občinsko GLASILO JANUAR 2015 OBČINA HRPELJE-KOZINA številka 1 letnik XIX

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Dimensione: px
Iniziare la visualizzazioe della pagina:

Download "občinsko GLASILO JANUAR 2015 OBČINA HRPELJE-KOZINA številka 1 letnik XIX"

Transcript

1 OBČINA HRPELJE-KOZINA številka 1 letnik XIX občinsko GLASILO JANUAR 2015

2 2 AKTUALNO OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA AKTUALNO 3 IZ VSEBINE: 3. redna seja Občinskega sveta 3 PRVA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 3 AVTOPREVOZNIKI SO SE SREČALI 4 UVOD V NOVO ZGODBO TESNEJŠEGA SODELOVANJA Občine Hrpelje - Kozina in gospodarstva 4 TURISTIČNA TAKSA 5 SPREMENJEN SREDIN URNIK POSLOVANJA 6 Krajevne skupnosti 6 SESTANEK ZBORA KRAJEVNE SKUPNOSTI 7 Nabor koristnih informacij 8 VREDNOTNICE, NOVOST, SREDIŠČE ROTUNDA 9 SKRB ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE 9 NOVOLETNO OKRAŠEVANJE 10 KONEKTON, Posvet rezervata doline Glinščice 11 AVTOR LOGOTIPA ŠPORTNE ZVEZE OHK 12 USTVARJAMO OBNOVLJIVO PRIHODNOST 12 EnergIJA 12 EXPO Milano 2015, ČAROBNI DOTIK 13 HOBI MOTORNA ŽAGA 14 PRIHAJA PUST, PREDLAGAJ PROMETNO KONTROLO 15 TRGOVINA S KMETIJSKO IN GRADBENO MEHANIZACIJO 15 Sistemsko zaklepanje 16 KVALITETA KRASA IN BRKINOV 17 SREČANJE UPOKOJENIH DELAVCEV 18 DRUGO OCENJEVANJA ŽGANJA IN LIKERJEV 19 ZANIMIVOST Petrinjski kras, ZBIRANJE ZAMAŠKOV 20 Zaključek uspešnega leta 21 Skupina Koronarnega društva 21 REDNI OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV 22 NOVIČKE IZ KNJIŽNICE 23 Knjižnica PRIMORCI BEREMO 24 ŠTUDIJSKI KROŽEK ZGODBARNICA 24 DOKTORJI ZNANOSTI 25 LIKOVNA RAZSTAVA ČLANIC ZLATI ŽAREK LET ZAKONSKE SREČE 25 KU ADN, BRKINSKI TRIO 26 NOVOROJENČKI 27 KAKO SMO USTANAVLJALI NAŠO OBČINO 28 SMUČARSKI KLUB, PRVO MESTO KARATE KLUB 30 VOLILNA SKUPŠČINA 31 PETER LJUBIČ IN NENAD KRSTIĆ 31 O VREDNOTAH V ŠPORTU - tretji in zadnji del 32 ŠPORTNIK LETA 2014, NOVIČKE IZ ŠRD VRHPOLJE 33 V VAŠKEM DOMU HRPELJE, O VADBI NIA TECHNIQUE, VRHPOLJCI LET NAŠEGA ROKOMETA OBISK OTROK 38 V NOVO LETO OB KRESU, OBISK JAMSKEGA BOŽIČKA 38 PRAZNIČNI SEJEM NA KOZINI 39 OB ZAKLJUČKU PRVEGA SKLOPA DELAVNIC V MATERIJI 40 DEDEK MRAZ TUDI MED GASILCI 40 ZABAVNA IN KULTURNA PRIREDITEV 41 PRAVLJIČNI DECEMBER V KLANCU 42 DEDEK MRAZ V PREŠNICI, MIKLAVŽEV KONCERT TAMALIH 43 NOVOLETNI KONCERT BG BRKINSKA GODBA 2000 NA RADIU KOPER 44 ŽEGNANJE KONJ NA GOLCU, KARITAS V DECEMBRU 45 PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA 45 BOŽIČNI KONCERT 46 RODIŠKE OTROKE V DECEMBRU OBISKALA 46 NASTOP MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA 47 BOŽIČNI KONCERT KVINTETA UTRIP 47 OTROCI IMAJO PRAVICO 48 HVALA TI, PSIČEK PIKIČ! 49 KAKO MALO JE 49 ČESTITAMO ALJI CERGOL! 50 GLASBENO DOPOLDNE V VRTCU 50 SNEŽAKI V VRTCU MATERIJA 51 STARA FOTOGRAFIJA 52 KDO PREPOZNA PREDMET NA SLIKI? 52 ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 54 MINUTKA ZA MISEL, RAZPOKE V MITIH 55 SVETO PISMO BOŽJA BESEDA 56 ELECTRO LIGHT/NING HEALING 57 TRETJA OBLETNICA SMRTI 60 OSMRTNICE 61 INTERVENCIJE 66 UVODNIK DRAGE BRALKE IN BRALCI! Novo koledarsko leto je tudi za naše Občinsko glasilo vnovičen začetek. Sedemnajsto leto ga skupaj ustvarjamo in ves čas nekako ostaja v svojih okvirih, ki so se oblikovali skozi izkušnje njegovega ustvarjanja. Tako tudi letos. Posodobili smo naslovnico in nekatere detajle na notranjih straneh. Stalne rubrike prilagajamo aktualnim razmeram; tudi tu je nekaj sprememb, a vedno v težnji, da v glasilu najdete osnovne informacije. Županja Saša Likavec Svetelšek mi je zaupala mesto odgovorne urednice, tako bom z vami tudi naslednja štiri leta. Občinski svet je imenoval Uredniški odbor Občinskega glasila, v katerem so stari in novi člani: Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin, Vlasta Race Boljunčič, Helena Godina, Vasja Valenčič in Nika Križman. Na vse nas se lahko obrnete s svojimi pobudami, pripombami ali pritožbami ter seveda s svojimi prispevki. Vsak mesec, dva tedna pred izidom glasila, pošljem obvestilo o pripravah za tekočo številko in roku oddaje člankov. Če bi radi prejemali to obvestilo, mi, prosim, to sporočite. Na občini razmišljamo tudi o smotrnosti prejemanja glasila na dom. Glasilo ima zelo veliko bralcev in ljudje radi posegajo po njem. Vendar verjamem, da vas je veliko tudi tistih, ki glasila ne berete ali ga samo prelistate. Vedno več vas je tudi takih, ki bi glasilo radi pogledali samo na internetu in vam je papirnati izvod odveč. Zaenkrat je težko narediti izbor prejemnikov na terenu oziroma z dostavljavcem še nismo pogruntali prave rešitve, zato ga boste še naprej našli v svojih nabiralnikih. Januar bi moral biti mirnejši mesec, mesec (še) dolgih večerov, čas, ko nas zimski mraz drži bolj doma, bolj skupaj a nič ni več, kot je bilo. Zato vam želim, da v vsej naglici in komunikacijski/informacijski zmešnjavi ohranjate trezno glavo in jasne misli. Fokus na svoje življenje, da ne prehitro zbeži. Ester Mihalič, odgovorna urednica Občinska uprava obvešča, da se javna razgrnitev dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) z okoljskim poročilom zaključi ! 3. REDNA SEJA Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne Po skrajšanem postopku je bil sprejet Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi organov skupne občinske uprave. Člani Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina so podprli vzpostavitev Geoparka Kras - Carso, za kar se pripravi predlog sporazuma, ki ga bo Občinski svet obravnaval na eni izmed prihodnjih sej. Sprejeta je bila vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2015, ki je 0,0018 in se uporablja od , ter vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2016, ki je 0,0018, uporablja pa se od Vrednosti točke začneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Županja je člane Občinskega sveta seznanila s sklepom o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Hrpelje - Kozina iz proračunskih sredstev v obdobju januar marec Podala je tudi kratko informacijo o pripravi proračuna za leti 2015 in Predstavnika podjetja FMC d.o.o. Ljubljana sta na kratko predstavila projekt širokopasovnega omrežja v naši občini. V letu 2014 je naša občina praznovala 20 let od ustanovitve. Ob tej priložnosti je županja Saša Likavec Svetelšek na predlog svetnika Petra Valenčiča na sejo povabila tudi člane prvega občinskega sveta ter prva dva župana, Jožeta Žižka in Vladislava Kreblja. G. Žižek se je opravičil, g. Krebelj pa je prišel in prisotne tudi pozdravil ter nagovoril s priložnostnimi besedami. Skupaj z aktualnimi svetniki so izmenjali zanimive podatke o ustanavljanju občine, vzpostavljanju prvih organov in občinske uprave ter še marsikaj drugega. Nekateri svetniki so žal že pokojni, nekateri niso mogli priti, marsikdo pa se je seje udeležil in nazdravil z aktualno županjo. Vera Kavre, občinska uprava PRVA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA DNE Na izredni seji občinskega sveta so svetniki obravnavali predlog spremembe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v Občini Hrpelje - Kozina. Člani občinskega sveta so soglasno sprejeli spremembe odloka po skrajšanem postopku. Odlok se objavi v uradnem listu in začne veljati naslednji dan po objavi. Ester Renko, občinska uprava

3 4 AKTUALNO OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA AKTUALNO 5 AVTOPREVOZNIKI SO SE SREČALI Z ŽUPANJO V začetku leta se je na pobudo avtoprevoznikov v prostorih občine zgodil sestanek, na katerem so predstavniki avtoprevoznikov predstavili problematiko na področju prometa in avtoprevozništva. Izpostavljeni so bili trije večji problemi, in sicer omejitve uporabe javne ceste (lokalnega prometa), omejitve prevoza javne ceste nad 7,5 t (cesta Kozina Klanec Ocizla pri spomeniku) in ureditev javnega parkirišča za tovorna vozila. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da so problemi, ki so jih izpostavili avtoprevozniki, občini dobro poznani. Obljubljeno je bilo, da se določene pomanjkljivosti, ki zadevajo predvsem pomanjkljive označbe za Obrtno industrijsko cono, odpravijo z novimi oznakami v najkrajšem možnem času. Reševanje kompleksnejših zadev, kjer občina nima pristojnosti, pa se bo reševalo v sodelovanju z institucijami, ki so za rešitev pristojne. Velja poudariti, da je sestanek izzvenel v konstruktivnem vzdušju, kjer je bilo ugotovljeno, da se s sodelovanjem uspe razrešiti marsikatera težava. Vasja Valenčič jetnikov in gospodarstvenikov slišati kar nekaj predlogov in željo po večjem povezovanju, sodelovanju ter večjemu posluhu občine do lokalnega gospodarstva. Županja in vsi ostali sodelujoči so to podporo tudi obljubili in se zavezali, da je tokratno srečanje začetek nove zgodbe večjega sodelovanja in povezovanja. Županja je tudi obljubila, da bodo srečanja z gospodarstveniki postala tradicionalna in da bodo služila kot prostor za izmenjavo idej in poti, kako biti še boljši. Vasja Valenčič in Marija Rogan Šik UVOD V NOVO ZGODBO TESNEJŠEGA SODELOVANJA Občine Hrpelje - Kozina in gospodarstva Občina Hrpelje - Kozina je v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Sežana v soboto, 20. decembra 2014, v Kulturnem domu v Hrpeljah pripravila srečanje gospodarstvenikov in podjetnikov Občine Hrpelje Kozina, na katerem je bilo jasno povedano, da so obrtniki in podjetniki ključni nosilci razvoja Občine. Tega se zaveda tudi županja Saša Likavec Svetelšek, ki je v uvodni predstavitvi poudarila, da razvoj gospodarstva uvršča visoko med svoje prioritete in da sobotno popoldne razume kot uvod v novo zgodbo, zgodbo tesnejšega povezovanja občine s svojim gospodarstvom. Da bo pomembno in nujno tesnejše sodelovanje gospodarstva v državi, kakor tudi transnacionalno, pa je poudarila tudi evroposlanka Tanja Fajon, ki kljub optimizmu v najavi nove evropske finančne perspektive ni mogla mimo težav, s katerimi se srečujejo v evropskih institucijah, med drugim tudi s 25 milijard težkim dolgom EU za poplačilo računov že izvedenih evropskih projektov. V evropskih državah bo nujno prekiniti miselnost strogega varčevanja in začeti vlagati v razvoj in inovativnost tistih projektov, kjer imamo skupni interes. Sredstev bo v novi finančni perspektivi občutno manj, zato se bo treba povezati ter poiskati skupni interes in prioritetna področja razvoja, zlasti na področju infrastrukture. Pomembno bo tudi iskanje razvojnih rešitev na različnih področjih, in sicer: konkurenčnost in inovativnost, dostopnost in povezanost, okoljske vrednote in tveganja, nizkoogljična družba ter regionalni in urbani razvoj. Fajonova je udeležencem srečanja sporočila, da je Evropska komisija v teh dneh odobrila operativni program za Slovenijo za izvajanje kohezijske politike za obdobje Slovenija naj bi v tem obdobju iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada prejela 3 milijarde evrov. V nadaljevanju srečanja je sledila okrogla miza»izzivi in priložnosti v letu 2015«. Na njej so sodelovali Saša Likavec Svetelšek, županja OHK, Nevenka Bandelj, direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Koper, Vlasta Sluban, direktorica Območne razvojne agencije ORA, Jernej Bartolato, predsednik OOZ Sežana, Tanja Fajon, evropska poslanka, Maks Godina, direktor podjetja Godina d.o.o., Mitja Škerjanc, direktor podjetja Škerjanc d.o.o., in Davorin Jakulin, direktor podjetja ATech d.o.o. V okviru okrogle mize, ki jo je vodila Ingrid Kašca Bucik, je bilo iz vrst številnih zbranih obrtnikov, pod- Evropska poslanka Tanja Fajon Z leve: predstavnik Banke Koper, Sebastjan Švab, predstavnica Zavoda za zaposlovanje, Nevenka Bandelj, direktorica ORA Krasa in Brkinov, Vlasta Sluban, predsednik OZS Sežana, Jernej Bortolato, evropska poslanka Tanja Fajon, županja Saša Likavec Svetelšek, Maks Godina, Mitja Škerjanc, Davor Jakulin in moderatorka Ingrid Kašca Bucik. TURISTIČNA TAKSA JE S 1. JANUARJEM VIŠJA Področje turistične takse ureja Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/2004 in 57/2012) in Odlok o turistični taksi v Občini Hrpelje - Kozina, Uradni list RS, št. 50/2005, z dne Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o uskladitvi vrednosti turistične takse. Sklep je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 25/2014 na strani Od je vrednost točke turistične takse določena na 0,115 EUR. Novo vrednost turistične takse morajo sobodajalci upoštevati pri obračunu turistične takse in oddaji mesečnega poročila o prenočitvah in turistični taksi že za mesec januar Občina ni spreminjala višine turistične takse, tako da za celotno območje občine ostaja nespremenjena in je 8 točk. Občina lahko sicer določi višino v razponu od 3 do 11 točk. Po novem bo turistična taksa znašala 0,92 EUR (8 točk 0,115 EUR), prej je bila 0,73 EUR. Zavezanci nakazujejo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine. V istem roku so zavezanci dolžni predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, iz katerega morata biti razvidna število prenočitev in znesek pobrane turistične takse. Zavezanci morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oz. turista in razlog morebitne oprostitve plačila turistične takse. Plačila turistične takse so oproščeni: - otroci do 7. leta starosti, - osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, - osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, - otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, - učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, - dijaki in študenti v dijaških oziroma v študentskih domovih, - osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni, - tuji državljani, ki so po mednarodnih

4 6 AKTUALNO OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA AKTUALNO 7 predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse, - člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah na podlagi veljavne članske izkaznice. Turistično takso v višini 50 % plačujejo: - osebe od 7. do 18. leta starosti, - turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF, - turisti v kampih. Sankcije za kršitev zakona: - z globo od do EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če ne: a) pobira turistične takse v skladu z zakonom, b) nakazuje pobrane turistične takse v skladu z zakonom, c) vodi evidence v skladu z zakonom. - z globo od 209 do 835 EUR se za iste prekrške kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe; - z globo od do EUR se za iste prekrške kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki sprejema turiste na prenočevanje; - z globo od 125,19 do 417,29 EUR se za iste prekrške kaznujeta sobodajalec in kmet, ki sprejemata turiste na prenočevanje. Robert Kastelic, občinska uprava KS Materija Mitja Škerjanc KS Ocizla Branko Božič KS Brezovica Viljem Blokar KS Klanec pri Kozini Milan Rudež KS Gradišče pri Materiji Karlo Šturm KS Prešnica Bojan Pečar KS Hrpelje Peter Boršić SPREMENJEN SREDIN URNIK POSLOVANJA UPRAVNE ENOTE Upravna enota Sežana obvešča vse svoje cenjene stranke, da prehaja s ob sredah na spremenjen čas poslovanja v času uradnih ur in v poslovnem času: UPRAVNA ENOTA SEŽANA Uradne ure na sedežu v Sežani: Ponedeljek in Torek in Sreda in Petek Uradne ure sprejemne pisarne in svetovalke za pomoč strankam so ves poslovni čas. Poslovni čas: Ponedeljek, torek in četrtek Sreda Petek SESTANEK ZBORA OBČANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI SLIVJE ZA NASELJE HOTIČNA Uradne ure in poslovni čas Krajevnega urada Hrpelje: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu in Uradne ure po telefonu so ves poslovni čas. Polonca Bačar, načelnica Krajevne skupnosti novi predsedniki in predsednice Na lokalnih volitvah smo izbirali tudi nove svete naših štirinajstih krajevnih skupnosti. Člani svetov so v naslednjih tednih med sabo izbrali predsednike. Novi/stari predsedniki so: KS Artviže Daniela Stančič KS Rodik Gregor Mihelj KS Tatre Matjaž Gajšek KS Kozina Vladislav Krebelj KS Obrov Tomaž Prosen KS Krvavi Potok Tanja Zonta KS Slivje Karmen Grk Česnik KS Vrhpolje Dalja Čeranič Na zboru so se vaščani Hotične soglasno izrekli za svojo krajevno skupnost. Na pobudo Vaške skupnosti Hotična sta predstavnika KS Slivje iz vasi Hotična Aco Spasović in Ana Močan podala pisno pobudo za sklic zbora občanov zaradi ustanovitve Krajevne skupnosti Hotična. Predlagali so obravnavo pobude za izstop iz Krajevne skupnosti Slivje in pobudo za ustanovitev Krajevne skupnosti Hotična. Za izstop so se odločili, ker jim je kot eni od 8 vaških skupnosti, ki tvorijo Krajevno skupnost Slivje, otežena komunikacija z organi Občine Hrpelje - Kozina. S tem se jim posledično manjšajo možnosti za izvedbo zastavljenih projektov. Verjamejo, da bodo s spremembo in dobro lokalno organizacijo lažje izpeljali zastavljene projekte. Pobudo je podpisalo 17 vaščanov. Županja Občine Hrpelje - Kozina je na njihovo pobudo sklicala zbor občanov Krajevne skupnosti Slivje za naselje Hotična v ponedeljek, Zbora občanov se je udeležilo 17 vaščanov, predsednica KS Slivje, županja, podžupanja in v. d. direktor občinske uprave. Vaščani so soglasno sprejeli naslednja sklepa: 1. Vas Hotična izstopi iz Krajevne skupnosti Slivje. 2. Ustanovi se nova Krajevna skupnost Hotična. Statut Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 29/2011 in 76/2012) v 66. členu med drugim določa, da pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali 10 odstotkov volivcev s tega območja. Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti, ki se ugotovi na zboru občanov. Zbor občanov skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti. Občinska uprava bo pobudo in sprejeta sklepa krajanov Hotične podala v obravnavo Občinskemu svetu Občine Hrpelje - Kozina. Vera Kavre, občinska uprava

5 8 AKTUALNO OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 Nabor koristnih informacij JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA AKTUALNO 9 VREDNOTNICE Z NOVIM LETOM SO V VELJAVO STOPILE VREDNOTNICE Središče Rotunda Info: sticisce.si Info točka za društva V Središču Rotunda Koper kot Stičišču nevladnih organizacij (NVO) Obalno-kraške regije se želimo približati vsem nevladnim organizacijam, ki delujejo v kraški regiji, zato smo odprli novo INFO TOČKO. Vsako sredo, med 8. in 12. uro, smo na voljo v prostorih socialnega podjetja Brinjevka d.o.o. oziroma v tako imenovani Rdeči hiši, na Partizanski cesti 15, v Sežani. Javni poziv za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, izbranih v okviru instrumentov za financiranje zunanje pomoči Skupnosti v finančni perspektivi / Rok prijave: 9. februar 2015 Višina sredstev: do EUR (2015) Prvi računovodski servis samo za društva in zavode! V Središču Rotunda smo ustanovili računovodski servis, ki je specializiran za društva in zavode. Središče Rotunda ima 13-letno tradicijo in bogate izkušnje na področju nevladnega sektorja. Naš računovodski servis ne opravlja storitev za profitne gospodarske subjekte (d.o.o. in s.p.), zato ste za nas vedno na prvem mestu! Info: sticisce.si SPIRIT Slovenija z novim programom Izzivi mladim Namen projekta je mladim povečati zaposljivost, podjetjem pa ponuditi sveže, inovativne rešitve za njihove izzive. Javna agencija SPIRIT Slovenija bo v letu 2015 v okviru svoje blagovne znamke»mladim se dogaja«pričela z izvajanjem novega programa, ki bo predstavljal podlago za sistematično spodbujanje sodelovanja mladih s podjetji. Javni razpis za izvedbo programa spodbujanja socialne vključenosti posebnih ciljnih skupin - državljanov tretjih držav Rok prijave: 4. februar 2015 Višina sredstev: EUR (okvirno) Ukrep»SODELOVANJE«: NOVOST V PROGRAMU RA- ZVOJA PODEŽELJA Vabimo vas na delavnico o predstavitvi ukrepa»sodelovanje«, ki bo potekala v torek, 3. februarja 2015, od 17. do 19. ure na Obrtni zbornici. Delavnica»Razvoj podjetniške ideje«vabimo vas na drugo delavnico v okviru programa animacije in razvoja podeželja na temo»razvoj podjetniške ideje«, ki bo potekala v torek, , od 17. do 19. ure na Obrtni zbornici. Želite razviti novo dejavnost, storitev oz. produkt v okviru vašega društva, kmetije, obrtne delavnice pa še ne veste točno, kako bi se tega lotili? Imate izdelano poslovno idejo, pa potrebujete dodatna znanja, kako postaviti poslovni model in nagovoriti kupce? Želite izvedeti nekaj več o podjetništvu z družbenim učinkom?»predstavitev praks razvoja socialnega podjetništva in turizma na podeželju Istre«ki bo v torek, 3. marca 2015, od 17. do 19. ure na Obrtni zbornici. Območna razvojna agencija Info: OBMOČNO OBRTNA- PODJETNIŠKA ZBORNICA SEŽANA Kraška ulica 6, 6210 Sežana Razvojno-spodbujevalni program SID banke za mikrofinanciranje poslovanja malih in srednje velikih podjetij SID banka lahko zadnjo spodbudo po programu odobri najkasneje Naložbe tveganega in mezzanin kapitala preko družb tveganega kapitala Razpis je odprt do Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije Razpis je odprt do Uvedbo vrednotnic je predvidevala sprememba Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ključni namen vpeljave vrednotnic je preprečevanje sive ekonomije, enostavna in dostopna ureditev osebnega dopolnilnega dela in večja socialna varnost. Kot osebno dopolnilno delo se bodo še naprej lahko opravljala dela, kot so občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, pa tudi izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihova prodaja. Po novem je to delo urejeno po načelu 'vsako delo šteje'. Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje se bo plačevalo prek sistema vrednotnic. Naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet NOVOST: VEM točka na občini Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov v okviru VEM točke (Vse na enem mestu) nudi podjetnikom in potencialnim podjetnikom informacije, ki se nanašajo na registracijo in delovanje podjetja, izvaja registracijske postopke za ustanovitev in delovanje podjetja, informira o novostih na področju zakonodaje, javnih razpisov in ostalih podjetniških tem, ki prispevajo k spodbujanju podjetništva v lokalnem okolju. SREDIŠČE ROTUNDA SKRB ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE IN SOCIALNA PODJETJA V Središču Rotunda spodbujamo razvoj nevladnih organizacij in socialnega podjetništva. V okviru projekta Stičišče nevladnih organizacij Obalno- -kraške regije se želimo še bolj približati nevladnim organizacijam, ki delujejo na kraškem območju, zato smo odprli novo info točko v Sežani. Vsako sredo med 8. in 12. uro smo na voljo v prostorih socialnega podjetja Brinjevka d.o.o. oziroma v tako imenovani Rdeči hiši, na Partizanski cesti 15. Med novostmi, ki jo v Središču Rotunda uvajamo v letošnjem letu, gre omeniti še Inkubator socialnega podjetništva, v sklopu katerega bo v Kopru deloval tudi coworking prostor (skupnostni prostor). Socialno podjetništvo izhaja iz potreb lokalnega okolja, pri čemer glavni cilj ni imeti dobiček, pač pa se presežek prihodkov nad odhodki evrov, od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe. Postopek pridobitve vrednotnice bo zelo enostaven. Vrednotnico je namreč mogoče kupiti prek spleta, tisti, ki spleta ne uporabljajo, pa to lahko uredijo na upravni enoti. Vasja Valenčič Naš cilj je čim bolj približati svetovalne storitve podjetnikom v lokalnem okolju, zmanjšati stroške ter skrajšati čas podjetnikom za urejanje vprašanj, ki so podjetniške narave. Na Občini Hrpelje - Kozina s februarjem odpiramo»vem točko«, namenjeno podjetnikom in potencialnim podjetnikom. Prosimo, da se za obisk VEM točke predhodno najavite na telefonski številki 05 / ali po elektronski pošti vsaj dva dni pred izvajanjem uradnih ur VEM točke. VEM točka bo odprta enkrat mesečno, in sicer vsako prvo sredo v mesecu, od 12. do 15. ure. Lepo vabljeni! ORA Sežana V novem prostoru za coworking bo lahko sodelovalo pet družbeno odgovornih podjetnikov, ki začenjajo svojo poslovno zgodbo.

6 10 AKTUALNO OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA AKTUALNO 11 vrača nazaj v okolje, in sicer z ustvarjanjem novih delovnih mest. V Obalno- -kraški regiji trenutno deluje šest socialnih podjetij, v vsej Sloveniji pa 142. Razmere v naši državi še niso naklonjene razvoju socialnega podjetništva. Ustanovitev takega podjetja namreč ne prinaša nobenih davčnih ali drugih ugodnosti. Coworking prostor je namenjen predvsem nevladnim organizacijam, socialnim podjetjem in drugim družbeno odgovornim iniciativam. Ponujamo možnost najema mize, tiskalnika, internetno povezavo, predvsem pa omogočamo svetovalno in mentorsko podporo pri zagonu dejavnosti. Gre za koncept povezovanja ljudi podobnih profilov in izmenjavo idej, pa tudi možnosti nižjih stroškov poslovanja. Verjamemo, da so lahko prav mladi tisti, ki bodo nosilci revitalizacije regije v bodoče, saj jim je socialno podjetništvo zelo blizu. Ob tej priložnosti vabimo nevladne organizacije tudi na brezplačno izobraževanje o osnovah računovodstva, ki bo v Divači 5. februarja 2015 (lokacija bo znana naknadno). Nataša Čepar Foto: Nataša Čepar KONEKTON Spoštovani podjetniki in podjetnice, Srečanje, ki smo ga imeli v decembru na pobudo naše županje, želimo nadaljevati s pogovorom o sodelovanju, partnerstvu in vzajemnosti. Zaradi številnega zanimanja organiziramo predstavitev koncepta Sodelovalnega podjetništva, ki se odvija v vaši občini. Dogodek bo potekal v petek, , ob uri v poslovnih prostorih podjetniškega centra KonektOn, Obrtno-industrijska cona Hrpelje 19b, Kozina. Pričakujem vas, podjetnice in podjetniki. Delimo, iščimo poti in ohranjajmo medsebojno zaupanje. Sodelujmo povezani, uspešneje in močneje. dr. Karmen Rodman Prisotnost potrdite na: Več na: Dodatne informacije: (Karmen) Posvet ob obletnici Naravnega rezervata doline Glinščice Številni strokovnjaki ugotavljali prednosti in slabosti ustanovljenega rezervata, ki so se pokazale po 30 letih. Občina Dolina je ob 30-letnici praznovanja Naravnega rezervata doline Glinščice pripravila posvet, na katerega je povabila tako strokovnjake in domačine kot sosede in prijatelje te prelepe doline. Vabilu smo se odzvali tudi na naši občini in z županjo Sašo Likavec Svetelšek sva se udeležili posveta. Spored posveta v sobotno dopoldne, , je obsegal skoraj trideset govornikov, in sicer predstavnikov dolinske občinske uprave, Pokrajine Trst, Univerze v Trstu, srenje iz Boljunca, Doline, Boršta, Gročane in Drage, upraviteljev in upravljavcev rezervata, deželne uprave FJK in njenih služb, Parka Škocjanske jame, deželnega nadzorništva za arheološke dobrine, SKD France Prešeren, planinskega društva, združenja jamskih vodnikov, morskega rezervata v Miramaru, prodajnega centra Dolga krona in še kdo bi se našel. Iz njihovih prispevkov je bilo razvidno, kako je nastanek rezervata vplival na življenje domačinov in na ohranjanje doline. Prednosti in slabosti, ki so se po tridesetih letih jasno izrisale. Ves čas je bila borba za ravnotežje med težnjo po ohranitvi in zaščiti narave kot tudi razvojem, zlasti kmetijskim. V prihodnosti si želimo ohraniti biotsko raznovrstnost rezervata, pri čemer bo ključnega pomena soudeležba prebivalstva. Treba se je upreti tako divji privatizaciji kot pretirani zaščiti ter najti ravnovesje med gospodarskimi dejavnostmi in zaščito okolja. Naša županja je opozorila na aktualno gradnjo II. tira železnice, ki bo grobo posegla v Krajinski park Beka, kot se rezervat imenuje na naši strani. Zaveda se, da je Občina Dolina neprimerno več vložila v to območje, seveda ob znatni podpori dežele. Želimo si tako več skupnega sodelovanja in skupnih projektov za dolino Glinščice, vedno v iskanju ravnovesja med zaščito narave in razvojem. Ester Mihalič, občinska uprava Novoletno okraševanje Na občini smo se tudi letos odločili, da sredstva, namenjena novoletnemu okraševanju ulic, namenimo v dobrodelne namene. Po 500 EUR smo nakazali obema dobrodelnima organizacijama Karitas in Rdeči križ. Organizaciji sta denar namenili za reševanje socialno ogroženih družin v naši občini, ki so velikokrat ravno med prazniki najbolj potrebne našega sočutja in pomoči. Občinska uprava

7 12 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 NA OBČINI SPREJELI AVTORJA LOGOTIPA ŠPORTNE ZVEZE OHK Športna zveza Občine Hrpelje - Kozina je v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina izpeljala natečaj, s katerim je iskala idejni predlog - logotip zveze športnih društev, ki bi čim bolj zajel poslanstvo zveze in namen njenega delovanja ter bi bil hkrati prepoznaven in nezamenljiv. O izboru smo vas že obvestili v eni izmed prejšnjih številk glasila. Avtorja zmagovalnega logotipa, Marina Divjaka iz Ljubljane, smo sprejeli in mu izročili simbolično nagrado. V prijetnem klepetu nam je predstavil, kako je prišel do ideje za logotip in kaj je bilo glavno vodilo pri oblikovanju. Županja Saša Likavec Svetelšek se je avtorju zahvalila za sodelovanje in pohvalila izbrani logotip, ki odraža tako občino skozi njene reprezentativne barve kot šport, ki ga zastopa osnovni element - gibanje. Vasja Valenčič Ustvarjamo obnovljivo prihodnost EnergIJA Energetska učinkovitost v GOSPODINJSTVU JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 13 EXPO Milano 2015 EXPO je svetovna razstava, ki potuje po svetu in je organizirana vsaki dve leti. Letos nam je prvič najbližje v Milanu v Italiji. Potekala bo med 1. majem in 31. oktobrom 2015 (skupaj 184 dni). Urnik: vsak dan med 10. in 23. uro (13 ur). Osrednji slogan je»hrana za planet, energija za življenje«. Na razstavi se bo predstavilo 142 držav (88 % svetovne populacije), in sicer 53 držav v samostojnih paviljonih, ostale države pa po tematskih sklopih v skupnih paviljonih Slovenija na EXPO Milano 2015 Slovenija se bo predstavila s sloganom»i feel slovenia. Green. Active. Healthy«. Nosilec predstavitve Slovenije na EXPO Milano je Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in turizem v sodelovanju z agencijo SPIRIT Slovenija. Slovenski paviljon je v neposredni bližini italijanskega in avstrijskega. Pomen svetovne razstave v Milanu je za Slovenijo še toliko večji, saj bo dogajanje prvič v zgodovini svetovnih razstav postavljeno v njeno neposredno bližino. Italija je tudi prva po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in tretji največji tuji investitor v Sloveniji. Po napovedih organizatorjev si bo svetovno razstavo v Milanu ogledalo 20 milijonov ljudi, od tega vsak četrti Italijan. Slovenija se bo predstavila v samostojnem paviljonu (800 m2 brez zunanjega prostora), in sicer v središču dogajanja na križišču dveh ulic prizorišča. Osnovni elementi predstavitve so: ZELENO, AKTIVNO in ZDRAVO. V slovenskem paviljonu se bo obiskovalec sprehodil skozi 5 tematskih vsebin 5 zrn ajde (slednje prejme ob izhodu iz paviljona vsak obiskovalec): sol; čebele; pohodništvo in kolesarjenje; termalne in mineralne vode in črni ogljik (projekt Lenarčič: prelet severnega tečaja in merjenje črnega ogljika v atmosferi). Spirit je k sodelovanju povabil tudi regije in nam namenil 15 dni predstavitve za vsako regijo. Prvih petnajst dni, od 1. do 15. maja je tako namenjenih Obalno- -kraški regiji. Oblikovala se je koordinacijska ekipa, ki pripravlja predstavitev v enakem smislu, kot je celotna slovenska predstavitev. Vabljeni k sodelovanju s svojimi pobudami in idejami. Ester Mihalič, občinska uprav Gospodinjstvo se znajde na pragu energetske revščine, ko si le s težavo privošči zadovoljitev osnovnih energetskih potreb (ogrevanje, električna energija in topla voda). Kot energetsko revna pa se opredeljujejo tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Zaradi naraščanja rabe energije ter dviganja cen energentov se stroški za energijo letno povečujejo za približno 3 %. Stroški ogrevanja običajno predstavljajo 60 %, strošek elektrike pa 40 % stroškov rabe energije. V visoki rabi energije pa so veliki varčevalni potenciali. PRETRESLJIVA DEJSTVA: Leta 2010 si 6 % gospodinjstev v Sloveniji ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja. Kos papirja razpade po enem mesecu, volnena nogavica po enem letu, pločevinka pa po 200 letih. Iz drevesa, ki raste 15 let, se lahko proizvede 700 papirnatih vrečk, toliko jih v večji trgovini porabijo v manj kot eni uri. Povprečno gospodinjstvo odvrže v smeti vsaj 100 kg časopisov letno. Povprečna družina potroši med 150 do 500 litrov vode na dan. Največji domači porabniki elektrike so bojler, hladilnik in zamrzovalnik, ki povprečno skupaj porabijo skoraj 50 % vse električne energije v gospodinjstvu. 20% svetovnega prebivalstva danes porabi 75 % vseh naravnih virov. Varčna razsvetljava Organizacijski ukrepi: Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo. Ugašanje luči zmanjša porabo električne energije za 10 %. Kadar pri delu potrebujemo več svetlobe, uporabimo usmerjeno svetlobo (npr. namizno svetilko). Za več svetlobe v prostoru uporabimo tanke in prosojne zavese, ki jih lahko podnevi odgrnemo. Naravna svetloba ugodno vpliva na naše počutje. Svetle barve stropov in sten vplivajo na ugodnejše bivalne pogoje in znižujejo stroške električne energije. S pogostim čiščenjem svetlobnih teles privarčujemo do 10 % stroškov električne energije. Investicijski ukrepi: Senzorji gibanja in časovne ure pomagajo pri zniževanju stroškov. Z zamenjavo žarnic s kompaktnimi varčnimi sijalkami zmanjšamo rabo električne energije tudi do 70 %. Solarni ali svetlobni tubuli prispevajo k varčevanju z energijo in razsvetljujejo prostor z naravno svetlobo. DAN ODPTRIH VRAT ČAROBNI DOTIK Dodobra smo že zakorakali v novo leto in zimo, ki je za mnoge tudi čas za nove ideje in odločitve, kako si izboljšati počutje in s tem tudi kvaliteto življenja. Ker bi vam radi olajšali odločitev, smo posebej za vas znova pripravili Dan odprtih vrat, ki bo v torek, 2. februarja 2015, v Salonu za lepoto in zdravje Čarobni dotik med 9.00 in uro. Predstavili vam bomo kozmetično dejavnost, odgovorili na vaša vprašanja in seveda po vaših željah izvedli katero od ponujenih storitev. Z nami bo tudi dolgoletni poznavalec in potnik kozmetike Afrodita, ki bo predstavil njihove izdelke. Seveda bo poskrbljeno za dobro počutje ob vroči kavici in prigrizku. Obiskovalce čaka tudi darilce in kupon popustov. Naš salon je na Reški ulici v Hrpeljah, v kletnih prostorih občine. Lepo vabljeni! Jana in Lidija

8 14 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 15 HOBI MOTORNA ŽAGA IN KMETIJSKI TRAKTOR NISTA ZA V GOZD Neustrezna oprema in pomanjkanje izkušenj sta recept za nezgodo v gozdu. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) zato za vse lastnike gozdov pripravlja izobraževanja, na katerih se lahko seznanijo s tehnikami dela in pridobijo ustrezna znanja za pravilno in varno delo v gozdu. S tečajema za lastnike gozda v Občini Hrpelje - Kozina v Vrhpoljah in pri Slopah smo na OE Sežana ZGS zaključili lanski niz usposabljanj za varno delo v gozdu. Najprej smo 8. in 15. novembra organizirali tečaj varnega dela z motorno žago z 22 udeleženci, nato pa še 6. decembra tečaj varnega dela s traktorjem s 17 udeleženci. Pri izvedbi so sodelovali predavatelji praktičnega pouka Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne. Občina Hrpelje - Kozina je izvedbo finančno podprla, med slušatelji je bilo veliko takih, ki so si obnovili znanje, pa tudi pa takih, ki se s tem delom srečujejo prvič. Na prvem tečaju so se seznanili z izbiro in vzdrževanjem motorne žage, uporabo osebnih zaščitnih sredstev, orodjem in opremo za sečnjo, nevarnostih pri podiranju dreves ter tehnikami učinkovitega in varnega dela. Teoretičen del je bil le podlaga za praktično delo na terenu. Vsak udeleženec je moral podreti drevo in ob tem uporabiti vsa znanja, tudi tista pridobljena na tokratnem tečaju. Velja pravilo, da je le tehnično brezhibno orodje varno orodje. Zato so pripravili motorno žago, kar zahteva obilo znanja in spretnosti. Na drugem tečaju, ki je trajal le en dan, so spoznavali, kako prilagoditi kmetijski traktor za spravilo lesa in s katero dodatno opremo zagotoviti varno in učinkovito spravilo (kolesne verige, varnostna kabina, odrivna in naletna deska, vitel) ter izvedeli vse o oskrbovanju in vzdrževanju traktorja in dodatne opreme. Sledil je praktični del, posvečen seznanitvi z nevarnostmi pri spravilu lesa in urjenju v tehnikah varnega in učinkovitega spravila lesa ter osebnih zaščitnih sredstvih. Ob krizi in visoki brezposelnosti se je v zadnjih letih povpraševanje po lesu za kurjavo močno povečalo. V Sloveniji ni predpisa, ki bi od lastnikov gozdov zahteval kakršnokoli šolanje ali strokovni tečaj za delo z motorno žago v lastnem gozdu. To zakon zahteva od gozdarskih podjetij koncesionarjev, gozdarskih podjetij in samostojnih podjetnikov (SP) in kmetov, ki imajo kot dopolnilno dejavnost registrirano pripravo in prodajo lesa. Tudi inšpektorji nimajo pooblastil za nadzor lastnikov gozdov, zato število nesreč in smrtnih žrtev med lastniki gozdov narašča. Samo leta 2011 je v gozdu izgubilo življenje 18 ljudi. Ko je že kazalo, da se je leta 2012 s 7 žrtvami stanje nekoliko izboljšalo, je leta 2013 pri delu v gozdu izgubilo življenje 15, lani pa 18 ljudi. Do nesreč prihaja predvsem zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme, nepoznavanja tehnik dela, uporabe zastarelih delovnih naprav, slabe psihofizične pripravljenosti (starosti), ekonomske krize in naraščanja letnega poseka. Tudi zato bo v prihodnje treba še več izobraževanja na tem področju, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je med tistimi, ki so obiskovali tečaje varnega dela v gozdu, število smrtnih žrtev precej nižje. Poleg tega glavnega ukrepa za povečanje varnosti dela v gozdu v ZGS tudi preko medijev opozarjamo na tragičnost nezgod in na nujnost previdnosti pri delu v gozdu. Na spletni strani ZGS ( sta na voljo literatura in razpored tečajev varnega dela v gozdu. S programom tečajev bomo na ZGS nadaljevali tudi v letu 2015 v upanju, da bo delo v gozdu bolj varno in kakšna nesreča manj. Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana Foto: Robert Kastelic PRIHAJA PUST Bliža se čas, ko je treba pregnati mrzlo zimo in s tem tudi čas, ko se vsakdo lahko prelevi v kogarkoli želi, odvisno od domišljije.»pust«je tudi čas, v katerem je vse bolj veselo in razigrano. Ker pa je pustni čas (glede na dosedanje izkušnje) tudi bolj varnostno obremenjen, se policisti Policijske postaje Kozina počutimo dolžni, da Vam, občankam in občanom Občine Hrpelje - Kozina, podamo nekaj varnostnih napotkov in opozoril. Običajno se v času pustnega rajanja dogaja, da pustne maske opravljajo po pobiranje darov po domovih. Čeprav v zadnjih letih pobiranje opravljajo večinoma otroci ali organizirana domača vaška mladina, moramo biti pri odpiranju vrat pustnim maskam bolj previdni kot ponavadi. Velikokrat se zgodi, da nepridipravi»pustne maske«izkoristijo za izvrševanje priložnostnih tatvin ali celo za hujša kazniva dejanja. Niso pa ogrožena samo stanovanja fizičnih oseb, temveč tudi finančne ustanove, prodajalne, bencinski servisi Poleg večje ogroženosti glede kriminalitete je treba opozoriti tudi na prekrške javnega reda in miru, saj zaradi skrivanja pod pustnimi maskami nekateri dobijo večji pogum in svojo neprepoznavnost izkoristijo tako, da namerno kršijo javni red in mir z vpitjem, žaljenjem, razbijanjem, pretepanjem in podobnimi nezakonitimi ravnanji. Tudi s področja varnosti cestnega prometa velja podati nekaj opozoril. Vožnja pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc tudi v času pustnega rajanja ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena vožnja s pustnimi maskami, saj te vozniku onemogočajo dobro preglednost nad cesto in ga ovirajo pri varnem upravljanju vozila. Nadalje opozarjamo, da na javnih cestah tudi v času pusta ni dovoljena uporaba predelanih in neregistriranih vozil, prav tako ni dovoljena zapora ceste zaradi pobiranja»pustnih davkov«. Policisti Policijske postaje Kozina bomo v času pustnega rajanja prisotni na celotnem območju Občine Hrpelje - Kozina, opravljali bomo nadzor v cestnem prometu in na javnih krajih ter ob tem zoper kršitelje ustrezno ukrepali. Zato si želimo, da bi naša opozorila kljub neresnemu pustnemu času vzeli resno. Vsem želimo varne dni, uspešno preganjanje zime, obilo krofov in da bi pustni čas preživeli veselo, radostno in brez neprijetnih dogodkov. S spoštovanjem, Marjan Pelko komandir policijske postaje policijski inšpektor I POLICIJSKA POSTAJA KOZINA OBVEŠČA: PREDLAGAJ PROMETNO KONTROLO Ministrstvo za notranje zadeve na internetni strani krajanom omogoča, da na enostaven način sporočimo svoje predloge ukrepov in podobno glede prometa in prometne kontrole. To storimo tako, da v iskalnik Google vpišemo "PREDLAGAJ PROMETNO KONTROLO". Odpre se obrazec, v katerega vnesemo zahtevane podatke in svojo pobudo, ki jo policija nato obravnava in se nanjo odzove. TRGOVINA S KMETIJSKO IN GRADBENO MEHANIZACIJO zdaj bliže tudi našim občanom Sežana je pred novim letom dobila novo trgovino, ki so se je še zlasti razveselili kmetje, gradbeniki in vrtičkarji. Na Benčičevi ulici 29 je podjetje Pil impex s sedežem na Mostu na Soči odprlo svojo že peto poslovalnico z lahko kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. Strankam ponujajo lahko kmetijsko mehanizacijo, torej motorne žage, vrtne kosilnice, kose, rezalce za živo mejo, gozdarske obrezovalce, preklopnike, multikultivatorje, snežne freze, generatorje, ročno električno in akumulatorsko orodje in drugo. Imajo priznane blagovne znamke, kot so Stihl, Husqvarna, Makita, Bosch, Honda, BCS Za znamko Stihl so za uvoz pooblaščeni za Primorsko in del Notranjske. Samo oni so tudi uvozniki strojev Husqvarna, direktno pa nabavljajo tudi proizvode Makita, zaradi česar so tudi cene izdelkov nižje. Ponujajo tudi zaščitne obleke in obutev za v gozd. Stroje je mogoče kupiti tudi na ugoden kredit, ki ga daje Deželna banka. Odprti so od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter dosegljivi na telefon: Olga Knez

9 16 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 Sistemsko zaklepanje Sistemsko zaklepanje vrat za boljšo varnost V tej številka glasila vam predstavljamo dejavnost na področju sistemskega zapiranja vrat. V današnjem času in v svetu, v katerem živimo, so vlomi, tatvine postali del našega življenja. Skrb za varnost je dandanes bistvenega pomena in že z majhnim vložkom lahko poskrbite za nadzor in kontrolo vašega vsakdanjika. Žarko Fabjančič iz Povžan se v sodelovanju s podjetjem Lecom že vrsto let ukvarja s svetovanjem in izdelavo sistemskega zaklepanja. Naš strokovnjak v sodelovanju z vami pripravi vse potrebno za mehansko zaščito vašega objekta. To pomeni, da izdela načrt sistemskega zaklepanja (en ključ odpira več prostorov: si/sistemsko-zaklepanje/ ) in določi uporabnike ključev. Sistem se v podjetju Lecom računalniško obdela in arhivira, kar kasneje omogoča razširitev oziroma nadgradnjo. Ker pa je varnost bistvenega pomena, je poudarek na kvalitetnem profilnem cilindru, ki je zaščiten z lastniško kartico, kar onemogoča zlorabo. Naročanje dodatnih ključev je možno samo na podlagi te kartice. To pa ni vse, zgoraj navedeno vam omogoča nadzor nad uporabniki in kontrolo nad številom ključev. Sistem je zelo pomemben v primeru elementarnih nesreč (potres, požar, poplave ), saj z enim (generalnim ključem) lahko v vsakem trenutku omogočimo evakuacijo iz določenih prostorov.»ključ v pravi roki«ni le slogan, je realnost. Sistemsko zaklepanje je zanimivo predvsem za manjša in večja podjetja, turistične objekte, hotele, šole, vrtce skratka povsod, kjer je večje število vrat in ključev. S tem sistemom so bistveno bolj izpolnjene zahteve iz obstoječe zakonodaje. Poleg tega vam nudimo tudi protivlomno blokado za avtomatska drsna vrata. V nadgradnjo osnovnega varovanja je vključena še elektronska kontrola dostopa, registracija delovnega časa in odklepanje vrat na prstni odtis. V kolikor so vam opisane rešitve zanimive, smo vam na voljo na spodaj navedenih številkah. Pripravljeni smo vam osebno predstaviti ponujeno in prisluhniti vašim zahtevam in željam. Dajte nam priložnost in dokazali vam bomo, da smo vredni vašega zaupanja. Kontakt: Žarko Fabjančič Povžane 2e, 6242 Materija GSM: Od ponedeljka do petka, od dalje ter ob sobotah in nedeljah. JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 17 KVALITETA KRASA IN BRKINOV predstavitev projekta KVALITETA KRASA IN BRKINOV Na Dujčevi domačiji v Škofljah so predstavili projekt Kvaliteta krasa in Brkinov, ki so ga vodili trije partnerji: Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Lokalna akcijska skupina Krasa in Brkinov ter Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica - izpostava Kmetijsko svetovalne službe Sežana. Predstavili so glavne aktivnosti in dosežene rezultate projekta, ki je potekal od februarja 2013 in se zaključil konec lanskega leta. Celotna vrednost projekta znaša evrov, zaprošena nepovratna sredstva Leader programa oz. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pa so bila ,78 evrov.»tako smo predstavili tudi brošuro Kvaliteta Krasa in Brkinov - zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ki je izšla ob zaključku projekta Kvaliteta Krasa in Brkinov. V okviru projekta smo med drugim izvedli tudi 60 svetovanj z namenom spodbujanja poslovnih idej lokalnega prebivalstva ter štiri ocenjevanja vin, salam in klobas, žganj in mlečnih izdelkov. Izvedli smo tudi delavnice s predstavitvijo napak pri pridelavi vina, žganja, mesnih in mlečnih izdelkov. Ogledali smo si tudi primere dobre prakse v Avstriji,«so kot glavne projektne aktivnosti poudarili vsi trije glavni partnerji projekta Andrej Samec v imenu ORE Krasa in Brkinov, Vlasta Sluban iz LAS Krasa in Brkinov ter Milena Štolfa, vodja sežanske izpostave Kmetijsko svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Slovenija je glede na svojo majhnost zelo raznolika, kar se odraža tudi v pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Slovenska hrana ima svoje značilnosti, svojo identiteto, in to se odraža v vsaki jedi. Prav zato so se pridelovalci hrane in pijač odločili, da nam ta raznolika pokrajina z vsem svojim bogastvom nudi veliko posebnosti. Na Krasu in v Brkinih se lahko pohvalimo, da imamo največ zaščitenih pridelkov v Sloveniji, kar pomeni, da nam ta raznolika pokrajina z vsem svojim bogastvom nudi veliko posebnosti. Ob bok Kraškemu medu in Kraškemu ovčjemu siru, ki sta predstavnika kategorije zaščitene označbe porekla, Kraškemu pršutu, Kraškemu zašinku in Kraški panceti iz skupine zaščitene geografske označbe, sta se na Krasu in v Brkinih postavili še dve žgani pijači Na sliki z leve: Andrej Samec, Vlasta Sluban in Milena Štolfa so predstavili rezultate projekta Kvaliteta Krasa in Brkinov. (Brkinski slivovec in Kraški brinjevec) z označbo geografskega porekla. Paradni konj Krasa pa je seveda avtohtono vino Teran, zaščiteno s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Vinorodni okoliš Krasa obsega okrog 600 hektarjev vinogradov, ki jih obdeluje 900 vinogradnikov. Deli se na dva podokoliša: Kraška planota z apnenčasto matično osnovo in Vrhe. Glavna sorta je refošk, iz katere Kraševci pridelujejo slovito avtohtono vino Teran PTP in Izbrani teran PTP, kjer je kakovost še posebej poudarjena. V okviru projekta so izpeljali štiri ocenjevanja. Na ocenjevanje vin na Štjaku je prispelo 23 vzorcev vin, od tega 12 belih, 2 roseja in 9 rdečih. Ocenila jih je in podelila priznanja strokovna komisija pod vodstvom Tamare Rusjan. Na Vrabčah so izvedli ocenjevanje salam in klobas. Strokovna komisija pod vodstvom Srečka Horvata je ocenila 40 vzorcev, od tega 11 vzorcev klobas in 29 vzorcev salam. Podelili so 6 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Kar 48 vzorcev žganj je prispelo na ocenjevanje v Slope, ki ga je izvedla komisija pod vodstvom Milene Štolfa. V Slopah so pod vodstvom Marte Koruza ocenjevali tudi mlečne izdelke. Prispelo je 16 vzorcev, katerim so podelili priznanja. Med glavne projekte aktivnosti sodijo tudi delavnice, na katerih so strokovnjaki predstavili pogoste napake pri pridelavi vina, žganja, mesnih in mlečnih izdelkov. Ogledali so si tudi primer dobre prakse v kraju Vulkanland v Avstriji. Med vodenim obiskom kmetije Krenn v kraju Raabau, ki se ukvarja z izdelavo mlečnih izdelkov, so se tudi srečali z deželnim poslancem ing. Josefom Oberom, ki je predstavil razvojne strategije štajerske vulkanske dežele v okviru programa Leader. Ogledali so si tudi podjetje Caldera, ki proizvaja jabolčno vino, in»svet šunke«vulcano. Olga Knez Foto: Olga Knez

10 18 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 SREČANJE UPOKOJENIH DELAVCEV OSNOVNE ŠOLE DBB HRPELJE Spoštovanje predhodnikov, njihovega dela in sledi, ki so jih ti v desetletjih aktivnega dela pustili za seboj, je osnova človeškega dostojanstva, kulture in bontona. Naj si bodo učitelji, ravnatelji, hišniki, čistilke, računovodje, tajnice ali kuharice, vsi so delo v nekih drugih časih opravljali vestno in predano. Prav zato smo si bili delavci šole edini, da bi bilo zanje primerno in prav pripraviti družabno srečanje, kjer bi ob prigrizku in kozarčku pijače skupaj pokramljali in obujali spomine. Odziv je bil navdušujoč, učitelji in drugi delavci šole so se nemudoma angažirali, nekateri so oblikovali vabila, priložno- JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 19 stne spominke, drugi so spekli domače dobrote in pripravljali pogostitev. Tudi odziv povabljenih upokojencev je bil enkraten, saj so se v sredo, 10. decembra, v velikem številu odzvali našemu vabilu in mnogi šele po dolgih letih zopet prestopili prag naše in njihove šole. Široki nasmehi, iskrivi pogledi, pozitivna energija. Obrazi so jasno in nedvoumno izžarevali zadovoljstvo ljudi, ki so z neprikrito hvaležnostjo vstopili v naš hram učenosti. Šepet in polglasno govorjenje je iz trenutka v trenutek preraščalo v zvok ogrevajočega se simfoničnega orkestra, ljudje so kar stali, se pogovarjali, objemali, uvodne sramežljivosti ni bilo čutiti nikjer več. Uvodni pozdrav ravnatelja, ubrana pesem našega Učiteljskega pevskega zbora Dotik, projekcija starih, črno-belih fotografij, ki je pogovor pogosto speljala nekaj desetletij v preteklost, in potem spomini, spomini, spomini. Starejši kolegi so z nekdanjimi sodelavci obujali spomine, mladi smo poslušali skoraj eksotične pripovedke, vsi skupaj pa smo se čudili, kam gre ta naš svet. Nemara je bilo vedno tako in so se enako nekoč čudili prihajajočim spremembam. Kakorkoli že, bilo je lepo, enkratno, neponovljivo, a ne zadnjič. Ob letu osorej se ponovno snidemo, upamo, da v še večjem številu, saj spominov ne bo zmanjkalo, dobre volje, pesmi in lepih besed pa tudi ne tega nam pač še tako ostri in neživljenjski varčevalni rezi vlade ne morejo vzeti. Sebastijan Mavrič, ravnatelj DRUGO OCENJEVANJA ŽGANJA IN LIKERJEV Društvi pridelovalcev Brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca sta v sodelovanju s sežansko enoto novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda na turistični kmetiji Pri Filetu v Slopah priredili ( ) že drugo ocenjevanje žganj in likerjev. Na ocenjevanje je prispelo 67 vzorcev, od tega 34 vzorcev žganja in 33 vzorcev raznih likerjev. Kar dva dni je petčlanska komisija, ki so jo sestavljali predsednica Milena Štolfa in člani Srečko Horvat, Danijela Volk, Krasa in Brkinov. Odločili smo se, da bo to ocenjevanje postalo tradicionalno v Občini Hrpelje - Kozina. Pohvalno je, da letos nismo zasledili napak pri žganjih in likerjih in zato so vsi vzorci prejeli priznanja. Proizvajalci so upoštevali navodila in znajo kuhati. To pa je tudi sad večletnega strokovnega izobraževanja, ki ga v okviru sežanske Kmetijsko svetovalne službe izvajamo na območju Brkinov in Krasa,«pravi vodja sežanske enote KGZ Nova Gorica Milena Štolfa. Aleks Dariž in Mirjam Furlan, ocenjevala prispele vzorce po 20-točkovnem sistemu.»lani smo izpeljali prvo ocenjevanje v okviru projekta Kvaliteta Strokovna komisija je ocenjevala čistost, aromo, okus in harmoničnost žganj in likerjev. Slavnostno razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj in pokušino žganj in likerjev Krasa in Brkinov so priredili pri Sonji in Francu Jelušiču na Turistični kmetiji Pri Filetu v Slopah. Podelili so 43 zlatih, 19 srebrnih in pet bronastih priznanj. Med dobitniki je bil tudi dolgoletni čebelar Zvonko Sedmak iz Klanca pri Kozini, ki je na ocenjevanje dal kar sedem vzorcev likerjev, čeprav jih ima doma še več. Za vseh sedem vzorcev je prejel visoka priznanja, najbolj pa se je razveselil dveh šampionov za medeni liker s propolisom in liker iz žižol z medom, ki sta prejeli najvišjo oceno, 20 točk.»sem že 51 let čebelar in član sežanskega, koprskega in postojnskega

11 20 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 21 čebelarskega društva. Pri čebelarjenju in seveda pri pripravi likerjev, moji likerji namreč temeljijo na medu, mi pomaga žena Vida. Na ocenjevanje sem dal tudi liker iz ameriškega slamnika, bezgov liker z medom, liker erba Luigia z medom in nešplov liker z medom. Prav pridelava žganja in likerjev je moja ljubiteljska dejavnost. Pri medenih likerjih je treba vzpostaviti pravo razmerje okusov medu, zelišč in žganja, saj posamezna sestavina ne sme prevladovati,«pravi Zvonko Sedmak, ki svoje proizvode (salame, pršute in klobase) daje tudi na ocenjevanja mesnin. Kot zanimivost naj dodamo tudi to, da so en vzorec žganja prejeli tudi iz Srbije.»Že več let se tudi sam udeležujem ocenjevanj žganj v Novem Sadu, od koder sem že večkrat prišel s priznanji za Brkinski slivovec in Kraški brinjevec. Tako se mi je porodila ideja, da na naše tekmovanje v Brkine povabim tudi prijatelja Dragoslava Bugarskega Tuta iz Novega Sada, ki je pri nas odnesel srebrno priznanje za travarico. Ima tri tisoč dreves češp. Je pa tudi zelo navezan na Slovenijo,«pravi Franc Jelušič, ki je prejel zlato priznanje za rožičev liker in srebrno za tepkovo žganje, žena Sonja pa zlato priznanje za nešplov liker in smrekov liker ter srebrno za borov liker. Vrhunsko oceno je za vinjak letnik 2004 prejel tudi Dušan Rebula iz Brestovice pri Komnu, ki je na ocenjevanje dal še en vzorec vinjaka iz leta 2006, zanj pa je prejel oceno 19.5.»Vinjak zori v novih hrastovih sodih in ga pred uporabo pretočimo v sod iz nerjavečega jekla (»rostfrei«) bodisi za nadaljnjo proizvodnjo ali pa za pridelavo,«pravi Rebula z vinogradniško- -vinarsko usmerjene kmetije Rebula, ki žanje številna priznanja ne samo za vina, ampak tudi za vinjake. Tako je v Slopah zmagovalni vinjak na letošnjih tekmovanjih na Ptuju, v Ilirski Bistrici in Slopah prejel kar pet priznanj. Olga Knez Foto: Olga Knez ZANIMIVOST Petrinjski kras v računalniški igrici Petrinjski kras je bil eno od prizorišč snemanja reklame za računalniško igrico Game of War. Snemanje je potekalo konec prejšnjega leta v strogi tajnosti. V reklami igra znana ameriška manekenka Kate Upton, poleg nje pa tudi nekaj Slovencev, najbolj znan je mladi igralec Luka Marčetič. V končni podobi so v post produkciji dodali veliko računalniško generiranih efektov, tako je reklama prava paša za oči. Reklamo lahko vidite tudi na internetnem kanalu YouTube (Kate Upton Game of War Commercial). Uredništvo ZBIRANJE ZAMAŠKOV Že kar nekaj let zbiramo zamaške tudi v naši občini. Kolikor nam je znano, so trenutno zbirna mesta v vrtcih v Materiji in Hrpeljah ter na šoli.»skladišče«do odvoza pa je pri nas na občini v kleti. Od januarja dalje smo ponovno uredili tudi zbirno mesto v avli občine (dostopno v času uradovanja občine). Pri akciji sodelujemo z neprofitno organizacijo Nevergiveup, ki jo najdete tudi na istoimenski internetni strani. Trenutno poteka akcija za zbiranje denarja za malega štiriletnega Aleksa, ki mu življenje otežuje cerebralna paraliza. Info: 05 / Katere pokrovčke zbiramo? Vse plastične pokrovčke iz kuhinje Kate Upton in v ozadju Slavnik (pokrovčki vseh vrst plastenk, kislega zelja, pokrovčki začimb, mleka, jogurta, sokov ipd.), iz kopalnice (čistil, kozmetike), zdravil in avtomobilskih olj. V vrečo s plastičnimi pokrovčki ne spadajo prozorni pokrovi lončkov kisle smetane ter pokrovi posodic margarin, namazov, skut in sladoledov (ti so sestavljeni iz POLISTIRENA - PS) in nikakor ne KOVINSKI pokrovčki. Več info na: Prijazno vabljeni, da tudi sami pristopite k akciji! Občinska uprava Zaključek uspešnega leta Društva diabetikov Sežana Naše»poslovno leto«se je bližalo koncu. Pri pregledu opravljenega dela smo ugotovili, da smo kljub mokremu letu program uresničili skoraj v celoti. Za zadnji del leta so nam ostale še proslave, kljub deževnemu vremenu pa nam je uspelo opraviti še en pohod. V soboto, 15. novembra, smo se udeležili državne proslave mednarodnega dneva sladkornega bolnika v Kopru; v torek, 18. novembra, pa smo v ta namen pripravili še proslavo v Sežani. V Sežani smo prisotni v pripravah za proslavo, ki nosi simbolično ime»za zdrava srca Krasa«. Pri organizaciji te proslave že od leta 2007 sodelujemo z Društvom za zdravje srca in ožilja Sežana in Društvom Klub kraški dren, v letošnjem letu pa sta se nam pridružila še Medobčinsko društvo invalidov Sežana in Rdeči križ Sežana. Letošnja proslava je že 20. po vrsti in Društvo za zdrava srca Krasa je ob obletnici podelilo zasluženim članom priznanja. Jesenski del leta je posvečen raznim mednarodnim dnevom, med drugim tudi sladkornim bolnikom, pred nami pa so že imeli svoj dan srčni bolniki in invalidi. Pred proslavo so se v preddverju dvorane v Kulturnem domu Srečka Kosovela opravljale meritve sladkorja, holesterola, tlaka itd. V letošnjem letu smo beležili rekordno število obiskovalcev, tako da so nekateri ostali pred vrati. Proslava je bila zelo lepo sprejeta med obiskovalci, za kar je, po našem mnenju, najzaslužnejša voditeljica Ana Godnič, ki je povezovala vse niti tega kulturnega praznika. V preddverju so se zbirali prostovoljni prispevki za mlajšega invalida iz hrpeljsko-kozinske občine. V soboto, 22. novembra, nam je uspelo izvesti pohod po dolini Raše. Sestali smo se v Majcnih, od tod pa smo se odpravili po dolini Raše vse do Mahničev, kjer smo krenili do Kazelj in nazaj v Majcne. Spotoma smo si ogledali pritok potoka izpod Sel, ki deluje celo leto, ter šli skozi nekdanji zaselek Gorupi, kjer so ostanki nekdanjih mlinov, ki jih je bilo pred stotimi leti kar dvanajst. Ostankov nam ni uspelo videti, ker so preveč zaraščeni. Preden smo pot nadaljevali proti Kazljam, smo si, sicer od daleč, ogledali vas, ki je bila pred meseci deležna nevihtnega orkana, sedaj pa so se razmere že kolikor toliko uredile. Zanimiva je tudi cerkev sv. Antona, ki pa je zaprta in si je, brez predhodnega naročila ni mogoče ogledati. Pohod smo zaključili v Štorjah v gostišču»skok«, kjer smo se okrepčali. Ostala nam je še ena prireditev, in sicer»prednovoletna«. Ta je bila 12. decembra v Divači v Orient expressu. Bilo je zelo živahno in zabavno ob prijetnem ansamblu.»poslovno leto«zaključujemo z obiski naših starejših in obolelih članov na domu, v domu ostarelih in v bolnišnicah, kjer z njimi malo poklepetamo in jih ob tej priliki tudi skromno obdarimo. Preko celega leta se članov ob rojstnih dnevih spomnimo z voščilnico, in sicer: do 80. leta starosti vsakih pet let, po 80. letu pa vsako leto. V začetku letošnjega leta bomo opravili obračune, tako finančne kot opisne, in o tem poročali članstvu in pristojnim službam. Posebej pa se bomo zahvalili tudi našim sofinancerjem, predvsem občinam, na področju katerih delujemo, kakor tudi Fundaciji invalidskih organizacij Slovenije. Vsem, ki spremljate naše delo preko naših prispevkov v lokalnih časopisih in Sladkorni, se za to zahvaljujemo in vam voščimo vse najboljše v novem, letu. Jože Volovec, foto: Jelka Antončič Skupina Koronarnega društva slovenske Istre in Krasa v Sežani V četrtek, 4. decembra, smo se člani Koronarnega društva slovenske Istre in Krasa, enote v Sežani, po telovadbi srečali na večerji v restavraciji hotela Tabor v počastitev 15. letnice obstoja. Take večerje sicer pripravljamo vsak konec leta. Pred večerjo je naša sedanja vodja Meri Čotar orisala zgodovino enote, s poudarkom, da se je pred 15. leti zbrala skupina dvanajstih koronarnih bolnikov s Srečkom Butulom na čelu in ustanovila to enoto. Prva vaditeljica je bila Suzana Konobelj, višja fizioterapevtka in terapevtka iz ZD Sežana, kasneje pa se ji je pridružila še Danica Štrucelj, prav tako višja fizioterapevtka in terapevtka iz Bolnišnice v Sežani. V času delovanja te enote se je število članov spreminjalo, eni so prihajali, drugi odhajali, med njimi tudi umirali, sedaj pa nas je, trenutno telovadečih, štiriindvajset. Telovadbo izvajamo v prostorih Osnovne šole Sežana, vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure Skupino je dolga leta vodil Srečko Butul, ki pa je pred štirimi leti vodenje prepustil sedanji vodji Meri Čotar. Ker se število koronarnih bolnikov iz leta v leto povečuje, sta na našem geografskem prostoru nastali še skupina v Hrpeljah in v zadnjem letu še v Merčah. V tej telovadni skupini smo se združili različni bolniki, od srčnih, sladkornih in drugih, katerim cilj je telesna aktivnost, ki je še kako potrebna pri lajšanju bolezenskih težav posameznega člana bolnika. Telovadimo od 1. oktobra do 30. maja, nakar se odpravimo na»počitnice do prihodnjega šolskega leta«. Jože Volovec

12 22 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 23 REDNI OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV Hrpelje - Kozina Člani Društva upokojencev Hrpelje - Kozina smo se 20. decembra sestali v hotelu Delfin v Izoli. Prednovoletno druženje smo izkoristili za izvedbo občnega zbora društva. Preteklo je štiriletno mandatno obdobje organom in predsednici društva, zato je občni zbor volil nove člane upravnega odbora, disciplinske komisije, nadzornega sveta in predsednika društva. Predsednici društva Nadji Žerjav so člani s polno podporo zaupali vodenje še naslednja štiri leta. Prav je, da upokojence, ki se občnega zbora niso mogli udeležiti, seznanimo z novimi člani upravnega odbora: Vladimir Cetin, Boris Gradič, Zdenko Gustinčič, Boris Hrobat, Vinko Klun, Jože Mezgec, Boža Pečar in Mili Rems. Po funkciji je član upravnega odbora tudi predsednica Nadja Žerjav. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Milan Grmšek, Zlatko Segulin in Bojan Višnjevec. V disciplinsko komisijo pa: Drago Dujmovič, Mirjan Mihalič in Majda Mihalič. Kar nekaj nalog je pred novim upravnim odborom. Nekatere so čisto organizacijske narave. Veliko pozornosti bomo tudi v naprej posvetili našim najstarejšim članom. Tistim, ki jim že pešajo moči ali pa so celo bolni. Predvsem si želimo več druženja vseh članov društva v dejavnostih, ki nas zbližujejo, nam dvigajo energijo in nas razveseljujejo. V preteklem mandatu je upravni odbor ugotavljal nekatere pomanjkljivosti, ki jih želimo čim prej odpraviti. Kot prva obveznost je vzpostavitev točne evidence upokojencev v naši občini. V ta namen bodo, kot prvi korak, izdelane nove pristopne izjave za vse člane. Na občnem zboru so bila sprejeta tudi nova PRAVILA društva, ki bodo nadomestila dosedanji statut. Predsednica društva Nadja Žerjav se je članom organov iz preteklega mandata zahvalila za sodelovanje in njihovo delo, vsem prisotnim pa zaželela prijetne praznike. Po uradnem delu se je bližal zabavni čas druženja. Iz hotelske kuhinje je prijetno zadišala okusna večerja, orkester pa je že pripravljal svoje instrumente. Plesalci so brusili pete pozno v noč. Tisti, ki niso plesali, pa so obujali spomine na čase, ko so to še počeli. Pozdravljali so se znanci, sosedje in prijatelji, ki se morda redkeje vidijo. Bila je priložnost za pogovor in izmenjavo novic o tem in onem. Zbor je minil v prijetnem razpoloženju in je bil lep uvod v božično-novoletno praznovanje. M. R. OBVESTILO članom Društva upokojencev Hrpelje - Kozina Obveščamo vas, da bomo ob priliki pobiranja članarine za leto 2015 izvajali tudi popis članstva. Obrazec PRISTOPNA IZJAVA bo delno že izpolnjen, da bo delo poverjenikov lažje, vam pa vzelo manj časa. Vaši osebni podatki se bodo uporabljali izključno za potrebe delovanja društva. Točni podatki bodo osnova za uveljavljanje vaših pravic kot članov društva. Vljudno prosimo, da poverjenikom dovolite vstop v vaše domove. Zahvaljujemo se vam za vaše razumevanje in potrpljenje. SKUPAJ NAM BO LAŽJE IN LEPŠE. NAJ BO NAŠA STAROST NAŠA PREDNOST. Nadja Žerjav, predsednica društva NOVIČKE IZ KNJIŽNICE, DECEMBER 2014 Razstava:»Slike & slike«je naslov razstave vrhunskih grafik, unikatnega ročno izdelanega nakita in slik izpod sposobnih prstov domačink, mame in hčere, Damijane Čermelj in Lee Benčič, doma iz Kozine. Grafični oblikovalki, ustvarjalki z izrednim talentom, pričata, da se tudi v naših krajih lahko rojevajo vrhunske umetniške stvaritve. Naj pridodam svoje: takšen nakit bi si zaslužili vratovi vrhunskih manekenk, ultra šikanih nevest in še kdo. In želim, da se njuno ime kdajkoli v bodoče ponese daleč čez devet gora. Prireditve: Andrejka Lukač in Alenka Segulin sta simpatični domačinki, ki ju večina nas pozna bolj iz pedagoških voda, na predavanju o domači naravni lekarni pa sta povedali veliko zanimivega o naravnih eteričnih oljih in doma narejenih mazilih, pilingih in podobnem. V januarju nam bosta na medgeneracijski delavnici predstavili izdelavo domačih čistil. Darja Bohiinc je ena tistih numerologinj, ki svoje poslanstvo ali svoj poklic izkorišča v dobre in predvsem koristne namene. Po hudi prometni nesreči, v kateri je izgubila sina in bila hudo poškodovana tudi sama, se je odločila, da se bo posvečala stvarem, ki jo zanimajo in v katere verjame. Ker jo zanima tudi astrologija, se šola pri Jasmini Krt iz Sežane, ki smo jo v knjižnici že gostili. Na skoraj triurnem predavanju nam je izdala veliko zanimivosti o pomenu in frekvencah števil, o bioritmih, planetih, hišah, predvsem pa si odlična predavateljica želi osveščati ljudi o tem, da tako numerologija kot astrologija nista samo dnevni horoskopi ali podobne tržne spekulacije, temveč vedi, ki sta bili v preteklosti žal potisnjeni ob rob. Zadnja letošnja medgeneracijska delavnica z Vesno Rems je potekala v predprazničnem vzdušju, v izdelovanju čudovitih voščilnic na 'Vesnin način'. Medgeneracijsko druženje in nekaj simpatično preživetih sobotnih uric je združilo prijetno s koristnim. Hvala, Vesna, hvala vsem obiskovalkam medgeneracijskih delavnic v letu 2014 pripravljene so za vas. Tudi v naslednjem letu se jih nekaj obeta, zato vabljene in vabljeni že zdaj. Želim obilo novega zagona, prijetnih misli in volje do življenja v novem letu. Naj bo pozitivno in polno smeha. Patricija Dodič

13 24 MED LJUDMI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 PRIMORCI BEREMO - V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH ŽE OSMO LETO 11. novembra 2014 smo primorske splošne knjižnice sklenile projekt Primorci beremo, ki se je začel na svetovni dan knjige, 23. aprila. S to akcijo knjižnice spodbujamo branje slovenskega leposlovja in na ta način rahljamo predsodke o neberljivosti književnosti slovenskih pesnikov in pisateljev. Tako je v osmih letih že bralcev, vključenih v projekt, skupaj prebralo kar knjig izključno slovenskih avtorjev. Letos se je v projekt vključilo 4 % več bralcev kot v preteklih letih, kar dokazuje uspeh in smiselnost te akcije. V letu 2014 se je namreč v projekt vključilo 928 bralcev, ki so skupaj prebrali knjig slovenskih piscev. V Kosovelovi knjižnici Sežana je bilo v projekt Primorci beremo letos vključenih 108 bralcev (0,48 % od vsega prebivalstva na področju, ki ga pokriva Kosovelova knjižnica Sežana). Prebrali so 1007 knjig, od tega je 84 bralcev prejelo priznanje, saj so prebrali ustrezno število knjig. V Knjižnici Kozina je priznanje za letošnjo akcijo prejelo deset bralcev. Zaključek akcije Primorci beremo je Kosovelova knjižnica Sežana letos prvič organizirala skupaj z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu. Bralci so letos obiskali Trst, kjer so se udeležili predavanja Dominike in Igorja Osvalda»Sedemletna pot«ter s tem doživeli Narodni dom. Tja so se bralci, ki so prejeli nagrado, odpeljali z organiziranim avtobusnim prevozom. Naslednje leto bosta knjižnici skupaj organizirali zaključno prireditev v Kosovelovi knjižnici Sežana in tako povezali oba prostora in bralce v njih. Pridružite se nam! Magdalena Svetina Terčon Foto: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana ŠTUDIJSKI KROŽEK ZGODBARNICA že tretje leto iz meseca v mesec zaznamujejo dobra volja, veliko pozitivnosti, glasba in lepa slovenska beseda, pa najsi bo knjižna ali krajevna govorica katerega izmed članov. Iz prvotnih mesečnih srečevanj v Knjižnici Kozina, enoti Kosovelove knjižnice Sežana, so se zadnja tri srečanja odvijala v veliko bolj sproščenem in navdušujočem okolju, za kar so poskrbeli nekateri člani društva. Da je beseda lažje stekla, da je bila v večini povedanih zgodb mehka, topla, razigrana in optimistična, so na letošnjih srečanjih poskrbele tudi bogato obložene mize in na zadnjem srečanju tudi kamin, ki je dal mehki slovenski duši še več mehkobe in nežnosti. Ko je želodec tiho, pamet lažje snuje, raziskuje, ugotavlja, primerja in razpreda! In takrat spomini oživijo! Nekateri so prijetni, drugi boleči, vsi pa vredni ubeseditve. Člani ŠK Zgodbarnica smo nabor neštetih možnosti in zmožnosti. Skoraj vsi smo z Abrahamom že zelo dobri znanci, kar je zagotovilo pestrosti povedanega in napisanega, veliko pa k temu pripomorejo tudi različne delovne in bivanjske izkušnje. Drug drugega bogatimo, drug ob drugem rastemo, se plemenitimo in navdihujemo. Zaradi vsega tega je krožek dogajanje, ki ga je škoda zamuditi. Duša krožka in obenem mentorica je Patricija Dodič, pesnica, ki pozorno sledi vsem literarnim korakom članov, pri tem pa ji pomaga Tomaž Mahkovic, tudi sam pesnik, pisatelj, ugankar in še kaj. Oba s strokovnimi nasveti poskušata usmerjati literarna jadra članov v pravo smer, predvsem pa poskušata nakazati, kje vse se skrivajo literarni zakladi, iz česa vse lahko zgnetemo dobro zgodbo. Na srečanjih se nam tu in tam pridružijo gostje, znana imena v svetu knjig, ki nam s pomočjo svojih strokovnih izkušenj širijo literarno obzorje. Zgodbarnica je priložnost, da pred pozabo rešimo naše spomine, spomine prednikov, razne lokalne pregovore in frazeme, pripovedke in pravljice, anekdote, recepte in še marsikaj, zato vzpodbuja k pisanju člane pa tudi nečlane. Tudi letos bo namreč študijski krožek izdal skripto z zgodbami tako enih kot drugih. Če sem vas v članku prepričala, da smo prava družba za vas, ker tudi vi tu in tam kaj napišete, pa čeprav samo voščilo, sožalje, če ste ob branju članka ugotovili, da bi bilo škoda, da ne bi zapisali številnih dragocenih življenjskih izkušenj, zanimivih zgodb, ki ste jih slišali od staršev, sosedov ali koga drugega, se nam pridružite že v januarju, natančneje na srečno številko. Veseli vas bomo! Jerica Strle JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MED LJUDMI 25 DOKTORJI ZNANOSTI Z NAŠEGA OBMOČJA RAZSTAVA ČLANIC SEKCIJE ZLATI ŽAREK V KULTURNEM DOMU HRPELJE Članice Zlatega žarka pri Foto klubu Žarek Sežana so 15. decembra 2014 z razstavo v avli Kulturnega doma Hrpelje zaključile svoj opus razstav ob letošnjem praznovanju svoje desete obletnice delovanja. Razstavo je otvorila županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek in poudarila, da v občini podpirajo in se veselijo razstav domačih umetnikov. Predsednik Foto kluba Žarek Sežana Radovan Gregorčič je svoje članice, tudi fotografinje, v nagovoru opisal:»vizualno zaznavanje likovnega dela je proces, v njem se tvorijo informacije, skozi katere povezujemo umetnikovo doživetje z našimi obstoječimi pričakovanji po pridobivanju novih estetskih izkušenj. In v takem iskanju najdemo pet čudovitih umetnic z upravičeno pripadajočim imenom»zlati ŽA- REK«. Skupina je čudovito usklajena Nastaja seznam doktorjev znanosti prosimo za pomoč! Kosovelova knjižnica Sežana posveča veliko skrb tudi domoznanstvu, kar pomeni, da raziskuje, proučuje in opisuje ožje domače okolje. Zbira torej védenje o zgodovini in sedanjosti določenega območja. V zadnjih letih si prizadevamo zbirati, opisovati in hraniti seminarske naloge ter diplomska, magistrska in doktorska dela naših študentov, kar poteka zelo počasi, saj nimamo dovolj informacij o tem kljub vsej tehnologiji, ki jo imamo na voljo. Gradivo največkrat dobimo le od tistih študentov, ki jih poznamo ali smo slišali zanje. Vemo, da je tiskana različica visok strošek, zato bi bili zelo zadovoljni, če bi gradivo dobili vsaj v elektronski obliki. Zavedamo se, da je v raziskovalno delo vloženega veliko napora, za katerega je škoda, da ni na voljo še komu drugemu. Na našem področju je veliko strokovnjakov, ki puščajo sledi doma in po svetu, a ne vemo zanje, zato bi radi izdelali seznam doktorjev znanosti s Krasa, ne samo tistih, ki so doktorirali v zadnjem času, pač pa tudi tistih, ki so doktorirali v daljni preteklosti. Veseli bomo informacij o njih. Naš namen je tudi, da bi jih povabili v našo knjižnico na domoznanske večere, na katerih bi predstavili sebe in svojo dejavnost. Zato bi, dragi bralci, potrebovali tudi vašo pomoč. Če poznate koga, ki si je z vztrajnim delom prislužil doktorat (pa tudi znanstveni magisterij ali diplomo), nam, prosimo, sporočite njegove podatke na elektronski naslov naše knjižnice: arnes.si ali na tel. 05 / Tako bomo s skupnimi močmi potrdili tezo, da je Kras dal slovenski raziskovalni dejavnosti veliko sposobnih ljudi. Magdalena Svetina Terčon kombinacija svetlobnih barvnih dražljajev različnih valovnih dolžin. Cvetka je plemenita v zlato rumeni, Dajana je vzhajajoče prestižno rdeča, Božica je v duhovnih poljih skrivnostnega čustvenega pigmenta, Maruša je obdana v srebrno globino modrine in plemenito mavrična je Tatjana. Kombinacija je v vsakem ustvarjalnem okolju prijetna, postreže nam z doživetjem, s katerim lahko komuniciramo, če smo ga le sposobni občutiti. Z pogledi na njihove stvaritve smo v vlogi njihovih odjemalcev. V naši podzavesti je vsakemu vgrajeno stalno hrepenenje pričakovanja po duhovnem in osebnem uživanju. In ko»žarkice«spremljamo od razstave do razstave, jih zasledujemo s posebnim zanimanjem. Želimo, da bi v stiku z njimi pridobili vedno novo estetsko izkustvo. Ustvarile so že obsežen slikarski kakor tudi fotografski opus. Ta je kot steber, na katerega vežemo zaupanje v njihovo izpovedno moč.«v januarju 2015 so slikarska dela petih»žarkic«na ogled tudi v poslovni stavbi Slovenskih železnic v Ljubljani. M. Kovačič Foto: J. Čeh

14 26 MED LJUDMI Zdravo.GLASILO Sem EmaOBČINE JANUAR 2015 OBČINSKO Zadnik, HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR let zakonske sreče Albine in Franca Kreblja OŠLI, DOBROD, GAŠPER GAJA, ROK IN EMA! Ob koncu leta, ki nas je pravkar zapustilo, sta praznovala visok jubilej, 60. obletnico poroke, Albina in Franc Krebelj iz Rožic. Pred 60. leti sta si obljubila večno zvestobo in to uživata še dandanes. Da bi jima bilo življenje naklonjeno še na mnoga leta in da bi vsak dan uživala v sreči, zadovoljstvu in zdravju, jima iz srca želijo in voščijo hčerka Nevja z družino in vsi, ki ju imajo radi! Če te tvoj otrok poišče s pogledom poglej ga! Če se te tvoj otrok dotakne z rokami objemi ga! Če se te tvoj otrok dotakne s svojimi ustnicami poljubi ga! Če ti tvoj otrok želi nekaj povedati poslušaj ga! Če se tvoj otrok počuti nebogljeno pomagaj mu! Če se tvoj otrok počuti osamljen spremljaj ga! Če je tvoj otrok v težavah ohrabri ga! Če tvoj otrok doživi neuspeh zaščiti ga! Če tvoj otrok izgubi zaupanje vrni mu ga! (Vir: internet) KU ADN Veselice, poroke, zabave,... Brkinski trio se predstavlja Želja po sodelovanju se je porodila v začetku lanskega leta, ko sta Niko Poles in Matjaž Perenič skupaj zaigrala na nekaj privatnih veselicah. Matjaž je nato napisal nekaj besedil in melodij, za katere se je že slišalo, da bo nekaj iz njih, ko so bile prvič posnete na telefon. Pred poletjem se jima je pridružil še Martin Šiškovič. Kar nekaj časa smo se dobivali na vajah na Premu, namesto da bi si izbrali ime, smo raje preigravali pesmi, ki so nam bile všeč, vedno več je bilo tudi avtorskih, saj je Matjaževa stalnica postal stavek: "Sem napisal en nov tekst." Kot Brkinski trio smo prvič nastopili junija lani v Divači, to ime smo si zbrali, ker je enostavno in smo ponosni na to, da prihajamo iz Brkinov. Posnetki na telefonu so postajali vse boljši, zato smo se avgusta odpravili k Srečku Kovačiču v Zarečje in pri njem posneli 10 pesmi. Naša velika želja je bila lastna zgoščenka, vendar nismo želeli hiteti, tako da smo jo dobili nekaj dni pred novim letom. Zdaj bi jo radi predstavili tudi vam. Vabljeni na koncert ob predstavitvi zgoščenke»dišali so tvoji lasje«v Kulturni dom Hrpelje, , ob 18 uri. Poleg nas bodo nastopili še: Ansambel Tik-tak, Turn On Irish, Vokalna skupina Karina, Orkester Nika Polesa. Koncert bo povezovala Petra Bajec. MED LJUDMI 27 rojena v Izoli ob 01.10, staršema Niki Race in Vladimirju Zad niku. Težka sem bila 3485 g in velika 56 cm. Čim sem pokukala na svet, je bil to za moja starša nedvomno najlepši in najbolj čaroben trenutek v njunem življenj u. Sem vesel, nasmejan, zvedav dojenče kz velikimi radovednimi očmi. S svojim prisrčnim nasmehom pa razveseljuje m in osrečujem vse okoli sebe, predvsem pa svoja starša. Mama pravi, da sem njen mali son ček, njena princeska, tati pa, da sem njegova mala lepotička. Rada poslušam prav ljice, ki mi jih mama bere, in pesmic e, ki mi jih poje. Pri tem jo pozorno opazuje m in poslušam in tudi sama poskuš am kaj povedati, vendar mi še ne uspeva. Zelo mi je všeč, ko se s staršema spre hajamo ob morju. Morski zrak mi tako prija, da večino sprehodov kar prespim. Ima m čudovita starša, ki me imata neskončno rada, in jaz imam rada njiju. Ime in priimek: GAŠPER TOMAŽIČ Rojen: na Jesenicah Dolžina in teža: 52 cm in 2870 g Starša: Andreja in Aleš odločil, da pride na svet. Z glasnim Enajst dni pred rokom se je Gašper mica in očka sta mu zapela uspajokom je naznanil svoj prihod, ma emu osti, in detece se je v njunem obj vanko, ki sta jo pela že v nosečn ki prisotna tudi očka in doula Tita, takoj pomirilo. Pri rojstvu sta bila bil poroda v veliko oporo. Za vse je sta bila mamici ves čas naravnega i in Gašperja so se zelo razveselili non tisti dan posebno lepo doživetje. trična Tina in bratranec Matic, pra nonota v Povžanah in Tubljah, ses jo. tuje pes i rad ga lji in sorodniki, ki none in pranono ter dragi prijate i izbrala ime "Gašper", ker ima zelo ost ečn Starša sta že na začetku nos tek ime tudi mamin krstni boter. Fan lep pomen in ker je imel takšno ih, hod spre na teži. Najbolj uživa na se pridno doji ter lepo pridobiva zelo je le lepo vreme. Sicer pa je kamor se odpravijo vsak dan, če, posluša, ko mu starša prepevata živahen in zvedav, z zanimanjem ški i prvimi zvoki. Z iskrivimi nasme in že poskuša sodelovati s svojim v naročje. razveseljuje vsakogar, ki ga vzame ČESTITAMO ZA MATERINSTVO IN DRAGI NAŠI KULTURNICI ANDREJI RADOSTI Z DRUŽINICO!! Uredništvo ŽELIMO VELIKO VELIKO SKUPNIH Ime in priimek: ROK ZOBEC Rojen: v Postojni Dolžina in teža: 54 cm in 3460 g Starša: Petra in Danjel je radovedna ostane presenečenje, ampak ga Tatko je želel, da spol prvorojenca spol in to za la aša koncu nosečnosti vseeno vpr mamica prepričala, da sta proti zadržala zase. ter poskrbel, da bo je na koncu prerezal popkovino Tatko je bil ves čas ob mamici in esta, da jima in videl prve fotografije. Starša pov Rok, ko odraste, slišal svoj prvi jok ka imena, ens avic«. Mami so bila všeč stara slov je ime povzročalo kar nekaj»pregl pro kom mis in si i v porodnišnico sta se odločila za tatkotu klasična kratka in na pot Nočno spanje, da je pravi»jedec«, po tatkotu. rekla»rok bo!«. Mamica se»heca«ša izrabita vse skoraj vsako noč poskrbi, da star in ka nan nez u sink u nem nju je pa domov pričakali avanje. Roka so na dan prihoda usp za di ove prip e, mic pes finte, sta jo spretno okrasitev vhoda v stanovanje, ki nonoti in poskrbeli za zelo lepo. otov najboljši prijatelj Marko izdelala sestrična Tinkara in tatk Ime in priimek: GAJA PLEŠINGER Rojena: v Postojni Dolžina in teža: 53 cm in 3180 g Starša: Tina in Goran Ponosna starša povesta, da sta samo onadva vedela za spol. Tatko je bil ves čas prisoten pri porodu in na koncu je tudi prerezal popkovino. Ime sta izbrala skupaj, saj je bilo všeč obema. Gaja je pridna za jest in lepo pridobiva na teži. Čez dan še veliko prespi, začela pa je že opazovati okolico in ljudi okoli nje. Na sprehode hodijo kar pogosto, če le ne dežuje in ni preveč mrzlo. Gaja ima kar 5 sestričen in 2 bratranca. Ima dve sestrični Maši. Mlajša Maša je od Gaje starejša le za dva meseca. Družinica gre večkrat na obisk k noni in nonotu v Povžane ter k noni v Hotično. Vsi imajo Gajo zelo radi. Opravičilo! V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in objavil napačne podatke malega Gašperja. Gašperju in njegovi družini se iskreno opravičujemo! Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec

15 28 20 LET OBČINE HRPELJE - KOZINA 20 LET OBČINE HRPELJE - KOZINA 29 KAKO SMO USTANAVLJALI NAŠO OBČINO Ob lanski obletnici ustanovitve naše občine (20 let) sem se pogovarjala z Jadranom Ivančičem iz Gradišice, ki je bil eden od pobudnikov nove Občine Hrpelje - Kozina. Moje prvo vprašanje je bilo, kaj je bil povod oziroma od kod interes za ustanovitev lastne občine?»delal sem v gospodarstvu in sem bil tako na terenu marsikje po Sloveniji. Videl sem razvijajoče se kraje, mesta, vasi, gradnjo cest, vodovodov in komunalne infrastrukture... in pri tem ugotavljal, da pri nas stagniramo na celi črti. Zgradili sta se sicer dve bolj politični tovarni (Pletenina in Mehanotehnika), ki pa sta imeli matični firmi drugod in sta zaposlovali bolj nekvalificirani kader. Imeli smo Steklarno, ki je imela bolj mojstre steklarstva, in Lesograd, ki je zaposloval v glavnem nekvalificirani kader. Morda je bil Kovinar edini, ki je v svoje vrste vabil nekaj več izobraženih kadrov, vendar je kmalu padel v soodvisnost od velikih odjemalcev, se povezoval in na koncu šel v stečaj. Enako se je zgodilo z vsemi ostalimi. V vsej dolini nismo imeli niti enega kulturnega ali drugega društva, razen rokometnega in nogometnega kluba. Ni bilo dvorane, igrišč, ni bilo vaških domov, balinišč, nobenih turističnih društev in podobno. Brkinom so se ves čas dogajale hude krivice Na primer, po žledu v Brkinih leta 1982, ko je Občina Sežana za sanacijo oz. pomoč po naravni nesreči nabavila 30 traktorjev, ki jih je namenila kmetom po ugodnih pogojih, jih je le desetina končala v Brkinih. Ostali so šli drugam. Take in podobne krivice so se našim krajem dogajale neprestano. V medijih o nas niso ničesar objavljali ali pa zelo malo. Ves ta negativni razvojni prizvok mi ni dal miru, zato sem dal pisno pobudo, neposredno v uredništvo Primorskih novic, kjer sem med drugim zapisal:»vsled gospodarskega, kulturnega in medijskega mrka v naši dolini, od mejnega prehoda Krvavi Potok do mejnega prehoda Starod, smo se odločili, da oblikujemo svojo Občino Hrpelje - Kozina.«Pod tem stavkom sem napisal še:»iniciativni ODBOR ZA OBLIKOVANJE OBČINE HRPELJE - KOZINA«. To je bilo leta Jadran Ivančič Objava v Primorskih novicah je dvignila veliko prahu?»seveda, predvsem v takratnih krogih sežanskega komiteja Zveze komunistov, saj nihče ni podpiral ideje o novi občini. Ampak po objavi sta prišla k meni enakomisleča Mišo Spasović in Vojko Mahnič. O zadevi smo se pogovorili in povabili v sestavo odbora še: Damjana Križmana iz Tubelj, Franca Počkaja iz Kozine, Vladimirja Škapina iz Kozine, Ivana Mahneta iz Kozine, Cirila Segulina iz Markovščine in Darija Škerjanca iz Materije, ki so tudi pristali. Vsi so bili vidni in uspešni delavci v gospodarstvu in krajevnih skupnostih.«kako so si potem sledili dogodki in postopek?»takratni predsednik Skupščine Občine Sežana je bil Ivan Vodopivec, ki je pobudo sprejel z zelo mešanimi občutki. Večina članov iniciativnega odbora je bila tudi v članstvu ZK-ja, zato so slišali marsikatero grenko na ta račun. Vendar smo kljub vsemu v zadevo resno zagrizli, oblikovali iniciativni odbor, začeli s pripravo strategije, analizirali vsa področja dela ter pripravili študijo o možnostih in razvoju naših krajev. Za predsednika smo izbrali Darija Škerjanca, ki je bil takrat direktor Plame Podgrad. Pri sami študiji se je kar precej angažiral. Delno nam je takrat pomagal njegov pravnik, g. Iskra. Pri študiji so nam precej pomagale tudi tako imenovane bele knjige, ki smo jih dobili na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, saj je republika celo desetletje prej spremljala in preizkušala, v kakšno smer naj gre poljedelstvo in kmetijstvo v Brkinih. Spomnim se, da smo se kar smejali, ko smo v njih zasledili, da je največji donos oz. pridelek pri lešnikih. Boža Metlika, takratna tajnica Krajevne skupnosti Hrpelje, nam je nudila prostor in administrativno podporo pri projektu. Iskali smo že občinski znak in logotip, ki ga je oblikoval Jože Škerjanc. Ni se bistveno razlikoval od današnjega oziroma je bil njegov predhodnik.«vendar ni šlo vse tako zlahka. Do ustanovitve občine je minilo kar nekaj časa in še prej je bila ustanovljena Skupnost krajevnih skupnosti?»po vseh naših aktivnostih je kmalu prišlo do problemskega sestanka z vodstvom Občine Sežana. Predsednik Ivan Vodopivec nam je kot neko rešitev ponudil Skupnost krajevnih skupnosti, ki je bila sicer možna po zakonu. Skozi to obliko naj bi bolje usklajevali in uveljavljali interese naših krajev na Občini Sežana. Tudi to skupnost smo začeli izvajati, vendar takšne oblike dejansko nikoli nismo sprejeli. Smo pa pooblastili Vojka Mahniča, da je sklical vse takratne predsednike KS, ki so dali glave skupaj in preko takratnega zbora KS v skupščini zahtevali marsikaj. Pripravili smo tudi zelo zanimivo anketo, za katero smo bili zadolženi jaz, Damjan Križman in Frane Počkaj. Anketa je pokazala, da je več kot 80 % naših občanov za to, da oblikujemo svojo občino. Več arhiva o tem ima KS Hrpelje. Anketa je bila zelo zanimiva. Občani so imeli tudi veliko svojih idej, ki so jih kar dopisali na anketni list. Moram povedati, da je bil takrat to zelo velik pritisk na Občino Sežana, tako da je v dvoletnem proračunu skoraj vsa investicijska sredstva namenila našim krajem. Takrat se je izpeljalo kar nekaj investicij v ceste, vodovode, telefonijo itd., za kar gre največja zahvala Ivanu Vodopivcu, ki je videl in razumel naše zahteve. Največ sredstev je šlo v KS Slivje, Materija, Artviže in tudi nekaj drugih. Kljub temu da še nismo imeli svoje občine, so bili naši delegati v Skupnosti KS vedno enotni; enkrat so sejo celo zapustili in s tem povzročili nesklepčnost. Torej je bil pritisk kar velik.«kako je potem po tej skupnosti prišlo do ustanovitve občine?»takoj po osamosvojitvi Slovenije so me poslali k prvi ministrici Bohovi, ker so nam hoteli zapreti dežurni center ambulante v Hrpeljah. Ko sem ji osebno navedel starostno strukturo prebivalstva, koliko kilometrov cest imamo ter predstavil pomembnost križišča Ljubljana Koper in Reka Trst itd., je vztrajala, da Občina Sežana stori vse, da dežurna ambulanta obratuje. Ministrico je najbolj presenetilo dejstvo, da je po Brkinih še 20 % poljskih stranišč. Ko sem ji to navedel, smo hitro končali sestanek, seveda v našo korist. Dežurno ambulanto imamo še danes, čeprav jo moramo sami sofinancirati. Ker je Slovenija takoj po osamosvojitvi sprejela Evropsko listino o lokalni samoupravi, je kmalu začela pripravljati dokumente o oblikovanju novih občin. Posledično je naš iniciativni odbor nehal obstajati, smo se pa spet dobili skupaj, ko so nastajali predlogi referendumskih območij za oblikovanje novih občin, kjer smo zastopali idejo enovite občine od meje do meje, torej od Krvavega Potoka do Staroda. Ugotavljali smo dejansko potrebo in smiselno povezavo območja, ki lahko skupaj deluje, živi in ima skupne interese. Vojka Mahniča in mene so na Občini Sežana pooblastili, da sodelujeva pri pripravi referendumov. Bila sva izbrana za tolmačenje referenduma. Lahko omenim, da je takrat Peter Bekeš predaval o lokalni samoupravi, ki je razvita v Evropi. Tudi sam sem temeljito preučil listino in spoznal, da je oblikovanje naše občine nuja, če hočemo razvoj v vseh strukturah, čeprav nam je bila takrat najpomembnejša komunalna infrastruktura. Pred referendumom sva bila z Mahničem določena, da v več krajevnih skupnostih nekdanje Občine Sežana predstaviva občanom Listino o referendumu in s tem pripomoreva k lažjemu odločanju na zborih občanov in kasneje na referendumih. Z Mahničem sva se zmenila, da na zborih občanov predlagava tudi ime občine. Ponujene so bile tri variante: 1. Občina Hrpelje, 2. Občina Kozina in 3. Občina Hrpelje - Kozina. Moram povedati, da so se občani v večini krajevnih skupnosti odločili za ime OBČINA HR- PELJE - KOZINA, razen seveda v Hrpeljah in na Kozini.«Vemo, da Hrušica ni prišla v našo občino. Kako je bilo s tem?»bil sem na zborih občanov tudi v Krajevnih skupnostih Huje in Hrušica, ki sta spadali v Občino Ilirska Bistrica. Moram reči, da so občani obeh vasi soglašali za priključitev k naši občini, vendar so občani Podgrada zahtevali svojo občino, Hruščani pa niso hoteli pod Podgrad. Tako so po referendumih ostali v Občini Ilirska Bistrica. Škoda, vendar je pač tako. Pri referendumih o oblikovanju novih občin se je pokazalo, da smo s predhodnimi akcijami odbora še v nekdanji državi in pozneje pomembno prispevali k osveščanju ljudi, saj je za našo občino glasovalo več kot 80 % občanov. Še prvi župan Žižek se nam je zahvalil za predhodno veliko storjenega, da smo prišli do svoje občine.«referendum za ustanovitev občine je bil Se spomniš, kako se je izšlo?»referendum je bil zelo pozitiven. Od volivcev jih je glasovalo 3.064, torej skoraj 90-odstotna udeležba, od tega jih je za samostojno občino glasovalo 58 %.«Kaj bi lahko še povedal za zaključek najinega pogovora?»vsi dosedanji župani so stremeli k razvoju, enim je uspelo več, enim malo manj, vendar je vsak želel čim več. Ko se Nazobčan vrh govori o več gradov, ki so bili pri nas, goba v sredini je simbol intenzivnega rastja gob v naših krajih in preživljanja marsikatere družine z njimi ter čistega okolja, v sredini je križišče pomembnih poti z nakazom kolesa kot znaka furmanskih krajev. danes zazremo v vsak naš kraj, ugotovimo, da smo od ustanovitve naše občine zelo veliko postorili, seveda bi lahko tudi več. Vendar vseeno, nastalo je več kot ducat raznih društev, ki razvijajo svoje dejavnosti in s tem se razvijajo tudi kultura, šport, umetnost itd. Vodooskrba je v zaključnih fazah, ceste ravno tako, vaški domovi, širokopasovno omrežje, igrišča, balinišča, razna obeležja itd. Je pa res, da je še veliko dela pred nami. Pomembno je, da občino imamo in da v njej sami odločamo o vseh zadevah, ki se dotikajo naših krajev in naših ljudi in da nam drugi ne krojijo naš jutri.«pogovarjala se je Ester Mihalič

16 30 ŠPORT OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 SMUČARSKI KLUB»BRKINSKI«VABI NA SKUPNO SMUKO!!!! 7. februar smučarski izlet 21. februar smučarski izlet Zimovanje v Passo Tonale med zimskimi počitnicami V februarju bomo organizirali tudi nočno smuko (termin še ni določen). ČESTITKE! PRVO MESTO V SKUPNEM POKALNEM SEŠTEVKU ZA KARATE KLUB BUSHI DIVAČA Skupinska po tekmovanju V nedeljo, 7. decembra, je v Poljanah potekal 2. pokalni turnir JKA karateja v letu Nastopilo je 164 tekmovalcev, med katerimi je bilo 30 članov Karate kluba Bushi iz Divače. Tudi tokrat so se naši karateisti zelo izkazali in v skupnem pokalnem seštevku za leto 2014 osvojili 1. mesto. Več info na: V katah so bronasto medaljo osvojili Robin Kramberger, Nastja Grlj, Sebastjan Sikirica in Sara Petek. Srebrno medaljo so prejeli Tina Sedmak, Luka Delise, Nikolina Dević, Sara Delise, Mikela Simčič, Fadil Trožić in Manja Miklavčič. Zlato medaljo pa so osvojili Nika Tavčar, Lara Ferjančič, Staš Korva, Matej Enci, Joas Peca in Nika Frank. V napovedanih borbah so 3. mesto osvojili Žiga Hrvatin, Anže Tavčar, Mikela Simčič in Lara Ferjančič, 1. mesto pa Sara Delise. V prostih borbah sta 3. mesto osvojila Manja Miklavčič in Fadil Trožić, 2. mesto Nika Frank in Aleksandra Cvetković ter 1. mesto Metka Žerjal. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo! KK Bushi Divača JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ŠPORT 31 VRHPOLJCI PRVI V VETERANSKI STAROSTNI SKUPINI NAD 55 LET Na največjem turnirju na Primorskem»Festivalu malega nogometa Koper 2014«, ki vsako leto poskrbi, da je dogajanje zanimivo za vse generacije, se je ekipa Vrhpolj še posebej izkazala in osvojila 1. mesto pred Piranom in ŠD Kras. Da je veteranski del izredno zanimiv in kakovosten, poskrbijo številni znani obrazi tako iz velikega kot malega nogometa. Letos je bilo število takih igralcev še posebej veliko in s tem tekmovanje na visoki ravni kakovosti. V starostni skupini nad 55 let je bil proglašen za najboljšega vratarja Branko Dujmovič (Vrhpolje), najboljšega strelca Vojmir Vidmar (Piran) in najboljšega igralca Davor Vitolič (Vrhpolje). Z. B. PETER LJUBIČ IN NENAD KRSTIĆ NA SP V ROKOMETU V KATARJU Naša sodnika Peter Ljubič in Nenad Krstić že petič zapored delita pravico na svetovnem prvenstvu v moškem rokometu. Že nekaj let sodita v sam svetovni vrh in veljata za enega najboljših sodniških parov na svetu. Dosegla sta praktično največ, kar lahko sodniški par v svoji karieri doseže: sodila sta v finalu SP - na zadnjem svetovnem prvenstvu v Španiji in v finalu na Olimpijski igrah v Londonu leto poprej. Izjemni dosežki, ki jih je težko preseči. Na tem SP si želita predvsem ohraniti vrhunski status, spogledujeta pa se tudi z OI prihodnje leto v Riu. Letos je SP organiziran v Katarju, kjer kar mrgoli organizacijskih presežkov. Za celotno organizacijo prvenstva so porabili skoraj milijardo ameriških dolarjev. V času pripravljanja glasila je bilo prvenstvo šele na začetku, takrat nam je Peter Ljubič povedal:»otvoritev je bila vrhunska, tudi prvenstvo je za nas sodnike dobro organizirano tu, v Katarju, ker se vse dogaja v Dohi in ni tistih dodatnih transferjev, zato je lažje. Vzdušje na tekmah pa je mlačno, saj Katarci nimajo rokometne publike. Vprašanje je tudi, koliko časa bo njihovo moštvo ostalo v igri. V svojo reprezentanco so investirali veliko, zanjo igrajo predvsem igralci iz drugih držav, ki so šele pred nekaj leti dobili katarski potni list in je vprašljivo, kaj lahko taka ekipa doseže Sicer pa bomo videli.«petru in Nenadu želimo uspešno na SP! Ester Mihalič Zaključni trening v lanskem letu Obisk Dedka Mraza

17 32 ŠPORT OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ŠPORT 33 O VREDNOTAH V ŠPORTU - tretji in zadnji del datov uspešno vodil Judo zvezo Slovenije, ki ga je tudi predlagala za prvega moža OKS. Pod njegovim vodstvom je Urška Žolnir osvojila prvo žensko zlato olimpijsko medaljo za Slovenijo na olimpijskih igrah v Londonu S svojo ekipo je že zavihal rokave in začel delati na nalogah, ki si ji je zadal v programu. Za več informacij o OKS-ZŽZ si lahko ogledate spletno stran Janja Štavar ŠPORTNIK LETA 2014 Šport¹ je specifična dejavnost, saj vključuje na eni strani tekme, tekmovalni rezultat, nivo tekmovanja, konkurenčnost, število pasivnih udeležencev (gledalcev) in vse izide in rezultate v zvezi s tem; na drugi strani pa je šport temeljni dejavnik zdravja in eden poglavitnih elementov preventive in preprečevanja bolezni. Šport in zdravje hodita z roko v roki, zato s športnim udejstvovanjem stremimo k zagotavljanju in spoštovanju najvišje vrednote človeka: zdravja. Telesna aktivnost, bodisi v potrebi za zdravjem kot kurativa ali v potrebi ohranjanja telesne in duševne vzdržljivosti kot preventiva, postaja v današnjih 'turbulentnih' časih izrednega, če ne ključnega pomena. Poleg tega pa je sredstvo za druženje, sproščanje in širitev socialne mreže. Vse to so elementi zdravega življenjskega sloga, ki ga prav športniki in rekreativci dobro poznajo in tudi promovirajo. Živeti zdravo in VOLILNA SKUPŠČINA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA Skupaj z gospo Sonjo Poljšak sva se 16. decembra 2014, kot predstavnici Obalno-kraške regije, udeležili 35. volilne skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS- -ZŠZ). Na seji sva imeli, tako kot predstavniki ostalih slovenskih regij, volilno kakovostno preživljati prosti čas z vidika športa pomeni vključenost v športne aktivnosti, redno vadbo, udeležbo na športnih dogodkih. Zdrav življenjski slog ohranja posameznike in družbo vitalne, sposobne za delo, zmanjšuje zdravstvena tveganja in je vrednota, ki je pomembna za najširši krog populacije. Zagotavlja celovito osebno rast in kakovostno življenje. Z upoštevanjem vrednote odličnosti stremimo k delovanju na najvišji možni ravni na vseh področjih. Tako pri poslovanju kot pri zagotavljanju razvoja vseh segmentov športa. OKS-ZŠZ se bo zavzemal za stalni razvoj kadrov, pridobivanje in posredovanje znanja, strokovno izvajanje nalog, dinamičnost ter odzivnost na pobude in predloge. Tem vrednotam moramo slediti tako športna zveza kot vse njene članice in lokalna skupnost. pravico. Volitve so potekale v slovenski prestolnici v Grand hotelu Union. Glavna tema skupščine so bile volitve novega predsednika OKS-ZŠZ, treh podpredsednikov in članov izvršnega odbora OKS-ZŽZ ter članov Nadzornega odbora in Disciplinske komisije. Pri tem pa, upoštevajoč vidike trajnostnega razvoja in kodeksa o varovanju okolja, dodatno prispevamo k razvoju družbe, lokalnih okolij, slovenskih proizvodov ter pri izvajanju aktivnosti in prireditev primerno ravnamo z vsemi elementi varovanja okolja in narave. ¹Kaj je šport? Svet Evrope je v Evropski listini o športu leta 1992 šport opredelil kot vse oblike telesne aktivnosti, ki so s priložnostnim ali organiziranim ukvarjanjem usmerjene k izražanju ali izboljševanju telesne vzdržljivosti, k duševnemu blagostanju in k oblikovanju družbenih odnosov ter pridobivanju rezultatov na tekmovanjih na vseh ravneh. Nevenka Ražman, predsednica Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina Za predsednike OKS so bili trije kandidati: Bogdan Gabrovec, Zoran Janković in Andraž Vehovar. Po dveh krogih smo mesto predsednika za mandatno obdobje zaupali Bogdanu Gabrovcu. Bogdan Gabrovec je pred tem pet man- Društvo športnih novinarjev Slovenije je v samostojni Sloveniji prireditev in razglasitev športnikov leta 2014 pripravilo že 24-ič, skupaj pa je bila to že 47. prireditev. Na slavnostni razglasitvi smo prvič zaploskali slovenskim športnikom tudi v imenu Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina. Najboljša športnika Slovenije za leto 2014 sta alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa pa hokejska reprezentanca Slovenije. Nagrado za izstopajočo mlado športnico leta, ta je bila podeljena prvič in bo odslej tradicionalna, je prejela 20-letna atletinja Maruša Mišmaš. Peter Prevc, Maruša Mišmaš in Žan Košir so bili 9. decembra 2014 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v središču pozornosti. Žal številni dobitniki priznanj zaradi treningov pred tekmovanji niso bili osebno prisotni, so jih pa na podelitvi dobro zastopali: mama Tine Maze, oče Anžeta Kopitarja, mama Teje Gregorin in drugi. Pred nami je nič manj pomembna in nič manj prestižna podelitev nagrad ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2014, ki jo že tretje leto skupaj organiziramo in pripravimo z združenimi močmi športne sile občin Divača, Komen, Sežana in Hrpelje - Kozina. SLAVNOSTNA PODELITEV PRIZNANJ BO V ČETRTEK, , V NOVI DVORANI V SENOŽEČAH. VABLJENI! Po vzoru slovenskih nominacij in v spodbudo mladim perspektivnim športnikom naših krajev bomo tudi mi, letos prvič, podelili priznanje naj perspektivnejšega športnika Krasa in Brkinov in priznanja za športne dosežke mladih. Nevenka Ražman, predsednica Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina

18 34 ŠPORT OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ŠPORT 35 VADBA ZA ZDRAVJE V VAŠKEM DOMU HRPELJE Z oktobrom smo v Vaškem domu Hrpelje pričeli z izvajanjem vadbe za zdravje pod vodstvom vaditeljic Tine Kompare in Nataše Čeranič. Vadba, ki poteka dvakrat tedensko, temelji na vajah za povečanje aerobnih sposobnosti ter na moči in gibljivosti, ki sta nujni sestavini vsake vadbe za zdravje. Po zadnjih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se za ohranjanje zdravja priporoča vsaj 150 min/teden telesne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 min/teden telesne dejavnosti visoke intenzivnosti. Pri vadbi za zdravje poleg lastne teže uporabljamo tudi lažje uteži, veliko žogo, palico, kolebnico, drsnike in elastiko, v toplejših mesecih pa bomo izkoristili tudi okoliške poti v naravi, ki nam nudijo odlično priložnost za gibanje na svežem zraku. Vsi, ki si želite gibanja, druženja in dobrega počutja, ste vabljeni vsak ponedeljek in sredo ob v Vaški dom Hrpelje! ŠRD Vrhpolje NA KRATKO O VADBI NIA TECHNIQUE NIA Technique je vadba, ki nas spodbuja, da se povežemo s svojim telesom, umom in čustvi. Nia class vsebuje enourno gibanje na različno glasbo, kjer se prepletajo elementi plesa, borilnih veščin in tehnik samozdravljenja. NIA je primerna za vse starostne skupine, saj se izvaja v treh nivojih. Gre za telesu prijazno gibanje, saj se intenzivnost giba prilagodi zmožnostim posameznika. Z Nia Technique pridobimo veselje do gibanja in življenja nasploh, povečata se nam koncentracija in kondicija, pomaga nam pri hujšanju in ohranjanju optimalne telesne teže, okrepi mišice in mišični tonus, pomiri um in lajša posledice stresa, razvija gracioznost in gibčnost, uravnoveša živčni sistem, izboljša držo in delovanje organov, predvsem srca in pljuč, vzpostavlja optimalno cirkulacijo krvi in krepi imunski sistem. Poleg vsega naštetega pa nas nauči zaznavati potrebe svojega telesa in upoštevati njegov naravni čas in naravni način gibanja. Naučimo se zaznavati občutke ugodja in občutke bolečine z namenom povečanja udobja in ugodja ter odprave bolečine s samozdravljenjem. Od lanskega septembra se NIA vadba izvaja tudi v Hrpeljah, in sicer v prostorih KS Hrpelje vsak torek in četrtek od do Skupina, ki se je oblikovala, je v zelo kratkem času spoznala pravi smisel NIA vadbe. Zahvaljujem se vsem udeleženkam, ki pomagajo pri ustvarjanju čudovite zgodbe, in vabim tudi druge, da se nam pridružijo. Majda Piciga NOVIČKE IZ ŠRD VRHPOLJE Nataša Čeranič in Tina Kompare uspešno opravili izpit in prejeli diplomo za vaditelja športne rekreacije. ŠRD Vrhpolje prejelo priznanje Športne unije Slovenije za vodenje, organiziranje in izvajanje projekta Za naravi prijazne športe na lokalni ravni ter zahvalo za vodenje, organiziranje in izvajanje projekta Zdravo društvo na lokalni ravni.

19 36 ŠPORT OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ŠPORT LET NAŠEGA ROKOMETA Vse skupaj se je začelo na sončno soboto, 25. avgusta 1965, na dan občinskega praznika Občine Sežana. V Hrpeljah je bil ta dan še posebej slovesen, saj je bila otvoritev druge faze nove šole. Namestnik ministra za šolstvo Boris Lipužič je predal šolo in pripadajoče rokometno igrišče svojemu namenu. Sledil je športno naravnani program v režiji profesorja športne vzgoje Janeza Likavca. Vrhunec dneva je bila rokometna tekma koprskih ekip RK Koper in RK Iplas, ki je bila odigrana na pobudo Rada Kastelica in je pri gledalcih vzbudila veliko zanimanja. Nekaj dni po tekmi sta se Rado Kastelic in Miha Jezeršek pogovarjala o tekmi. Ob koncu pogovora se je rodila ideja o ustanovitvi rokometnega kluba v Hrpeljah. Ustanovitelji rokometnega kluba so bili: Miha Jezeršek, Rado Kastelic, Boris Bernetič, Bruno Čermelj, Miroslav Pišek, Alojz Žetko, Marko Enci, Vladimir Škapin in Vojko Mahnič. Rado Kastelic je zbral ekipo, v kateri so bili: Silvo Kastelic, Vladimir Škapin, Vojko Mahnič, Josip Ludvik, Zmago Resinovič in Božo Dariš vsi domačini, ki so poznali rokomet in ga tudi igrali. Ekipi so se priključili še: Vojko Panzovski, Zdravko Tančevski, Rado Blažič, Jože Fabjan in Aldo Jerman. Prva ekipa Rokometnega kluba Jadran Hrpelje - Kozina, ki je v sezoni 1966/67 tekmovala v primorski conski ligi. Stojijo: Janez Likavec (trener), Vojko Panzovski, Rado Kastelic, Silvo Kastelic,Vladimir Škapin, Zdravko Tančevski, Miha Jezeršek (predsednik); čepijo: Rado Blažič, Aldo Jerman (kapetan), Jože Fabjan, Vojko Mahnič, Josip Ludvik. Leta 1965 se je klub imenoval RK Hrpelje. V prvi upravni odbor kluba leta RK Jadran RK Gold Club RK Jadran so bili izvoljeni: Miha Jezeršek (predsednik), Alojz Žetko, Miroslav Pišek, Vojko Mahnič, Vladimir Škapin, Rado Kastelic, Boris Bernetič in Mira Koblar. Sprejet je bil sklep, da bo ekipa jeseni tekmovala v primorski conski ligi. Za prvega trenerja je bil imenovan Janez Likavec, profesor športne vzgoje na osnovni šoli. Klub je dobil še prvo zastavico in grb. Prvo tekmo je ekipa odigrala spomladi leta 1966 in na hrpeljskem igrišču premagala Hrvatine s 26 : 17. Prvi zapisnik je pisala Alenka Kastelic iz Povžan. Za člani je rasel nov rod izjemno nadarjenih pionirjev, ki je osvojil 4. mesto v Sloveniji. Za pionirje so nastopali: Zadnik, Bubnič, K. Kastelic, Okoren, Lazar, Mahnič in Korva. (M. Jezeršek, Od Jadrana do Gold Cluba, 2007) V svoji 50-letni zgodovini je naš rokomet dosegel številne vrhunske rezultate, ki so ime našega kraja ponesli JUNAKI, KI SO ZAČELI NAŠO ROKOMETNO PRAVLJICO širom Evrope. Prepotoval je več kot 100 evropskih mest v petnajstih državah, odigral 22 tekem evropskega pokala, med njimi osem v ligi prvakov in 14 v evropskem pokalu. Avstrija: Dunaj, Beljak, Bernbach, Borovlje, Bruck an der Mur, Celovec, Gradec, Kapfenberg, Koflach in Stockerau Danska: Skjern (pokal EHF) Francija: Pariz, Aix-les-Bains, Mulhouse, Montargis in Yutz Grčija: Atene (LIGA PRVAKOV) Hrvaška: Zagreb, Delnice, Dubrovnik, Karlovac, Kutina, Podravska Slatina, Poreč, Reka, Rovinj, Senj, Split, Umag in Varaždin Italija: Rim, Aosta, Biella, Bologna, Bolzano, Bressanone, Cassano Magnano, Chiavari, Conegliano, Imola, Mestre, Modena, Nabrežina, San Dona di Piave, Seregno, Teramo, Torri, Trst, Verona, Vicenza, Vittorio, Veneto, Pionirji, ki so osvojili 4. mesto v Sloveniji: Zadnik, Bubnič, K. Kastelic, Okoren, Lazar, Mahnič in Korva. Gostovanja našega rokometnega kluba Rovereto, Zgonik, Quarto in Altino Makedonija: Skopje (pokal EHF) in Prilep (pokal EHF) Nemčija: Berlin, Ansbach, Bad-Wildungen, Braunschweig, Gunzburg, Gottingen, Hameln, Ingolstadt, Laffende, Magdeburg, Misburg, Munchen, Neumarkt, Niederwurzbach (pokal EHF), Olching, Regensburg, Wassendorf in Wolfsburg Poljska: Vroclav (pokal EHF) Slovaška: Prešov Srbija: Beograd, Blace, Kačarevo, Jabuka in Pančevo Španija: Barcelona (LIGA PRVA- KOV), Pamplona (LIGA PRVAKOV) in Zaragoza (pokal EHF) Švica: Bern, Aarau, Basel, Biern, Luzern, Maglingen, Schaffhausen, Solothurn, Steffisburg, Thun in Zofingen Švedska: Stockholm (LIGA PRVA- KOV) Bosna in Hercegovina: Banja Luka in Visoko (pokal EHF) Izjemni rezultati so plod neverjetne predanosti in ljubezni do našega rokometnega kluba vseh, ki smo bili kakorkoli povezani z njim. Pri pogledu v preteklost zlahka ugotovimo, kako zelo pomembno vlogo je imel rokomet v našem okolju. Povezanost ljudi, ki so delovali enotno, z enim samim ciljem, zmagati na naslednji tekmi, je spoštovanja vredna. Čeprav je včasih prišlo do nesporazumov, pa tisto, kar nas najbolj povezuje, nikoli ne bo izzvenelo, in to je ljubezen do našega rokometa. Vsi, ki ste bili v petdesetih letih delovanja kakorkoli povezani z našim rokometom, hvala, da ste pomagali pisati to izjemno zgodbo. Naj nas še naslednjih 50 let povezujeta ista strast in želja po zmagah. NAJVEČJI USPEHI: 1971/72 prvič nastopil v 1. SRL 1973/74 ponovno v 1. SRL, 4. mesto 1976/77 prvak Slovenije 1977 do 1981 nastopanje v 2. zvezni rokometni ligi Jugoslavije 1980 finale pokala Slovenije 1981 do 1984 medrepubliška liga Jugoslavije 1985/86 prvak Slovenije 1988 finale pokala Slovenije, osmina finala Jugoslavije 1991/92 3. mesto v superligi Slovenije 1992/93 2. mesto v Sloveniji, uvrstitev v pokal EHF 1993/94 tretje mesto v Sloveniji, uvrstitev v City pokal 1994/95 2. mesto v Sloveniji, uvrstitev v pokal EHF 2005 zmagovalci pokala Slovenije, uvrstitev v pokal pokalnih zmagovalcev mesto v pokalu Slovenije mesto v državnem prvenstvu in uvrstitev v EVROPSKO LIGO PRVAKOV 2007 uvrstitev v osmino finala LIGE PRVAKOV 2008 osmina finala pokala EHF RD Jadran 2009 Hrpelje-Kozina

20 38 DECEMBRSKI UTRINKI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 Decembrski praznični čas še odzvanja... OBISK OTROK CENTRA ELVIRE VATOVEC V DIVAČI Županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek vsako leto v mesecu decembru z veseljem obišče otroke Centra za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan in tudi letošnji december ni bil izjema. Županjo sem spremljala kot V NOVO LETO OB KRESU Že četrtič zapored je na Artvižah pol ure pred novim letom zagorel kres. Čeprav smo srečanje najavili tudi v našem glasilu, je zaradi hudega mraza za tradicijo poskrbelo le pol ducata Artvižcev. Pri mrazu, 11 C, in močni burji, ki je občutek mraza spustila na 20 C, je bilo tovrstno nazdravljanje OBISK JAMSKEGA BOŽIČKA V JAMI DIMNICE V Slivju smo se po nekaj letih premora ponovno odločili, da organiziramo prihod jamskega Božička. Obiskal nas je v nedeljo, 21. decembra, v jami Dimnice v Slivju. V spremstvu jamarjev Jamarskega društva Dimnice Koper so si obiskovalci najprej ogledali jamo. Spust Božička po predstavnica občinske uprave. Otroci so se resnično razveselili sladkih dobrot. Darilca so sprejeli z velikim navdušenjem in hvaležnostjo, ki je vrela iz njihovih obrazov. V zameno so naju pogostili z okusnimi sladicami, ki so jih sami pripravili in bile so res odlične. Razkazali so nama ročne izdelke, ki so jih ustvarjali v zadnjem času, in v nekaterih se je videla prava umetniška žilica ustvarjalca. Skupaj smo malo pokramljali in povedali so nama, da naslednji dan komaj čakajo obisk Dedka Mraza. Ob odhodu smo si zaželeli vse dobro ob prihajajočih praznikih in si obljubili, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Ester Renko, občinska uprava novemu letu primerno le za najbolj odporne. Vaščani smo do zadnjega upali, da bo srečanje bolj množično, se na to tudi pripravljali, a je bila narava močnejša. Poleg kresa, ki je bil pripravljen že prej, smo zadnji dan še splužili cesto in odmetali sneg pri vhodu v cerkev, kamor bi se lahko obiskovalci zatekli. Prav tako so bili lonci do zadnje minute pripravljeni za akcijo»žlica«, a je na koncu ostalo pri tradicionalnem prižigu in zdravici. Kljub vsemu pa je bilo nebo jasno in pogled v dolino in okoliške vrhove lep. Dobrodošlica v leto 2015 z veliko zdravja in sreče je bila poslana tudi tja. Ivan Zupančič vrvi v jamsko dvorano je bil za marsikaterega otroka poseben in čaroben. Vsakega otroka je Božiček poklical k sebi in ga obdaril. Poseben čar dogodku je do- JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA DECEMBRSKI UTRINKI 39 dal pohod z baklami od jame do vaškega doma, kjer se je prireditev nadaljevala. Sledil je krajši program z nastopom mladih harmonikašev Nika Polesa, baletk iz OŠ Hrpelje, mladih pevcev iz Slivja in male violinistke Nuše. Povezovalka programa je bila Alenka Lukač. Vsem nastopajočim iskrena hvala. Vsi prisotni so se v domu lahko pogreli s toplim čajem in se posladkali z domačim pecivom vaških gospodinj. Veseli smo, da ste se našemu povabilu odzvali v tako velikem številu. Prijavljenih je bilo več kot 100 otrok iz KS Slivje, celotne občine in celo z Obale. To nam je potrdilo, da je bila naša odločitev pravilna. V Krajevni skupnosti Slivje se bomo tudi v prihodnje trudili, da s takimi in podobnimi dogodki krajane še bolj povezujemo med seboj. Vsem, ki pridejo od drugod, pa s ponosom predstavljamo, kaj vse imamo v vasi Slivje, tako za najmlajše kot za odrasle obiskovalce. Časi niso rožnati, pa vendar lahko z veliko dobre volje in medsebojno pomočjo sami najbolj poskrbimo, da se imamo lepo. Zato bi se želeli zahvaliti vsem dobrotnikom, ki ste nam v denarju ali materialno omogočili in pomagali, da je prireditev uspešno stekla. Iskrena zahvala gre: Občini Hrpelje - Kozina, Jamarskemu društvu Dimnice Koper, Zavarovalnici Adriatic Slovenica d.d., Zavarovalnici Maribor d.d., Vzajemni zdravstveni zavarovalnici d.d., Banki Koper d.d., podjetju ABC net d.o.o., Obalnim lekarnam Koper - Galenski laboratorij, Gostilni Križman Tublje, Gostilni Baša Markovščina, Pizzeriji Ž2 Obrov, Suzi Ivančič s.p., Kmetiji Šiškovič Slivje, Kmetiji Cetin Mrše, Anamariji Stančič, podjetjem Šampionka d.o.o., Žito d.d. iz Gradišča, Atlantic Grupa d.d., in Laris d.o.o. iz Harij ter še mnogim drugim. Posebna zahvala za posluh gre tudi županji Občine Hrpelje - Kozina Saši Likavec Svetelšek, s katero uspešno sodelujemo in si želimo takega sodelovanja tudi v prihodnje. Jamski Božiček nas prihodnje leto zagotovo spet obišče, seveda če obljubimo, da bomo dovolj pridni. Karmen Grk Česnik, predsednica KS Slivje, in Ester Renko PRAZNIČNI SEJEM NA KOZINI IN OBISK DEDKA MRAZA Dedek Mraz razveselil najmlajše, praznični sejem pa še išče svoj prostor pod soncem. Zadnji konec tedna pred prazniki je bil nabit z raznoraznim dogajanjem, predvsem je bil aktiven Dedek Mraz, ki je obiskoval otroke vsepovsod. Na Kozini in v Hrpeljah smo ga pričakali na priložnostnem prazničnem sejmu pri trgovini Tuš. Dekleti iz Gledališča Pravljičarna sta nam pomagali s pesmijo in plesom, da je bilo čakanje bolj zanimivo. Dedek si je vzel čas za čisto vsakega otroka, se z njim slikal in mu podaril praznično čokolado. Na sejmu so se predstavili predvsem lokalni ponudniki, pa tudi nekateri od drugod, med njimi tudi iz društva pridnih, ustvarjalnih žena iz Občine Dolina. Prav vsi so se zelo lepo pripravili na praznični čas in imeli na stojnici marsikaj za ponudit in pokusit. Kultura obiskovanja takih sejmov pa pri nas še ni razvita. Krivdo bi pripisala nestalnosti sejma, kriznim časom in drugim razlogom. Vendar pa bomo vztrajali. Pra-

21 40 DECEMBRSKI UTRINKI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA DECEMBRSKI UTRINKI 41 PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE V JAVORJU znični čas je čas druženja, obdarovanja, pa čeprav skromnega, in vedno bomo izpostavljali pri tem lokalno ponudbo. Našli bomo pravi čas in prostor. Pri Tušu je problem parkirišče, tistega dne je bilo kar nekaj nejevolje med šoferji... lokacija je tako še vprašljiva. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri nagradni igri»prinesi eko okrasek in odnesi nagrado«in prinesli zelo izvirne doma narejene okraske! Za pomoč pri organizaciji se toplo zahvaljujemo lastniku parkirišča, kjer je bil sejem, podjetju Godina s.p., uporabnikom javne površine pred trgovskim centrom za razumevanje, Vinakrasu za dostop, Andreju Resinoviču, CPK d.d., KSP d.d. Sežana in PGD Materija. Ester Mihalič OB ZAKLJUČKU PRVEGA SKLOPA DELAVNIC V MATERIJI SO NASTALE FOTOGRAFIJE, KI GOVORIJO SAME PO SEBI. DEDEK MRAZ TUDI MED GASILCI Pa je za nami še zadnji dogodek v lanskem letu: obisk dobrega moža! V nedeljo, , smo se otroci in starši zbrali v gasilskem domu v Materiji, da bi skupaj pričakali Dedka Mraza. Naši najmlajši gasilci so nam pričarali prav posebno popoldne in nas popeljali v praznični december. Tudi letos je Dedek Mraz obdaril skoraj 60 otrok, za kar se iskreno zahvaljujemo številnim podjetjem, ki so nam pri tem pomagala. mentorice PGD Materija Da bo sobota, 27. decembra, prav poseben dan, so naznanile že prve snežinke, ki so zgodaj popoldne že poplesavale proti zemlji. Naši najmlajši sončki, okoli trideset jih je bilo, so se začeli zbirati v vaškem domu v veselem pričakovanju Dedka Mraza. Najprej sta otroke do desetega leta starosti, ki so razposajeno napolnili dvorano vaškega doma, razveselili članici Družinskega gledališča Kolenc, ki sta odigrali igrico Nagajiva snežinka. Otroci so zvedavo in živahno spremljali igrico. Prav nič niso nasedli nagajivi snežinki Temici, ki je želela obrniti svet na glavo in predlagala, da bi Dedek ZABAVNA IN KULTURNA PRIREDITEV Z NAGRADNIM KVIZOM V JAVORJU Za ŠKD Javorje so bili zadnji dnevi v preteklem letu nadvse živahni. Že v novembru smo za otroke pripravili delavnico, na kateri so skupaj s svojimi mamicami izdelovali okraske. Z njimi smo okrasili dvorano vaškega doma, pred domom pa smo postavili veliko novoletno jelko z lučkami. Tako je bilo vse nared za božično-novoletno prireditev in prihod Dedka Mraza. Na praznik, 26. decembra, so vaščani in nekateri prijatelji društva napolnili dvoranico vaškega doma. Z veseljem smo med sabo pozdravili tudi naše rojake iz daljne Avstralije, ki so se ravno v tem času mudili v Javorju. Začeli smo seveda s harmoniko in pesmijo. Mlada pevka Manca in izvrsten harmonikar Nejc sta se izkazala kot odličen duet in takoj osvojila občinstvo. Med programom sta nastopila še nekajkrat, tudi v duetu z violino in harmoniko. Za osrednji dogodek smo pripravili pravi nagradni kviz z naslovom»koliko poznamo svoj domači kraj«, za kar so dale pobudo članice društva Alenka, Marjeta in Špela. Priznamo, da smo bili snovalci prireditve nekoliko v dvomih, ali bomo zbrali dovolj prostovoljcev za oblikovanje dveh tekmovalnih ekip. Vendar je bila bojazen odveč. Javorci so znova dokazali, da so odprti in vedri ljudje in da so vedno pripravljeni za zabavo in veselje. V hipu smo oblikovali ekipo snežakov in ekipo božičkov, v vsako po tri tekmovalce. Kviz je bil sicer zabavne narave, vendar pa niso bila vsa vprašanja otročje lahka. Kljub temu je vse potekalo v prijetnem in šaljivem vzdušju in na koncu je z dodatnim vprašanjem zmagala ekipa snežakov. Celoten program sta spretno povezovali Špela in Alenka. Zgodbo o kruhu je prebrala Grozdana, Ana pa se je preizkusila v javorskem narečju in prebrala zgodbo o tem, kako so javorske žene prale na potoku. Nastopili pa so tudi naši najmlajši Javorci, naš ponos. Zavrteli so se okoli Maše, ki je na flavto zaigrala skladbico Ob bistrem potoku. Zaplesali pa so še ob pesmici Peričice. Seveda ni nihče v dvorani ostal ravnodušen ob njihovem nastopu in poželi so Mraz obdaroval le poredne in nagajive otroke. Glasno so sodelovali z nastopajočimi in nazadnje»spametovali«poredno Temico, ki je spoznala, da je najlepše, če se razumemo med seboj, si pomagamo in se imamo radi. Skupaj s snežinkama so nato otroci na ves glas priklicali Dedka Mraza. Dobrodušni stari mož je modro in prijazno pokramljal z otroki. Nagovoril pa je tudi zadržane odrasle in nam dal lekcijo, kako si moramo izkazovati naklonjenost in ljubezen. Na koncu je obdaril otroke. Snežinki sta mu pomagali, Dedek Mraz pa je vsakega otroka vzel v naročje, mu namenil nekaj prijaznih besed in mu izročil darilo. Ko so otroci v veselem razpoloženju zapuščali vaški dom, je sneg že pobelil poti in ceste, tako da je bilo veselje popolno. V. C. gromek aplavz. Po skupni zaključni pesmi smo nadaljevali prijetno druženje ob prigrizku, pijači in pecivu, ki so ga pripravile prizadevne članice društva. Da smo lahko izpeljali vse aktivnosti, se iskreno zahvaljujemo za podporo Občini Hrpelje - Kozina, Gostilni in piceriji Ž2 iz Obrova, avtorjem prireditve, vsem nastopajočim, staršem otrok, družini Prosen, Liljani in ostalim članicam in članom ŠKD Javorje ter vsem, ki so prišli na prireditev. V. C.

22 42 DECEMBRSKI UTRINKI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 PRAVLJIČNI DECEMBER V KLANCU Nemir in neskončna pričakovanja veselje in razigranost Te iskrice so tlele pri naših najmlajših in so se končno razplamtele v decembru, ko so se skupaj s svojimi vrstniki družili, igrali in ustvarjali. Dogajanje, ki smo ga poimenovali» PRAVLJIČNI DECEMBER«v Klancu, je bilo namenjeno otroškemu veselju, razvijanju njihovih spretnosti in povezovanju ter graditvi odnosov. Tako je»23 klanskih škratov«ves teden pod budnim očesom mentoric izdelovalo okraske za novoletno jelko, ki je krasila vaški dom. Vsak drugi večer smo na velikem platnu predvajali otroško božično risanko, jelenček Rudolf in ostali risani junaki pa so poskrbeli, da so»klanski škratje«vsak večer legli v posteljo nasmejani in polni lepih vtisov. Ampak s tem se klanska pravljica še ni V OCIZLI končala. Vrhunec je doživela v soboto, ko smo vsi nestrpno pričakovali PRI- HOD BOŽIČKA. Napovedani prihod bradatega moža je na ploščad vaškega doma privabil veliko število odraslih in otrok. Ko je vaški dom obsijala še svetloba novoletnih lučk, da je bilo vzdušje popolno, se je zaslišal čuden zvok brum... brum Vedno bliže in bliže je prihajal. Otroci so se nestrpno prestopali, iz njihovih ust pa se je slišalo:»božiček, BOŽIČEK PRI- HAJA «V vsem svojem sijaju in v spremstvu škratov se je na frezi pripeljal Božiček, ki je sprožil val zadovoljstva in prazničnih občutkov. Otroci so ga povabili v pravljično deželo v vaški dom, kjer je v mehkem naslonjaču in ob toplem kaminu razdelil darila in nasmejal vse zbrane. Božička pa je čakala še dolga pot in prišel je čas slovesa. Mi smo ga na pot pospremili s pesmico in njegova obljuba je bila sledeča:»drugo LETO SE VIDIMO SPET. HO, HO, HO «. Freza je zabrnela in odšel je drugim dogodivščinam naproti. Vaščani pa smo v prijetni družbi, ob toplem kaminu in polno obloženih mizah kramljali in pozno v noč kovali prihodnje podvige. Želimo se zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju te božične pravljice. Hvala KS Klanec za vso pomoč, vsem mentorjem in mamam, ki so pomagali oblikovati praznične dni, vaški mladini, vaščanom in še posebej otrokom, ki so bili rdeča nit tega dogodka. Zdaj pa gremo naproti novim dogodivščinam»klanskemu PUSTU 2015«Se vidimo! David Memon, KS Klanec JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA DECEMBRSKI UTRINKI 43 nam res ni dolgčas. December je bil praznično obarvan tudi pri nas. Eden od sobotnih popoldnevov je bil še posebej razigran in ustvarjalen. Imeli smo otroško delavnico, kjer so izpod spretnih prstkov najmlajših nastale prave umetnine voščilnice, okraski, pa Božički in Dedki Mrazi. Čeprav ima decembra veliko dela, dobri mož na naše otroke ne pozabi. Obdaril jih je tudi letos. Ob vsem decembrskem direndaju pa nismo pozabili na vaško cerkev. Okrasili in osvetlili smo jo z jaslicami in zvezdo repatico. Konec leta smo začeli še z eno dejavnostjo telovadbo, ki jo vodi domačinka Jana Pečečnik. Vse generacije, od najmlajših do najstarejših, se DEDEK MRAZ V PREŠNICI dvakrat na teden dobimo v»kamunski«hiši, kjer skrbimo, da smo»v formi«in da se dobro počutimo. In res pomaga! Še posebej, ker je družba tista»ta prava«in nas pri vsem spremlja glasba. Hvala Jani, da si vzame čas za nas in deli svoje znanje z nami. Mojca Grk V zadnjih decembrskih dneh so se otroci zbrali v stari šoli, kjer so pričakali Dedka Mraza. Njegovega prihoda so se močno razveselili. S seboj je imel palčka, ta pa je nosil zvrhan koš daril. Otroci so Dedku Mrazu prepevali zimske pesmice in nestrpno čakal, kaj jim bo povedal. Obdaril je vse otroke od najmlajšega do najstarejšega v Prešnici jih je preštel kar 24. Vsi otroci so bili veseli polnih vreč z igračami, knjigami in sladkarijami. Kmalu zatem se je odpravil, saj je moral obdariti še veliko drugih otrok. Iris Pečar MIKLAVŽEV KONCERT TAMALIH NOVOLETNI KONCERT BG 2000 Godbeniki so pod taktirko dirigenta Tomaža Škamperleta pripravili prekrasen glasbeni večer, kjer ni manjkalo ne duhovitosti ne igrivosti. Tako nas je Erik s kolesom popeljal po vijugastih brkinskih cestah in z zvoncem vztrajno opozarjal, Tina je z urnimi prsti tajnice švigala na že pozabljenem pisalnem stroju, Matija s saksofonom in Blaž s trobento pa sta strastno solirala v skladbi The Chicken. Seveda so se godbi pridružile tudi pevske skupine: V soboto, , so Tamali BG 2000 priredili tradicionalni Miklavžev koncert. Zaradi velikega zanimanja sta bila koncerta kar dva, in sicer prvi ob in drugi ob Na odru so se jim pridružili tudi pevski zbor OŠ Hrpelje, baletke iz DLBU Hrpelje, plesno društvo Mavrica in trobilni kvartet, ki ga sestavljajo člani orkestra. Povezovala sta učenca hrpeljske osnovne šole Manca Prosen in Nik Nikolič. V Kulturnem domu v Hrpeljah je vladalo prijetno vzdušje, saj so vsi nastopajoči navdušili. Po končanem nastopu sta sledila pogostitev in prijetno druženje. Jerneja Škrlj Moški pevski zbor Slavnik pod vodstvom Matica Štavarja, učiteljski pevski zbor Dotik z dirigentko Jelko Bajc ter vokalna skupina Karina, ki jo vodi Andreja Tomažič Hrvatin. Besedilni program, ki ga je pripravila Tanja Trebec

23 44 DECEMBRSKI UTRINKI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA DECEMBRSKI UTRINKI 45 in zanimiv program nas je popeljala simpatična voditeljica Barbara Čepirlo. Razkrila je marsikatero našo skrivnost in anekdoto, za katero razen godbenikov ni vedel nihče. V pogovoru z našim zabavnim dirigentom Tomažem Škamperletom sta razkrila načrte za prihodnje delovanje orkestra. Po uspešno zaključenem nastopu smo se vsi veseli zaradi nove izkušnje ŽEGNANJE KONJ NA GOLCU odpravili domov. Delček našega nastopa lahko poslušate na spletu na: Ana Železnik Benedejčič, je prebirala mlada in prikupna povezovalka Sabrina Vatovec in nas tako spretno vodila ves večer. Spregovorila sta tudi županja Saša Likavec Svetelšek in predsednik Marko Filipovič, ki sta nam vlila veliko mero optimizma in zaželela vse najlepše v novem letu. Enkrat na leto je čas, ko se spomnimo jubilantov takih godbenikov, ki že več let igrajo v godbi in so za svoje delo nagrajeni s priznanji, ki jih podeljujeta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Priznanja letošnjim jubilantom sta podelila Vladislava Navotnik in Peter Filipčič. Za 5 let neprekinjenega delovanja so nagrado prejeli: Katja Mihalič, Lina Furlan, Sandra Rijavec, Pavel Lorger, Peter Lorger in Aljoša Mihelj, za 10 let pa Simon Gospič, Matija Marion in Vid Starc. Vsi sodelujoči so ustvarili glasbeno celoto domačega kraja, saj je glasba tista, ki nas v različnih trenutkih povezuje. Brkinska godba 2000 se vsem iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje, v letu 2015 pa poiščimo nove priložnosti. UO BG 2000, Darja Starc Foto: Andrej Gustinčič BRKINSKA GODBA 2000 NA RADIU KOPER V sredo, 31. decembra, na zadnji dan v letu 2014, smo se godbeniki Brkinske Godbe 2000 odzvali povabilu z Radia Koper. Povabili so nas, da nastopimo v dopoldanski oddaji Dopoldan in pol. V Kopru smo se zbrali že ob devetih zjutraj. Bilo nas je kar veliko, zato so nas odpeljali v največji studio - Studio Hendrix. Po kratki poskusni vaji smo ob vsi nestrpni končno pričeli snemanje v živo. Skozi prazničen Na Golcu že vrsto let poteka tradicionalno srečanje konjenikov. Udeležijo se maše in žegnanja konj. Tako je bilo tudi letos 26. decembra, na dan sv. Štefana, velikega zaščitnika vseh živali. Kar nekaj konjenikov je prijezdilo iz bližnjih in daljnih vasi. Pokrajina je bila obsijana s soncem, jutro je bilo mrzlo, a prijetno. Zbrali smo se pred vaškim domom prisotnih je bilo tudi veliko ostalih obiskovalcev in ljubiteljev živali. Mašo in žegnanje je vodil gospod župnik Peter Fon. Po obredu smo bili vsi povabljeni v vaški dom, kjer smo skupaj nazdravili, se pogovorili ter izmenjali izkušnje in nasvete. Pogostili smo se z dobrim domačim golažem Nikole Djaka in njegove žene Danice ter z vsemi dobrotami, ki so napolnile mize. Ive je poskrbel s svojimi prijatelji glasbeniki za veselo in sproščeno vzdušje. Dom je napolnil zvok domače pesmi ob spremljavi harmonike in baritona ter nas zvabil na plesišče. KARITAS V DECEMBRU V decembru je Karitas povabila k zbiranju živil za ljudi v stiski, ki jih je bilo mogoče oddati v pripravljene vozičke z napisom Karitas v trgovinah Tuš na Kozini in Fama v Hrpeljah. V treh tednih je bilo tako zbranih 150 kg živil. Vsem darovalcem, ki so del nakupa delili in sodelovali v akciji, se iskreno zahvaljujemo. Z zbranimi živili smo dopolnili pakete, ki jih prejmejo ljudje v stiski preko centra Karitas v Sežani. Center ima odprta vrata vsako drugo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Naši občani, ki starost preživljajo v Domu upokojencev v Sežani, so se tudi letos lahko razveselili osebnega obiska z voščili ob božiču in novem letu. Sobotno dopoldne je z obiskom sodelavk Karitas, ki so jih spremljali tudi duhovniki, za kratek čas prineslo Pri organizaciji dogodka smo pomagali Ive, Andrej in Bojana. Vsem konjenikom in obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk na Golcu in vabimo zopet na skupno srečanje naslednje leto! Skupaj nam je bilo lepo in še lepše nam bo. Konjeniki, naj vas celo leto spremljata sreča in zdravje! Čička Bojana Urbančič Foto: Robert Kastelic nekaj domačega med naše rojake. V Socialno--varstvenem zavodu Dutovlje, kjer imajo svoj dom odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, pa je bilo praznično srečanje z oskrbovanci veselo in razigrano. Ob tem se osebju v obeh zavodih zahvaljujemo za sodelovanje pri izvedbi srečanj. Nataša Godina PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA OBISKALE STAREJŠE Obiskovanje ljudi, starejših od 80 let, v prednovoletnem času ima v programu Območnega združenja Rdečega križa Sežana že dolgoletno tradicijo. Tako so prostovoljke Rdečega križa Občine Hrpelje - Kozina tudi letos v decembru obiskale 205 starejših občanov v vseh krajih v občini. Voščile so jim prijetne praznike z voščilnicami, ki so jih izde-

24 46 DECEMBRSKI UTRINKI OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 lali učenci osnovne šole iz Hrpelj, in jih razveselile s skromnim darilcem. Največ pa so vsem pomenili trenutki sproščenega klepeta in medsebojne pozornosti. Te so bili deležni tudi tisti, ki so se na jesen življenja preselili v domove upokojencev v Sežani, Ilirski Bistrici in Kopru. V Sežani so prostovoljke RK Nadja Poles, Stanka Cergonja in Nelka Poles tudi v imenu Društva upokojencev Hrpelje - Kozina za svoje občane pripravile pravo malo pojedino in jih razveselile z darilci. Območno združenje Rdečega križa Sežana se v imenu prostovoljk in članov zahvaljuje za zaupanje in pomoč v prizadevanjih za bolj človeško družbo. Zahvala gre tudi Občini Hrpelje - BOŽIČNI KONCERT»S prejasnega neba sveti zvezd nebroj, v to svetlo noč nocoj. Z nebeških visočin krilatcev poje roj, v to svetlo noč nocoj,«je zadonela ena izmed skladb v izvedbi Mešanega pevskega cerkvenega zbora iz Rodika pod vodstvom Edija Raceta in s klavirsko spremljavo Andreje Tomažič Hrvatin na letošnjem že tradicionalnem božičnem koncertu. Koncert je potekal v nedeljo, 11. januarja, v rodiški cerkvi, kjer so poleg domačega zbora nastopili tudi Otroški cerkveni pevski zbor iz Rodika pod vodstvom Petre Sosič in ob spremljavi Dejana Sosiča na kitari, Vokalna skupina Karina pod umetniškim vodstvom Andreje Tomažič Hrvatin in ob klavirski spremljavi Anje Tavčar, Moški pevski zbor Slavnik, prav tako pod vodstvom Andreje Tomažič Hrvatin, ter Mešani cerkveni pevski zbor iz Brezovice, ki ga je za nastop pripravila zborovodkinja Bogdana Hrvatin in spremljala na klavirju Andreja Tomažič Hrvatin. Po uvodni božični misli domačega župnika Iztoka Mozetiča so poslušalci prisluhnili bogatemu programu božičnih pesmi, ki so ga zbori skrbno Kozina za podporo vsem programom in prispevek 500 EUR, ki ga je občina, namesto za prednovoletno krasitev, namenila za nakup prehranskih paketov za družine v stiski. Dora Sedmak izbrali ter ubrano in zveneče zapeli. Občuteno zapete božične pesmi so še dolgo po koncu koncerta odzvanjale v srcih in mislih obiskovalcev in nastopajočih. Zahvala gre vsem, ki so pomagali pri izvedbi koncerta, še posebej pa Občini Hrpelje - Kozina, Moškemu pevskemu zboru Slavnik, Turističnemu društvu Rodik, Mirandi in Vitomirju Počkaju iz Rodika in Angelu Segulinu iz Slop. Breda Rojc RODIŠKE OTROKE V DECEMBRU OBISKALA ZVERJASEC IN DEDEK MRAZ Starši otrok iz Rodika so otrokom pripravili igrico Zverjasec, v kateri je mala miška z bistrostjo premagala živali, ki bi jo rade pojedle, na koncu pa še strašnega Zverjasca. Po miškinem zmagoslavju je pridne rodiške otroke obiskal Dedek Mraz in jim razdelil darila. Sledilo je rajanje in sladkanje z dobrotami, ki so jih pripravile mame. V predstavi so sodelovali starši Ana, Irena, Valerija, Nives, Tamara, Judita, Tanja in Božo, za lepe kostume je poskrbela Tjaša Škapin, za prepričljivo ličenje pa Kamen Kastelic Pipan, za kar se zadnjima dvema iskreno zahvaljujemo. Rodiški otroci bodo zagotovo tudi letošnje leto zelo pridni! Tanja Trebec Benedejčič Foto: Sebastjan Božič JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA DECEMBRSKI UTRINKI 47 NASTOP MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA IZ BLOK IN KLAPE GALEB V RODIKU Rodičani imamo mnogo prijateljev med kulturnimi skupinami na Primorskem, drugje po Sloveniji in v zamejstvu. Mednje spadata tudi Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke (MePZ) in Klapa Galeb, ki so k nam v goste prišli 13. decembra. S svojim petjem so nas ponovno očarali, potem pa so se z nami ob pogovoru in skupni pesmi družili še po koncertu. Že pred mnogimi leti je med rodiške pevce pot zanesla Malči Metlika, z dekliškim priimkom Palčič - Krašovčo iz bloške vasi Metulje. Ko se je na Bloke poročila še Matičkova Irena iz Rodika, pa so vezi postale še močnejše. Tako je MePZ prvič nastopil v Rodiku pod vodstvom prof. Jožeta Rajka na Štrekljevih večerih julija 2004 z večerom bloških ljudskih pesmi in nato še na kostanjevem prazniku leta 2011 skupaj z mlado bloško vokalno skupino Diva. MePZ deluje od leta 1971, najprej kot moški zbor, od leta 1981 pa kot mešani zbor. Od ustanovitve je celih 22 let zbor vodil Dalmatinec prof. Srđan Ribarovič. Poleg ljubezni do slovenskih ljudskih in umetnih pesmi nam je prinesel tudi svoj dalmatinski melos. V letu 2014 je od njegove prezgodnje smrti minilo 20 let in zato so program popestrili tudi z dalmatinskimi pesmimi in skupnim nastopom s Klapo Galeb. MePZ drugo sezono vodi prof. Tanja Avsec. Zbor je poleg dalmatinskih napevov izredno ubrano zapel nekaj domačih bolj in manj znanih slovenskih pesmi. V odmoru nam je kot balzam za dušo zapela solistka Eva Modic ob spremljavi harmonike, na katero je mojstrsko igral Ivo Švigelj. Klapa Galeb je nastala pred šestimi leti na pobudo dveh slovenskih Dalmatincev, ki ju je življenjska pot z otoka Visa pripeljala v Slovenijo dr. Krsta Klarića in dr. Pava Zaninovića. Želja, da bi gojili dalmatinsko klapsko pesem, je hitro pritegnila še druge pevce, ki radi zapojejo za svojo dušo in prijatelje v konobi, na jadrnici ali v slovenski gostilni. Tudi nekaj Bločanov je zraven. Danes klapa šteje deset članov, v svojo skupino so vključili instrumentaliste in pod vodstvom mladega glasbenega pedagoga Ivana Marinovića razširili svoj repertoar. Predstavili so nam dalmatinske napeve in nas z njimi odpeljali na obalo med morje in borovce. Tanja Trebec Benedejčič in Alojz Mazij BOŽIČNI KONCERT KVINTETA UTRIP Številni obiskovalci božičnega koncerta Utripovcev so se tistega sobotnega dne zaskrbljeno ozirali v svinčeno sivo decembrsko nebo, ki je že pred pričetkom pričelo nežno sipati svoj beli zaklad. Ko bi poslušalci vedeli, kaj se bo zgodilo med uro in pol trajajočo glasbeno poslastico, bi svoje jeklene konjičke najverjetneje obrnili in se odpeljali domov, tako pa Polna hrušiška cerkev je le dokaz več, da znajo Utripovci s skrbnim izborom gostov, kljub neugodni vremenski napovedi, prepričati ljudi, da zapustijo topla domovanja in se za uro ali dve odpravijo v mrzlo cerkev, ki je za božični koncert seveda edini pravi kraj. Kot običajno so gostitelji Utripovci nekaj zapeli in tudi zaigrali, glasovom pa so se pridružili še Martinova kitara, Tinetov bas in Sebastijan na klavirju. Sledili so gostje, Kvintet Quercus iz Goriških brd, in pokazali, da Brici poleg dobrega vina gojijo tudi lepo pesem. Naslednja je bila na vrsti dekliška vokalna skupina Lipa iz Litije, ki je z neverjetno ubranostjo, vokalno natančnostjo, izborom pesmi in interpretacijo nedvomno pokazala kvalitativni presežek večera. Kljub temu pa je po mnenju večine prisotnih češnjo na torti pohrustala otroška skupina Zvezdice iz Hrušice. Predstavila so se namreč tri dekletca, šestletna pevka Ajda Mavrič, njena tri leta starejša sestrica Astrid, ki je poleg glasu prispevala tudi klavirsko spremljavo, ter osemletna Zala Cek, ki zna ob petju izvrstno vleči lok svojega violončela. Otroška pesem in glasba je slehernemu poslušalcu pričarala enkratno božično vzdušje, ki je bilo tudi po zaslugi Alena Hrvatina z njegovo svetlobno in zvočno kuliso zares pravljično. Po koncu nas je zunaj pričakala še zimska pravljična kulisa. O natikanju verig, pešačenju iz Obrova v Javorje ter ostalih zimskih radostih pa kdaj drugič Za UTRIP, Sebastijan Mavrič

25 48 MLADARIJE OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MLADARIJE 49 OTROCI IMAJO PRAVICO DO POČITKA, PROSTEGA ČASA, IGRE IN RAZVEDRILA Otroci od rojstva do 3. leta potrebujejo našo nego, da zadovoljimo vse njihove potrebe. Od 3. leta naprej pa je treba do vstopa v šolo otroka primerno usposobiti, da bo funkcionalno odrasel in da bo lahko uspešno deloval v družbi, kot pravi antropologinja dr. Vesna Vuk Godina, kar pomeni, da moramo s svojo vzgojo že zelo zgodaj pričeti spodbujati in razvijati otrokove socialne veščine. Otroci se rodijo dobri in nedolžni in vsak otrok na svoji poti srečuje edinstvene izzive. Starši jim lahko pomagamo, da se spoprimejo z različnimi ovirami, ne moremo pa jim odvzeti njihovih edinstvenih izzivov in jih prikrajšati za lastne izkušnje. Pomagajmo jim, da se razvijajo ob odzivih na življenjske izzive, se z njimi spoprimejo in jih uspešno obvladajo. Nudimo jim možnost, da se preizkusijo tudi brez nas. Zdravo odraščanje pomeni za vsakega otroka nujno tudi čas preizkušenj. Ko se uči sprejemati in upoštevati omejitve, ki mu jih začrtajo starši in svet, razvija bistvene življenjske veščine, kot so sprejemanje, sodelovanje, ustvarjalnost, odpuščanje, sočutje, pogum, vztrajnost, samospoštovanje, samokritičnost, samozadostnost, neodvisnost Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Sežana organiziramo za otroke in mladostnike Krasa in Brkinov v času počitnic različne oblike družbenega varstva, izvirne in vsebinsko bogate programe, ki jim omogočajo pozitivno in vsestransko osebnostno rast. Prostočasne vsebine potekajo po vnaprej predvidenem pedagoškem programu in pod strokovnim vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in mentorjev, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pri otrocih razvijajo pozitivne lastnosti, socialni čut, jih navajajo na sprejemanje ustreznih vedenjskih vzorcev, na dostojne odnose med vrstniki in spoštovanje drugačnosti. Letovanje brez staršev, v skupini z vrstniki in pod budnim očesom mentorjev je zagotovo odlična priložnost za izkustveno učenje in vzgojo. Znotraj življenja v skupini se otrok uči spoštovati skupna pravila in dogovore, različne interese, pravice in dolžnosti. Preko iger in drugih dejavnosti se povezujejo otroci različnih starosti, iz različnih socialnih okolij, pridobivajo nove izkušnje, razvijajo svojo kreativnost, tkejo nova prijateljstva in širijo svoja obzorja. Na letovanjih je veliko priložnosti, da si otroci ustvarjajo lastno identiteto, neodvisno od vloge, ki jo sicer imajo v šoli oz. v domačem okolju. Po napornem šolskem letu so rekreacija, razvedrilo, celodnevno počitniško varstvo ali letovanja na morju in v hribih ne samo odlična ampak tudi zdrava sprostitev. Zlata je misel, da nismo sami na poti... Topla je roka, ko srečo lahko začuti vsak... Možne so želje, če kdo uglasi z nami korak... DATUMI LETOVANJ 2015: * 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otroke, ki letos vstopajo v osnovno šolo od 5. do 21. junija V kateri izmeni bo letoval vaš otrok, boste pisno obveščeni. * 8-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE od 1. do 6. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu: od 23. do 30. julija 2015 * 8-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE od 7. razreda dalje v Materadi pri Poreču: od 25. julija do 1. avgusta 2015 Zdravstveni regres lahko uveljavljajo otroci in mladostniki do 18. leta starosti za letovanje na morju, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. * CELODNEVNO POČITNIŠKO VARSTVO od 29. junija do 17. julija 2015 za otroke od 1. do 4. razreda v Sežani, Divači, Komnu in Hrpeljah. Informacije in prijavnice o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali na tel. št. 05 / , 05 / ali na spletni strani za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana Ana Pangos ZAHVALA Podjetju ECOWASH d.o.o. iz Hrpelj se iskreno zahvaljujemo za dragoceno donacijo 400 evrov v šolski sklad. Z vašo pomočjo bodo tudi učenci, ki zaradi socialnih razmer ne preživljajo brezskrbnega otroštva, pojedli malico ali kosilo, doživeli polnost šolskega izleta ali se udeležili šole v naravi. Hvala, ker ste prisluhnili naši prošnji. HVALA TI, PSIČEK PIKIČ! V okviru projekta Tačke Pomagačke, ki poteka na naši šoli, je tudi učence 2. razreda v času podaljšanega bivanja obiskal in navdušil terapevtski psiček Pikič z Andrejo Lenassi. Zbrala sem vtise učencev in sami se lahko prepričate, kako lepo smo se imeli. - Zelo je bilo zanimivo, ko sta prikazala pesmico Kuža pazi. Zelo sta bila pridna, zato vama pošiljam lepe pozdrave in želim uspešne dneve še naprej. Mija M. - Najlepše mi je bilo, ko sem božal Pikiča. Nijan - Zelo mi je bilo lepo s tabo, Pikič. Miha - Všeč mi je bilo, ko smo ga božali. Hvala, da si nas obiskal, Pikič. Enej - S Pikičem mi je bilo lepo. Pokazal nam je, da zna veliko dobrih trikov. Anika B. - Zelo je bilo lepo, najlepše pa, ko sem ga božal. Jan - Meni je bilo zelo lepo zato, ker je Pikič izvajal dosti zanimivih trikov. Tine - Ko je Pikič prišel k nam, sem vedela, da bo zelo lepo. Najlepši del mi je bil, ko KAKO MALO JE POTREBNO... sta gospa Andreja in Pikič pokazala trike. Pikiča smo lahko pobožali. Prebrali smo tudi Pikičeva navodila, ki smo jih potem vsi izvedli. Listke smo spravili nazaj v njegovo vrečko. Maša - Današnje srečanje s Pikičem mi je bilo zelo všeč. Ko smo izvlekli listič, smo ga prebrali in naredili, kar je pisalo na njem. Tudi pobožali smo ga, mu peli pesmice in plesali. Tudi on nam je zaplesal lep ples. Mija H. - Pikič je bil prijazen do vseh. Pokazal nam je trik z gospo Andrejo. Vsi smo ga pobožali. Andreja nam je povedala, da je mešanček. Urška N. - Pikič, s tabo mi je bilo všeč. Melanija - Lepo je bilo, ko se je vrtel v krogu. Gašper - Pikič je zelo izučen, priden in luškan. Urška G. - S psičkom mi je bilo lepo in želim, da pride še kdaj. Dino - Najlepše mi je bilo, ko smo izžrebali listek in ga prebrali. Teja Res, malo je potrebno, da prižgeš tiste prave iskrice sreče v otroških očeh, da si "kriv", da toliko srčk hitreje bije, da toliko rdečih ličk žari od pozitivne energije in da toliko ročic neutrudno udarja v ritmu tvoje melodije... Dragi Jadran, ker si nam pripravil tako prijetno presenečenje, se ti iskreno in toplo zahvaljujemo vsi prisotni na našem predprazničnem druženju. Učenci 2. razreda v času podaljšanega bivanja z učiteljico Branko - Ne vem sigurno, ampak meni se zdi, kot da me ima Pikič rad, in si želim, da bi nas še kdaj obiskal. Filip - Zelo sem se imel lepo s Pikičem. On je bil prijazen do mene in jaz do njega. Imela sva se lepo, pa čeprav mi ni dal tačke in me ni ubogal. Žan - Vse najlepše ti želim, Pikič in gospa Andreja. Zelo mi je bilo všeč. Hvala obema. Hanna - Najlepše mi je bilo, ko je gospa Andreja zapela o kužku. Hvala, gospa Andreja. Zarja - Najlepše mi je bilo, ko je Pikič naredil trik. Hvala, Pikič, da si nas obiskal, in hvala, Andreja. Eneja Naj dodam; tudi meni je bilo v veliko veselje, da sem bila v vajini prijetni in zanimivi družbi. Iskrena hvala za vajin obisk ter veliko takega zanosa in elana še vnaprej vama želim. Branka Ivančič GIBALNE URICE Veseli december, veliko različnih dejavnosti: okrasitev novoletne jelke, petje pesmic, branje pravljic, ogled gledaliških predstav, igra z novimi igračami, skratka dopoldnevi z otroki, polni lepih in prijetnih doživetij. Zaposleni v enoti pa smo si popestrili tudi popoldan in se skupaj odpeljali na bowling. Med nami je bilo malce tekmovalnega duha, predvsem pa je bil večer namenjen druženju. Za enoto, Romana Dujmovič Učenci in kolektiv OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje

26 50 MLADARIJE OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 ČESTITAMO ALJI CERGOL! Alja Cergol iz Slivja se je 1. decembra lani udeležila mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v Trstu, na katerem je s svojim nastopom osvojila 84 točk in s tem 4. mesto. Za lep uspeh ji iskreno čestitamo! Pred dvema letoma pa je osvojila srebrno medaljo na mednarodnem tekmovanju Tomaž Holmar v Naborjetu v Italiji. Alje še nismo pobliže spoznali, zato smo ji ob tej priložnosti postavili nekaj vprašanj: Koliko časa igraš klavir in kje se izobražuješ? Klavir igram že pet let, obiskujem pa Glasbeno šolo Sežana, Oddelek Hrpelje, pri učiteljici Barbki Jahn. Zakaj si izbrala klavir? Te je morda kdo navdušil? Klavir sem izbrala, ker mi je preprosto všeč že od malega. Koliko vadiš in kaj najraje igraš? Vadim skoraj vsak dan, najljubše pa so mi sonatine in etude. Katere melodije si izbrala za nastop v Trstu? V Trstu sem igrala Schumannovo»O tujih deželah in ljudeh«, Czernyevo»Etuda«in Clementijev»Valček«. Kako si se počutila na nastopu, si imela kaj treme? Rada nastopaš? Na nastopu sem imela malo treme, vendar ni bilo hudo, saj zelo rada nastopam. Si predstavljaš klavir v svojem življenju v prihodnosti? Kako? Klavir bo obvezno v mojem življenju v prihodnosti, mogoče bi bila lahko celo pianistka. Alja, hvala za pogovor. Želim ti še veliko veselja in uspehov v tvojem glasbenem udejstvovanju! Ester Mihalič JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA MLADARIJE 51 SNEŽAKI V VRTCU MATERIJA Snežaki so nas v veselem decembru spremljali vsepovsod. Najprej nas je v vrtcu pričakala novoletna jelka snežak. Zanjo so poskrbeli kdo drug kot navihani palčki, pomočniki Dedka Mraza, ki so nam tisti dan tudi zaklenili vrata ene igralnice. Ko smo po vseh peripetijah končno dobili ključ, smo imeli kaj videti. Mize, ki so se kar šibile od dobrot so nam polepšale začetek dneva. Presenečenj pa še ni bilo konec, isti dan smo si ogledali še lutkovno predstavo» SNEŽAKI KORENJAKI«, ki so nam jo zaigrale kar naše mame. Palčki so nas s svojimi presenečenji razveseljevali ves december. Tako so nas najprej obiskali dijaki SVŠ Veno Pilon iz Ajdovščine s svojo igrico o burji, v gasilskem domu pa smo si ogledali nastop mladih igralcev KD Povir z igrico»dobri SNE- ŽAK«so nas vse navdušili. Najbolj težko smo čakali obisk Dedka Mraza, ki nas je vsakega posebej obdaril, ni pa pozabil niti na igrače za obe skupini v vrtcu. Kdo ve, če niso palčki poskrbeli tudi za sneg, ki nas je razveselil v zadnjih dneh preteklega leta? Lep pozdrav iz vrtca Materija. Strokovne delavke vrtca GLASBENO DOPOLDNE V VRTCU V vrtcu smo si nek decembrski dopoldan popestrili s povabilom Jadrana Ivančiča. Skupaj smo zapeli ob kitari in na koncu poslušali še duet, ko sta zaigrala skupaj z vnukom Juretom. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Jadranu za obisk in prijetno druženje. Martina Hrvatin

27 52 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 Stara fotografija Staro fotografijo iz prejšnje številke, zadnji prispevek v tej rubriki, je prepoznala Alenka Škapin in nam poslala krasen ter natančen odgovor z veliko podatki. Odličen za zaključek te rubrike. Takole pravi: 1. fotografija je bila posneta v Rodiku pri rodiški cerkvi, dne na fotografiji sta NEW SWING QUARTET iz Celja in rodiški oktet KRES 3. koncert, ki ga je organiziralo TD Rodik, je bil posvečen trem obletnicam, in sicer obletnica ustanovitve prosvetnega društva Josip Jurčič iz Rodika, let domače cerkve, obletnica priključitve Primorske k matični domovini. Rodiški oktet, ki je na žalost deloval malo časa, je zapel uvodni pesmi koncerta: Prešernovo Zdravljico - himno in Ipavčevo Slovenec sem. Po zaključku koncerta je takratni župnik v Rodiku Milan Pregelj predstavil knjigo, ki je izšla ob 350-letnici domače cerkve Rodik med Brkini in Krasom, v kateri je tudi sam sodeloval. NEW SWING QUARTET se je odpovedal delu honorarja v prid Vrtca Hrpelje. Vrtcu je tako TD kupilo fotokopirni stroj. Toliko na kratko iz moje zakladnice spominov, ki jih je še veliko. Lp, Alenka Škapin Ge. Alenki Škapin se zahvaljujemo za odgovor in pošiljamo simbolično nagrado. Še enkrat se avtorju rubrike Zvonetu Lukovcu toplo zahvaljujemo za sodelovanje vsa ta leta in številne zanimive fotografije! Uredništvo Kdo prepozna predmet na sliki? S prvo številko v novem koledarskem letu začenjamo z novo ugankarsko rubriko, v kateri lahko sodelujete vsi objavimo fotografijo starega predmeta in sprašujemo: kaj je na sliki, kdo je predmet uporabljal, kje, kdaj, za kakšne namene skratka karkoli zanimivega o predmetu. Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) oziroma po elektronski pošti: Prvi, ki bo poslal pravilni odgovor, bo prejel privlačno priložnostno nagrado. Uredništvo JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 53 Praznični prah Ema sedi na stolu in brezizrazno gleda skozi okno. Njen obraz pepelnato siv, pordele oči, neurejeni lasje. Za oknom so na dvorišču ljudje. Nekaj jih ima obiske, drugi se sprehajajo z medicinskimi sestrami. Iz njenih oči sta izginila lesk, igrivost. Njen širok nasmeh je postal kot pri stokrat poslušani pesmi Ditke Haberl 'čisto grenak'. V ušesih ji zazveni:»prišel je kakor veter, v sanjavi svet želja, odkrila sem ljubezen, ki v pesmih je samo. V obleki beli srečna, zaplavala v nov svet, a ljubil ni le mene. Življenje teče in nič ne reče, samo nasmeh je bolj grenak.«tukaj je zaradi poskusa samomora. Z avtom se je hotela načrtno zabiti v drevo. Dobro, da ji je v tistem trenutku skozi možgane švignila misel na sina. Zavrla je pri visoki hitrosti, vrglo jo je s ceste na travnik. Avto je bil močno poškodovan, ona psihično desetkrat bolj. Zdravnica jo je poslala na zdravljenje. 'Pa saj je obljubil, da bova skupaj.' V Ljubljani jo je peljal v stanovanje, kjer naj bi živeli z njenim sinom ter njegovimi hčerami. Pod tušem sta se nežno ljubila. V dnevni sobi sta objeta gledala razsvetljen ljubljanski grad.»povedal sem jim, da bom živel s tabo! Še močneje sta se objela. Medicinska sestra prinese tableto Zoloft.»Spijte z vodo in pojdite vendar malo na zrak!«ema spije tableto in nadaljuje apatično gledanje skozi okno. On je bil v sprevodu za otroke Dedek Mraz, ona medvedka. Štirinajst dni sta skupaj razveseljevala otroke, zadnji dan ugotovila, da sta zaljubljena. Načrtovala sta skupno prihodnost. Preveč novoletno sladkobno? Mogoče bi se rajši spoznala na kresno noč. Ob kresni noči se dogajajo same lepe, čarobne stvari. Bi se drugače končalo? Bi ravno tako izginil, ko bi bilo treba izpolniti realne dogovore? Gospod Dedek Mraz je izginil. Nedosegljiv na telefon, nasploh nedosegljiv. Vzeli jelenčki? Počuti se izrabljeno, izigrano, zapuščeno. Kot žival, ki jo ljudje odložijo sredi gozda, ko se je naveličajo. Visok, postaven gospod z mobitelom v roki in stalnimi skrbnimi klici otrok, žene. Kdo ga ne bi vzel za moža? Na zmenku je zazvonil telefon:»ja, draga, še vedno delam, pridem malo kasneje.«skrivni pobegi na morje, romantični ples ob šumenju valov. Kako je bila srečna! Sreča je iz vsake pore telesa sijala iz nje. Ema bi ga ob nenadni prekinitvi stikov najraje pretepla, povozila z avtom, ubila, a ga nikjer ni bilo. Dobro se je umaknil v votlino svoje druge zgodbe življenja. Njena čustvena bolečina se je ob zapustitvi povezala s telesno boleznijo. Prestala je težavno operacijo. Sto notranjih šivov ob odstranitvi organa jo je peklo močno kot srčna rana. Ob razvezi lastnega zakona je doživela veliko groženj, agresije, strahu. Iskala je kotiček, kjer bo njen dom s sinom. Na srečo ga je našla. Solze ji tečejo kot potok. Kako te lahko človek premami, preslepi ter izgine! Zapusti brez razlage. 'Spet prividi! Vidim ga z avtom na cesti, slišim njegov glas. Tudi prvi fant me je prevaral, težko sem ga prebolela. Duša mi je od hudega skoraj izdihnila. Kmalu zatem je umrla mama, nato še oče. Preveč stresov ter smrti za dekle okoli dvajsetih let.' Pritisne gumb, da ji sestra prinese pomirjevalo. V omami si Ema zaželi, da je dolgo časa nihče ne zapusti. Življenje teče in nič ne reče, samo nasmeh je bolj grenak. Fanči Klobučar

28 54 ZA VSAKEGA NEKAJ JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 55 Za ljube knjigoljube Minutka za misel RAZPOKE V MITIH JE KRIŠTOF KOLUMB RES JUNAK? Čas - snov, iz katere je življenje; navodilo za uporabo Stefan Klein, Založba Obzorja, 2007, prevedla Herta Orešič, Maribor Ko se mi nabere preveč vsega in ko je treba s sebe sprati vse strupe tega sveta, ki so se nabrali medtem, si z velikim veseljem privoščim savno. Navadno ti ponujajo tri ure pa še bazen obenem, a za čofotanje v preklorirani vodi mi ravno ni. Ampak nočem o tem. Tri ure, ki ga namenim samoizparevanju, mine v treh minutah. Ne mine. Zažmigneš in ga ni. Na enak ali še hitrejši način mi mine čas v družbi dragih ljudi. Potem pa doživiš prometno, izgubljaš se v vesoljskih dimenzijah od bolečin in takrat je čas nepremičen, trajen. In lahko te v sekundi več ni. Henry van Dike je rekel, da je čas prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je čas večnost. In strinjam se v popolnosti z njim. Notranji čas je pokoren le svojim lastnim, skrivnostnim zakonom. Pravzaprav nam je mnogim najbližja najbolj zlajnana izkušnja, da ga vedno primanjkuje. Vendar... ali ga nimamo prav vsi v enakem deležu, 24 ur dnevno? Pa še tako dolgo življenjsko dobo nam vesolje podarja... Torej?!? Nenehna naglica jemlje pogled v prihodnost, ali če ta že je, je izbuljenook. Pravi občutek časa nastaja globoko v zavesti, kjer deluje notranji čas. Že veliko let tega ali recimo takoj po birmi, ko je bilo leta nazaj skoraj obvezno birmansko darilo ročna ura, sem taisto kazalčno napestnico dala v predal in pozabila nanjo. Nekoč sem si jo»za foro«nadela, pa vseeno spraševala ljudi naokoli (takrat v prejšnjem kamenem stoletju, ko še ni bilo mobilnih telefonov J), koliko je ura. Nakar sem jo prepustila predalu, da jo ljubkuje dalje, in morda je še danes v kakem njegovem kosmatem kotičku doma, kjer meri minute simpatičnim pršicam, kaki srebrni ribici in drugi mikroskopski golazni podobnih sort. Ampak... sprašujem se, zakaj nimajo potemtakem upokojenci nikoli časa? Na primer moja mama. Ali druge mame in tatoti in none in nonoti in še vsi ostali vred. Zadnjič sem ji v šali rekla, da si bom pisala seznam vseh izgovorov, ki jih ponuja, ko se ji mudi. Za šalo. Kar tako. Razlike so v nas samih. Nekateri ljudje so polni miru in svetlobe in veste, zakaj je temu tako? Ker obvladujejo logistiko časa. Kako čudno zveni vse to, pa kaj. Sekundni kazalec je stvar sedanjosti. Ali kot je Nives rekla pred časom na svoji razstavi: biti čim bolj»tukaj in zdaj«. Če vprašate Ajmare po preteklosti, kažejo naprej, v smer svojega pogleda. Menijo, da imajo prihodnost nekje za svojim hrbtom, saj je še niso videli. Ne obremenjujejo se z njo. Ravnodušni so, če zamudijo karkoli. Čas je pojav naše zavesti. In če ga»ne šljivimo«, nam ne more nič. Ljudje, ki vozijo za mano, se jezijo, ker vozim počasi. Ker se mi pravzaprav nikamor ne mudi. Vsepovsod pridem pravočasno, morda še prej. Velikokrat marsikomu tudi sama bleknem, da bi dan moral imeti 72 ur, da bi v njem lahko počela vse, kar me zanima. Pa je že prav, da jih ima le toliko, kolikor smo mu jih določili. Knjiga je razdeljena v tri razdelke. V prvem obravnava notranji čas in postopke, ki v možganih skrbijo za občutenje časa, pa še dodatek poskusov za domačo rabo. V drugem razdelku opisuje naše odzive na časovni utrip v okolju, v tretjem pa se posveča kozmičnim razsežnostim časa in vpetosti posameznika v razvoj celotnega vesolja. Vsakdo od nas se premika v svojem vesolju. In vsi se premikamo v enem. Se vam je kdaj zgodil časovni mrk? In se vam zgodi, da se prebudite brez budilke? Seveda se vam. Telo in intuicija sta popolna instrumenta za merjenje časa, vendar nam v divjini ali v popolni temi ne bi veliko pomagala. Zatorej: popolnoma od nas je odvisno, kako čas želimo doživljati. In vsaka naša celica (imamo jih pa menda okrog dvesto milijard), naj se sliši še tako neverjetno, vsebuje svojo lastno notranjo uro in lastni mehanizem za merjenje časa. No, kakorkoli že, ameriški nevrobiolog Joayuin Fuster je prišel do odkritja, da določene sive celice postanejo dejavne vsakokrat, ko pride do primerjave med»naj bi«in»je«neposredno iztečenega časa. Isti nevroni omogočajo, da zmoremo nekoliko počakati in se nato odzvati v pravem trenutku. Ali nismo popolni stroji? Med mnogimi posebnostmi našega doživljanja časa je še posebej fascinantno ravno zavedanje, da čas beži, saj podaljšuje njegovo občutenje. Sama pa pravim, da je merilo za čas odvisno do tistega, ki ga meri in doživlja. Zato vam želim obiiiiloooo dolgokratkega časa, takega torej, kakršen vam odgovarja. Vsekakor pa: izkoristite ga na najboljši možni način. Če se le da, srečno in nasmejano, Patricija Dodič Pravijo, da je znanost na splošno najprožnejša človeška dejavnost, saj nova in nova odkritja v hipu ovržejo trditve, ki so še do nedavnega veljale za svete. Zgodovina se v zadnjih časih kaže kot zelo zanimivo področje, predvsem zaradi novih odkritij ali izhodišč, ki drugače osvetlijo že sprejeta zgodovinska 'dejstva'. Vemo, da zgodovino pišejo zmagovalci in da jo je vedno mogoče tolmačiti z različnih zornih kotov, a najbolj fascinantno je to, kako se nekatere 'resnice' obdržijo celo večnost. Nikomur še na misel ne pride, da bi podvomil vanje, saj je vendar vsem jasno, kako je bilo. Med temami, ki dvigujejo prah v zgodovinskih krogih, so gotovo piramide, kjer nove raziskave in odkritja počasi najedajo zacementirano prepričanje, 'da so jih zgradili faraoni za svoje grobnice in da so njihovi sužnji dolga leta ročno zlagali ogromne kamnite bloke na kup'. Kaj pa to, da se je človek razvil iz opice? Kljub temu, da imamo podobne gene, znanstveniki opozarjajo na 'manjkajoči člen' med človekom in opico. Tudi Darwinova teorija o borbi za preživetje, kjer preživijo le najmočnejši, se je zamajala zaradi novih hipotez. Tokrat pa pokukajmo v mit, ki prav tako dobiva razpoke. To je mit o Krištofu Kolumbu. Verjamem, da lahko vsak med nami kot iz topa izstreli, da je bil morjeplovec Kolumb neustrašen junak, ki je preplul Atlantik in odkril Novi svet ter s tem dokazal, da je Zemlja okrogla. Drži ali ne drži? No, Atlantik je res preplul, kaj pa ostalo? Pa pojdimo lepo po vrsti. Leta 1491, torej v Kolumbovem času, nihče, ki je imel vsaj malo izobrazbe, ni mislil, da je Zemlja ploščata. Ideja, da so v predkolumbovskem obdobju mislili, da je Zemlja velika ravna plošča, je nastala v 18. stoletju kot plod napačnih domnev nekaterih zgodovinarjev, ki so to idejo razširili na druge zgodovinarje, ti na učitelje v šolah in tako se je prijela. Tako Kolumb kot tudi španska kraljica sta vedela, da je Zemlja okrogla, saj so to Stari Grki dokazali že 2 tisoč let pred dnevom, ko je Kolumb prvič razvil jadra. Tudi 'odkritju' Novega sveta z današnjega gledišča ne moremo reči odkritje, saj so domorodna plemena tam živela že 14 tisoč let pred Kolumbom. Po znanih podatkih je na Novi svet okrog 500 let pred Kolumbom priplul že Leif Ericson, nordijski Viking, ki je s svojo ladjo pristal na ozemlju današnje Kanade. Ste že slišali zanj? Verjetno ne, saj ga splošni zgodovinski učbeniki gladko ignorirajo. Zgodba o Kolumbu in njegovem srečanju z domorodci iz plemena Lucayo, ki so živeli na ozemlju današnjih srednjeameriških Bahamov, je ne samo drugačna, ampak tudi precej kruta. O njej v svoji knjigi Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike (A People s History of the United States) piše tudi Howard Zinn, ugledni ameriški zgodovinar, pisatelj, družbeni kritik in aktivist. Pa poglejmo. Leta 1493 so si od prve plovbe do Novega sveta veliko obetali, vendar ni prinesla večje koristi. Kolumb se je zavedal, da je njegovo odkritje pomembno tako zanj kot za špansko kraljico, vendar se je bolj kot osvajanju novega ozemlja posvečal iskanju zlata. K temu so ga spodbudili prav domorodci, ki so okrog vratu in na drugih delih telesa nosili zlato okrasje, kar je Kolumb tudi z navdušenjem zabeležil v svoj dnevnik. Domorodce Lucayo je opisal kot zdrave, gostoljubne in prijazne ljudi, saj so mu ob prihodu prizadevno pomagali rešiti ladjo Santa Maria, posadko in tovor, ko je doživela brodolom. Ob svoji prvi vrnitvi v Španijo je Kolumb na krov vzel 25 domorodcev, a jih je pot preživelo le sedem. Svoj zapis v ladijski dnevnik je samozavestno zaključil:»vse domorodce skupaj bi si lahko podredil s samo petnajstimi možmi in z njimi bi lahko počel, kar bi se mi zljubilo.«po prihodu domov je kraljico očaral s pripovedjo o bogatem Novem svetu, polnem zlata in drugih dobrin, zato mu je ta za naslednjo pot zagotovila 17 ladij in 1500 mož ter ga opremila z velikim številom mečev, samostrelov in topov. Kolumb je odplul nazaj do Novega sveta in tokrat od domorodcev zahteval, naj mu predajo vse zlato, hranijo njegove može, poleg tega pa bi morali dovoliti, da njegovi možje spijo z ženami domorodcev. Ko so odposlanci plemena Lucayo zahtevo gladko zavrnili, so jih Kolumbovi možje napadli, jim odrezali ušesa in nosove ter jih poslali nazaj v vasi kot opozorilo drugim. Seveda so se domorodci uprli, Kolumb pa je priložnost izkoristil za napad in z veliko premočjo v tej zelo kratki bitki tudi zmagal. Lucayski bojevniki so bili pobiti, saj so se branili le s kopji, kamenjem in drugim primitivnim orožjem. Po pripovedi očividcev naj bi Kolumbovi vojaki ranjene domorodske bojevnike prepustili svojim sestradanim psom, ki so jih trgali še pri živem telesu. Ne glede na zmago Kolumb zlata takrat še ni uspel dobiti, domov pa se nikakor ni želel vrniti praznih rok. Zajel je okrog 500 domorodcev, jih vklenil v podpalubju ladij, te pa so jih odpeljale v Španijo, kjer so jih nameravali prodati kot sužnje. Plovbo jih je preživelo le okrog 300. Drugih 500 domorodcev so zasužnjili kar v Novem svetu, kjer so morali skrbeti za Kolumbove može, jih hraniti in celo prenašati na hrbtu. Vse, ki so pobegnili, so ulovili, za zabavo pa mučili in vrgli psom za hrano. Ves ta čas je Kolumb domorodce izkoriščal kot delovno silo za pridobivanje zlata. Da bi zadevo pospešil, je vsem, ki so mu priskrbeli večje količine zlata, v zameno dal obesek, ki so ga morali nositi okrog vratu in so bili tako oproščeni dela za krajše obdobje. Po poteku obdobja so morali domorodci spet prinesti zahtevano količino zlata, sicer so bili kaznovani, tudi s sekanjem roke. Počasi se je zlata nabralo dovolj, da je bil Kolumbov pohlep za silo potešen. Zapisi še odkrivajo, da je Kolumb za nagrado svojim poveljnikom 'podarjal' mlade domorodke, ki so morale biti njihove spolne sužnje. V enem od pisem, poslanem v Španijo leta 1500, se je svojemu prijatelju pohvalil, da deklice, stare od devet do deset let, uporabljajo kot plačilno sredstvo in da je povpraševanje po njih veliko.

29 56 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 57 Poleg zasužnjevanja, ki je povzročilo tudi občutno neravnovesje v pridelavi hrane in obdelavi zemlje, so število domorodcev zdesetkale še norice in druge nalezljive bolezni. Po ocenah zgodovinarjev naj bi tako v obdobju petdesetih let po prihodu Kolumba umrlo nasilne smrti ali zaradi izstradanja približno 4 do 5 milijonov (!) domorodcev. Izvoz Kolumbovega zlata pa je povzročil tudi pravo paralizo v trgovanju z zlatom v tedanji britanski koloniji Zlata obala v zahodni Afriki (današnja Gana), kjer so afriški sužnji postali zelo iskano 'blago'. Tako Kolumb nehote postane 'starosta' čezatlantske trgovine s sužnji. Krištof Kolumb očitno ni bil junak, morda samo za španski dvor. S svojimi 'podvigi' bi se v današnjem času zlahka uvrstil med množične morilce, spolne iztirjence in sociopate. V nekem zapisu sem našla posrečeno primerjavo, da je Kolumb odkril Ameriko enako kot je meteorit odkril dinozavre. In vendar ga svet pozna kot junaka in v ZDA celo praznujejo Kolumbov dan, ker naj bi bila to tradicija. Pa niti to ne drži. Kolumbov dan so uvedli šele v 30. letih prejšnjega stoletja, ker so iskali katoliškega zgodovinskega junaka, ki bi ga otroci imeli za vzor, in so od predsednika Roosevelta zahtevali, naj uvede njegov praznik. Zgodovina je polna strašnih ljudi in še strašnejših dogodkov, a kjer je tema, je tudi svetloba. Tudi v tej zgodbi obstaja svetla podoba, le da je svetu dokaj neznana. To je Bartolomé de las Casas. Ta je svojo pot v zgodovino pričel podobno kot Kolumb. Bil je premožen pustolovec, ki je odpotoval v Novi svet in si tam ustvaril plantažo s sužnji. Vendar pa je, za razliko od Kolumba, Bartolomé de las Casas doživel veliko preobrazbo v svojih nazorih. Potem ko je na lastne oči doživel grozovite poboje domorodcev, se je odrekel svoji zemlji, osvobodil vse svoje sužnje in življenje posvetil boju proti brutalni kolonizaciji Novega sveta. Za pravice domorodcev je tudi posredoval pri rimskem cesarju Karlu V. V njegovih zapisih je zaslediti kesanje za dejanja, ki jim je bil priča, in veliko željo, da se odkupi tako, da domorodcem pomaga. Ker se je javno zoperstavil krutosti in imperializmu španskega dvora, je kmalu zaslovel kot 'branitelj' Indijancev. Sprva je zagovarjal možnost, da bi sužnje za delo pripeljali iz Afrike, vendar je kmalu uvidel, da je vsakršno zasužnjevanje ljudi zgrešeno in se javno odrekel svojemu prejšnjemu stališču. Postal je dominikanski pater in se ves preostanek življenja boril za enakopravnost domorodcev. Postal je prvi»uradno imenovani zagovornik Indijancev«, bil pa je tudi družbeni reformator, zgodovinar z obsežnim zgodovinskim opusom in nekaj časa celo nadškof svobodne in suverene države Chiapas. Pripomogel je, da so v Španiji leta 1542 sprejeli nov zakonik za zaščito avtohtonega prebivalstva pred izkoriščanjem. V drugi polovici življenja se je vrnil v Španijo, kjer je na dvoru sodeloval pri odločanju o domorodcih (živečih na današnjih Karibskih otokih) in jih zagovarjal kot enakopravne ljudi, ki jih nihče nima pravice podjarmiti. Na španskem dvoru je skušal doseči humanejšo obliko kolonizacije in, čeprav mu ljudstev na območju današnjih Karibov ni uspelo obvarovati, pa so njegova prizadevanja prinesla izboljšave v pravnem statusu avtohtonih ljudstev na splošno. Upoštevati velja tudi to, da so se za svoje pravice na vse načine sočasno borila tudi avtohtona ljudstva. Danes Bartolomé de las Casas velja za enega od prvih zagovornikov temeljnih človekovih pravic. Bartolomé de las Casas SVETO PISMO BOŽJA BESEDA V nedeljo, 25. januarja, je katoliška cerkev v povezavi s praznikom spreobrnjenja apostola Pavla praznovala nedeljo Svetega pisma. Praznik je sklenil molitveno osmino za edinost kristjanov, ki jih povezuje prav Sveto pismo. V župniji Hrpelje - Kozina je v teku program Delavnice molitve in življenja, ki tudi temelji na Božji besedi iz Svetega pisma. Za udeležence je program delavnic priložnost, da odkrivajo bogastvo Svetega pisma. V nadaljevanju sledi nekaj izjav udeležencev o tem, kaj jim pomeni Božja beseda, zapisana v Svetem pismu.»začela bom na začetku poslušanja Božje besede. Sprva je bila Božja beseda nejasna, nerazumljiva, kot kitajščina. Iz navade sem nadaljevala z branjem. Pokazala mi je dve stvari, in sicer: samo sebe -svoje srce in srce Boga - Jezusovo srce. Razkrila mi je greh, mojo nepopolnost, moje breme. Istočasno me je opogumljala, naj pogledam na križ, da vidim, kaj se je tam zgodilo. Razkrila mi je, da je Jezus na križu plačal za vse grehe namesto mene in da mi je oproščeno. Sledile so njegove besede: Krištof Kolumb je odplul od doma in odkril Novi svet. Bartolomé de las Casas je odplul od doma in odkril svojo človečnost. Kdo je tu junak? Nives Mahne Čehovin (Viri: Howard Zinn: A People s History of the United States; James W. Loewen: Lies My Teacher Told Me obe knjigi uporabljata neposredne vire, kot so zapisi očividcev, članki v časopisih in osebna pisma Krištofa Kolumba; theoatmeal.com; Wikipedia idr.)»vera te je pozdravila, ne greši več.«božja beseda mi je razkrila mojega odrešenika in me danes kot novo stvaritev v Jezusu Kristusu usmerja, tolaži, opogumlja, izgrajuje, popravlja, nagovarja ter prenavlja mojega duha. Je izvir vsega dobrega. To nam je Gospod po svojih učencih pustil zapisano v Svetem pismu v pomoč, da bomo izbojevali dober boj vere, vero ohranili in en dan vstopili z njim v večno slavo. Danes je Božja beseda del mene, zapisana na tabli mojega srca!«jana Rožac»Sveto pismo je zame knjiga, v kateri po- skušam poiskati odgovore na življenjska vprašanja, o smislu trpljenja, najti moč za odpuščanje in ljubezen do sočloveka. V njem se trudim poiskati, kaj prav meni govori Bog, s čim me nagovarja. Sveto pismo je knjiga, ki je aktualna tudi za današnji čas, saj pri prebiranju opazimo, da so se ljudje v davni preteklosti srečevali s podobnimi problemi kot mi danes.«nataša Rojc»Branje Svetega pisma nama pomeni spoznati Božjo besedo, ki nas vodi po vsakodnevnih poteh našega življenja ter nam daje vsebinsko in duhovno pomoč.«dušan in Dragica iz Dan pri Divači»Sveto pismo je velik dar človeštvu, ker ima v sebi ljubezen in daje življenje. Mislim, da prihaja čas, ko se veča zanimanje za njegovo vsebino.«jana Barba»Sveto pismo je neprecenljivi zaklad Božje besede, ki me usmerja in čudovito vodi skozi življenje.«nataša Belčič»Sveto Pismo, dar Modrosti, je vrednota. Razsvetljuje uma, volje moja pota. Je vodilo hrepenenju in iskanju. Je vabilo, moč do cilja v spoznanju.«vid Premrl ELECTRO LIGHT/NING HEALING Sem Tomaž Žnidaršič in rad bi predstavil svoje delo in namen, zaradi katerih sem poklican. Delovati želim po načelu»pomagati ljudem«, kar je najvišje dobro, zaradi katerega tako jaz kot moje delo lahko dobita najvišji pomen. Ukvarjam se z različnimi oblikami alternativnih metod, kot so samozdravljenje in razne oblike samopomoči, ker verjamem, da so to tehnike in metode, zaradi katerih si lahko pomagamo sami, ko zataji ves zunanji sistem. Ljudje posedujemo orodja in principe samopomoči. Sočutje je tu ključnega pomena, saj igra v naših življenjih poglavitno vlogo pri osebnostnem razvoju in posledično zdravju. Živimo v precej hitrem tempu s hitrim napredkom, ob vsem tem pa zanemarjamo lastne potenciale, lastno zdravje, od preprostih osnovnih do zahtevnih dolžnosti vsakega posameznika do samega sebe. Naše zdravje je naša odgovornost in pomembno je biti strpen in sočuten do samega sebe in seveda do drugih. Sem raziskovalec in osebna pot me je pripeljala do tega, da ozaveščam in predavam ter pomagam. Sam gradim in obravnavam druge skozi celostni vidik samozdravljenja in samopomoči. V višja zavedanja se poglabljam preko avtohipnoze, hipnoze in bioenergije. Hipnoza je naravno stanje zavesti, pri katerem gre za naš notranji globlji stik, kjer se telo sprosti, um umiri. Gre za okolje globoke sproščenosti in dela na sebi, kjer lahko spreminjamo praktično vse. Vse znanje in vedenje nosimo sami. Naše misli so močno orožje v samorazvoju. So konstrukti, principi ali miselne forme. Vse je energija. Ali pa misel, ki je pozitivno ali negativno obarvana. Preprosto vse, kar mislimo, to smo. Imamo programe in miselne enote, t. i. vzorce, ki marsikdaj dušijo lastno notranjo podobo. Negativno delovanje gre potemtakem v smeri težkih občutkov, emocij in čustev in ves komplementarni sistem ogrozi posledično naše zdravje in samorazvoj. Ozaveščam in predavam o delovanju in učinkih manipulacije na osebni ravni in v odnosih z drugimi. Povečini gre pri manipulaciji za škodljive programe, ki iz ozadja lahko delujejo s pogubno močjo na duhovni in celostni ravni, saj je vsaka misel učinek in prav je naučiti se prepoznati vse vrste manipulacij in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na nas. Manipulacija je lahko zavita v dopadljivo obliko, ki v končni fazi ogrozi naše zdravje. Gre za zelo širok pojem, ki se pojavlja v odnosih na osebni ravni na področju psihologije, tehnike, znanosti, gospodarstva, religije in nenazadnje politike ter zdravstva. Naj gre za veljake ali za posameznike, ki so obsedeni z željo po kontroli, najsi bodo to starši, partnerji, delodajalci, politiki, oglaševalci, zdravilci, pisci, kdo drug ali nenazadnje mi sami. Obstajajo ljudje, ki škodujejo in ne mislijo, in takšni, ki to počnejo pozitivno in 'popravljajo' za rušilneži. Če bi kdajkoli želeli spregovoriti o tem, če si želite izvedeti, kaj oz. kdo vas»martra«, ali je to iz tega ali onega življenja, ali vas je kdo uročil, ali ste se morda sami nekje zavozlali, sem na voljo, da vas določenih negativnosti osvobodim. V kolikor se mi želite oglasiti, pišite na ELECTRO LIGHT/NING HEALING ali pa pokličite na Sicer pa bom v bodoče poskušal osveščati s pomočjo člankov in predavanj. Ob tej priložnosti vsem bralcem Občinskega glasila voščim SREČNO Tomaž Žnidaršič

30 58 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 KULINARIČNI KOTIČEK Za vsak lonec nekaj JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 59 LEKARNARJEV KOTIČEK Prostata Domači štruklji Za nadev potrebujemo: 3 velike pesti kruhovih drobtin 3 4 žlice olja ¾ paketa putra (maslo) cukr (sladkor) 1 vaniljo (vanilin sladkor) sok 1 limone 1 jajce paket opašja (rozin) Tič'či - kruh v obliki ptičkov Najprej pripravimo nadev. Vzamemo kruh od prvega dne in ga zribamo na ribežnik. Za tri velike pesti (pesti obeh rok. oz zajamemo z obema dlanema). Nikoli ne uporabimo suhih drobtin, ki jih dobimo v trgovini! Potem damo v kozico na ogenj 3 4 žlice olja (nikoli putra, ker se nam potem rado prime in zažge!) in na njem prepražimo kruhove drobtine do zlatorumene barve. Nato ¾ paketa putra stopimo v drugi kozički in zlijemo v gornjo maso (prepražene drobtine), nato dodamo še cukr po okusu, 1 vaniljo, sok ene limone, 1 celo jajce in paket oz. par pesti opašja. Nato vse skupaj zmešamo s kuhalnico. Tako je nadev pripravljen. To so starinski štruklji, brez orehov, saj včasih teh ni bilo. Danes pa se lahko doda oz. primeša še 1 peščino (velika pest) mletih orehov. Za testo potrebujemo: 1 kg moke (iz tega naredimo tri štruce oz. kose štrukljev) 5 6 jajc 1 vanilja (vanilin sladkor) 1 paketek (zavojček) kvasa sol 5 6 čajnih žlic cukra (sladkorja) (na eno jajce damo eno čajno žlico oz. pol jušne) 1 žlica zabele (masti) ali 4 žlice olja 2 žlici mleka 1 žlica tople vode Na desko ali mizo vsujemo moko in na sredi naredimo jamico. Posebej v lončku zmešamo kvasec: 2 žlici mleka, 1 žlica tople vode, kocka kvasa. Kvas v tej mešanici razmešamo, da se zdrobi in raztopi. Ne čakamo, da vzide, ampak ta kvasec takoj vlijemo v moko. Nato dodamo v moko še cela jajca (en beljak prišparamo za namazat testo!), dodamo še olje, cukr, vaniljo, ščep soli in vse skupaj zmešamo in zamesimo v gladko testo. Nato testo pustimo, da počiva minut. Potem na prtu testo razvaljamo na prst debelo. Stepemo od prej 1 beljak in z njim namažemo testo. In nato čez namažemo že prej pripravljen nadev iz kruhovih drobtin. Nato testo zavijemo, počasi in lepo pritisnemo, da se lepo drži skupaj in dobimo lepo štruco. Potem to veliko štruco na oko z dlanjo razrežemo na 3 dele, na enake kose. Potem vsak kos štruklja zavijemo v cunjo, krpo za posodo in na koncih krpo fanj stisnemo in ovijemo z lastikami (elastike), da se nam krpa ne razpre. Včasih, ko ni bilo elastik, so gospodinje krpe zašivale s sukancem (cvirnom). Nato pustimo, da štruklji, lepo zaviti v cunjo, še 15 minut počivajo. Ta čas damo na štedilnik veliko posodo z vodo in jo malo osolimo. Pustimo, da voda zavre. V vrelo vodo položimo štruklje in pokrite kuhamo ½ ure. Najbolje je, če imamo veliko kozico, da lahko vse štruklje naenkrat skuhamo, in da je kozica pokrita. Če kozica ni pokrita, pa moramo kuhati štruklje en kvart (15 minut) na eno stran in en kvart (15 minut) na drugo stran (jih obrnemo). Ko so štruklji kuhani, jih vzamemo iz vode in damo na prt ter odvijemo, slečemo iz krpe, nato pa po prtu malo povaljamo, da se voda odcedi. Štruklje se 'po starini' zreže na kose (rezine) in jé same. Po modernem pa jih lahko polijemo z na maslu prepraženimi drobtinicami. Zgornji recept nam je zaupala Marija Valenčič, Štefanjina iz Javorja. Ta recept je prevzela od svoje mame Štefanije Klajbsove. Domače štruklje so po starem vedno kuhali na dan pusta in te navade se gospa Marija še vedno drži. Otroke so včasih vprašali, ali hočejo pisano palico (ki so jo delali volarji) ali raztrganega moža (štrukelj). Seveda so izbrali slednjega. Je pa 78-letna Marija še vedno neumorna. Vsako leto 'zrana' po dva prašiča in vsak dan speče frišen kruh, za otroke in vnuke ter pravnuke pa naredi iz kruha še tič'če (ptičke). In to vse speče in skuha na šprgertu (štedilniku) na drva še iz leta 1943 in v veliki kozici, ki ju je njena mama kupila z denarjem, ki ga je zaslužila z nošenjem gob v Trst in prodajo. Ta mladi bi star šprgert že zamenjali, ampak Marija ga še vsako jutro zakuri in s tem pozdravi svojo mamo. Rubriko ureja Helena Godina Večkrat sem se spraševal, katere prednosti imajo manjše lekarne in lekarniške podružnice v primerjavi z velikimi, sodobnimi, pompoznimi lekarnami. Saj veste, obrambni mehanizem. Zgodi se, da pacient v manjših enotah ne dobi takoj vseh zdravil, predvsem tistih redkeje predpisovanih ali pa zelo dragih. Vselej se magistri potrudimo in jih naročimo za naslednji dan, če ne že za isti. V manjših lekarnah je tudi nabor ostalih artiklov skromnejši oz. odvisen od povpraševanja in obiska. V manjših lekarnah ne uspemo izdelati vseh magistralnih zdravil, saj nimamo bodisi pogojev za izdelavo, bodisi surovin. Imamo pa nekaj, česar veliki nimajo, in to je manjšo frekvenco obiskov in s tem večjo možnost zasebnosti. Lažje se je posvetiti pacientu in pregledati vso terapijo ter se poglobiti v možne medsebojne učinke zdravil in prehranskih dopolnil. Poleg tega se hitreje ugotovijo morebitna neskladja, kadar gre za različne predpisovalce receptov, predvsem pa je vedno priložnost mirno in diskretno razvozlati kakšno globljo težavo. VAŠ LEKARNAR, Andrej Fister PALMETO ŽAGASTOLISTNA PALMA Palmeto je edini predstavnik rodu Serenoa. Do 2 metra visoka palma spada v družino palmovk (Arecaceae). Najdemo jo na jugu ZDA, v južni Evropi ter na severu Afrike. Rase na peščenih tleh in ustvarja grmičaste goščave pod borovci. Do 30 cm dolgi, pahljačasti listi, so žagasto nazobčani. Cvetovi so majhni, bledorožnate barve in združeni v betičasta socvetja. Plodovi so 2 3 x 1,5 cm velike jagode, podobne olivam. V času zorenja spreminjajo barvo, ki gre od zelene preko rumene in oranžne do končne temnorjave ali skoraj črne. Plod vsebuje eno seme. Kot zdravilni del rastline uporabljamo cele posušene plodove. DELOVANJE IN UPORABA Predklinične preiskave so pokazale, da izvleček iz plodov palmeta deluje pri benigni hiperplaziji prostate na naslednje načine: zavira 5-α-reduktazo, zavira vezavo na androgenske receptorje, zavira vezavo na adrenergične receptorje α 1, zavira sintezo eikozanoidov, deluje spazmolitično. V lekarnah najdemo ekstrakt palmeta v obliki kapsul in kapljic. BENIGNA HIPERPLAZIJA PROSTATE Prostata je moška spolna žleza, po obliki in velikosti podobna semenu divjega kostanja. Glavna funkcija je izločanje semenske tekočine, ki razredči semenčice in jih, z nevtralizacijo kislega ph nožnice, varuje in spodbudi ter jim olajša gibanje do ženskega jajčeca. Ob rojstvu tehta prostata nekaj miligramov. Miruje do pubertete, ko začne pospešeno rasti. Pri dvajsetih letih doseže maso približno dvajset gramov, kasneje pa začne ponovno rasti. Od posameznika je odvisno, kdaj začne razrast (HIPERPLAZIJA) in kakšna je njegova stopnja. Vzrokov za nastanek hiperplazije še niso popolnoma pojasnili. Najverjetneje gre za hormonske spremembe, povezane s staranjem. Ko se prostata začne večati, se ne veča samo navzven, ampak tudi navznoter ter tako pritiska in počasi zapira sečnico. Značilne simptome delimo med obstruktivne in iritativne. Obstruktivni simptomi so počasen tok urina, težak začetek in napenjanje pri uriniranju, kapljanje po uriniranju, občutek nepopolnega praznjenja mehurja, občasen popoln zastoj urina ter uriniranje v presledkih. Med iritativne simptome spadajo pogosto uriniranje podnevi in ponoči, urgentno uriniranje, inkontinenca in bolečina pri uriniranju. ZDRAVLJENJE BENIGNE HIPERPLAZIJE PROSTATE Zdravljenje hiperplazije prostate je odvisno od stopnje bolezni, splošnega zdravstvenega stanja bolnika ter njegove starosti. Najprej je potrebno ovreči sum na morebitno malignost. Preizkus za prostato specifičnega antigena (PSA) uvrščamo med pomembnejše preiskave, saj lahko pokaže na benigne ali maligne spremembe že do pet let prej kot rektalni pregled. Ta antigen proizvajajo tako normalne, benigno povečane kot tudi rakave celice prostate, količina pa narašča z velikostjo žleze. Naraščanje koncentracije PSA v krvi je z leti nekaj povsem običajnega, se pa sprejema kot normalno vrednosti pod 4. Tudi pri taki vrednosti gre lahko za benigne spremembe. Povečane vrednosti PSA so zanesljiv znak obolelosti prostate, medtem ko normalne vrednosti še ne pomenijo, da je prostata zdrava. Ob potrjeni benigni hiperplaziji prostate, zdravnik odredi zdravljenje glede na stopnjo bolezni. Zdravljenje vključuje rastlinska zdravila (fitofarmake), sintezna zdravila (zaviralce 5-α-reduktaze in adrenergičnih receptorjev α 1 ) ali operativni poseg.

31 60 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 LEKARNARJEV KOTIČEK STOPNJE BENIGNE HIPERPLAZIJE PROSTATE PO VAHLENSIECKU STOPNJA I Ni težav pri uriniranju Tok urina večji od 15mL/sekundo Ni zastajanja urina STOPNJA III Trajna disfunkcija uriniranja Tok urina manjši od 10mL/sekundo Rezidualni urin večji od 50mL Trabekuliran mehur STOPNJA II Blage težave pri uriniranju Tok urina večji od 10 15mL/sekundo Rahlo ali netrabekuliran* STOPNJA IV Trajna disfunkcija uriniranja Tok urina manjši od 10mL/sekundo Rezidualni urin večji od 100mL Dilatacija mehurja Zadrževanje urina *trabekulíran, -a, -o: nanašajoč se na zgradbo, podobno trabekulam Začetne stopnje bolezni običajno ne zdravimo, saj so simptomi neopazni ali pa jih sploh ni. Napredovanje bolezni lahko upočasnimo s fitofarmaki. Tudi za stopnjo II najpogosteje uporabljamo zeliščna zdravila. Za stopnjo III uporabljamo fitofarmake in sintezna zdravila. Operativni poseg je nujen pri močno razviti bolezni, ko postane odvajanje seča že skoraj nemogoče. Med fitofarmaki za zdravljenje benigne hiperplazije prostate so uveljavljeni predvsem tisti, ki vsebujejo palmeto, afriški pigej (Prunus africana), koprivo ali njihove kombinacije. Zlasti na osnovi ljudskega izročila uporabljamo tudi semena buče (Cucurbita pepo) ter zel drobnocvetnega vrbovca (Epilobium parviflorum). Njune klinične učinkovitosti zaenkrat še niso dokazali. LEKARNARJEV NASVET: V kolikor se najdete v eni izmed zgoraj opisanih stopenj benigne hiperplazije prostate, ne oklevajte. Stopite v stik z zdravstvenim delavcem in mu zaupajte vse simptome, ki jih opažate. Že pri blagih težavah si lahko pomagate z učinkovitimi zeliščnimi pripravki. OPOZORILO Prosim vse obiskovalce lekarne in zdravstvene postaje v Hrpeljah, da odrabljena zdravila prinesejo v lekarno in izročijo v roke magistru farmacije. Skrajno neodgovorno je puščanje takih odpadkov, tudi NARKOTIKOV, kot se je zgodilo med 27. in , pred vhodom lekarne na dosegu vseh, tudi otrok, ki so redni obiskovalci zdravstvene postaje. Andrej Fister, mag. farm. OPRAVIČILO V članku»srečanje ZDRAVIH ŠOL NA NAŠI ŠOLI: OSNOVNI ŠOLI DBB HRPELJE«v prejšnji številki Občinskega glasila je tiskarski škrat izpustil zahvalo izvajalk delavnic, za kar se jim iskreno opravičujemo in jo objavljamo v tokratni številki. Uredništvo TRETJA OBLETNICA SMRTI ALBERTA GODINE - BERTOTA Bertotovi prijatelji in poslovni partnerji smo počastili njegov spomin ob tretji obletnici smrti. Ob obujanju spominov nismo mogli mimo dveh značilnosti Bertotovega značaja in njegovih zaslug za razvoj domačega okolja, ki mu je tako zvesto pripadal. Bertotov značaj, poln optimizma, ustvarjalnih hotenj in spoštovanja soljudi, mu je omogočil doseganje velikih uspehov v življenju. Ustanovitev in razvoj gradbenega podjetja, ki danes zaposluje 90 ljudi, pa predstavlja krono uspešnosti inteligentnega samorastnika. Bertotov prispevek pri gradnji infrastrukturnih objektov v naših krajih ter pomoč kulturnim in športnim društvom ostajata nemerljiva. Lahko se merita s srečo ljudi, katerim sta bila namenjena. Berto je to zmogel, in tega se ne pozabi nikoli. Ob koncu našega srečanja smo obiskali Bertotov grob in nanj položili cvetje. Bertotovi prijatelji OBVESTILO: prejem glasila izven občine Obveščamo vas, da se lahko na Občinsko glasilo naročijo tudi posamezniki, ki ne živijo v občini. Takih naročnikov je do sedaj že preko sto, tudi v tujini. V tem primeru naročniki plačajo poštnino, ki se zaračuna za leto dni nazaj torej račun prejmete konec leta za minulo leto. Glasilo je še vedno brezplačno. Poštnina se usklajuje s cenikom Pošte Slovenije in trenutno za naročnike na območju Slovenije znaša okrog 6 EUR na leto. Uredništvo JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 61 ZAHVALA V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi JADRAN LUKAČ iz Markovščine Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, njegovim sodelavcem»žito«gradišče, pevskemu zboru Slavnik, Fantom izpod Karlovce, oktetu Kres, Moto klubu Ozeljan, Jamarskemu društvu Dimnice, Komunali Sežana, govornici za izrečene besede ter Marjanu za povedano v imenu vaščanov. Iskrena hvala vsem za sočustvovanje, za darovano cvetje, sveče in prispevke. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej! Vsi njegovi MAMA JE SAMO ENA IN EDINA ZAHVALA na zadnjo pot je v 91. letu odšla naša draga mama, babica, prababica in praprababica DANICA RESINOVIČ ( ) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji pomagali hoditi po poti njenega življenja. Hvala za sočutne besede in topel stisk rok, za cvetje in sveče, katerih lučke bodo svetile in grele njen zadnji dom. Posebna zahvala za izrečene besede gre tudi govornicama ob slovesu pri odprtem grobu. Žalujoči: sin Zdenko, hčeri Zlatica in Darja z družinami Hrpelje, 18. december 2014 ZAHVALA V 76. letu nas je nenadoma zapustil JOŽEF MAHNE ( ) Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Posebna zahvala LD Slavnik Materija za organizacijo pogreba ter ostalim lovcem, LPZ Dekani, CPZ Brezovica, govorniku Vinku Kljunu, g. župniku za opravljen obred, Bolnišnici Izola in pogrebni službi KSP Sežana. Iz srca se zahvaljujemo tudi sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. žena Lojzka, sinova Maks in Vilijan z Neli, sestra Marija, brata Anton in Branko ter svakinja Jožica z družinami Kdor ima rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Potiho se je od nas poslovila naša mama, nona in pranona MARIJA HRVATIN ( ) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki ste nam stali ob strani, darovali sveče, cvetje in kakorkoli pomagali. Zahvala tudi komunalnemu podjetju Sežana, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in govorniku. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku Vsi njeni Skadanščina

32 62 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 63 FOTO NATEČAJ Vabljeni k sodelovanju na fotografskem natečaju na temo:»brkini, Kras in Čičarija - narava in življenje«črni KAL, Namen natečaja je pridobiti spekter fotografij, ki jih bo občina lahko uporabljala za najrazličnejše namene na turističnem področju v smislu širjenja prepoznavnosti naših krajev v Sloveniji in širše po svetu. DELAVNICA KREATIVNA KAMERA Natečaj je odprt od 1. februarja pa vse do zaključka leta Fotografije lahko pošiljate sproti in komisija jih bo sproti tudi ovrednotila. Fotografije ostanejo občini za nadaljnjo uporabo. Ob zaključku natečaja, bo občina tri fotografije nagradila s priložnostno nagrado. Svoje prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: ali prinesete na USB-ključku oz. zgoščenki na občino. Minimalna zahtevana velikost je 2448 x 3264 dpi in 8 milijonov točk. Info: Ester Mihalič, 05 / izvaja: Peter Lombar Termin: 14. in 15. marca 2015 (sobota in nedelja) (15 ur) sobota, : 9h 12h in 13h 18h (10 šolskih ur s pavzo za kosilo) Lokacija: Srednja dvorana KDS Cena: 40 EUR na udeleženca za dijake/študente/ brezposelne in 60 EUR za ostale Prijave sprejemamo do vključno na naslov nedelja, : 13h 17h (5 šolskih ur) ITE, POHIT A Z KVOTA JE E IT KRED NA OMEJE V Deželni banki Slovenije podpiramo projekte s podroèja varovanja okolja, varèevanja z energijo in obnovljivih virov energije. Za vaše zelene investicije smo pripravili ugodno financiranje v obliki EKO KREDITA z roènostjo do 5 let in vrednostjo do EUR. Preverite ponudbo v poslovalnici Kozina na Mestnem trgu 8 ali neposredno pri naših svetovalcih: Nives Butinar, , Klementini Ivanèiè, , ali Maji Jakob, , Namen delavnice je seznaniti slušatelje z osnovno uporabo filmskega jezika, pozicijo ter gibanjem kamere ter dramatično svetlobno konstrukcijo scene, ki so osnovni elementi pri oblikah vizualnega pripovedovanja. V času delavnice bomo teoretično in praktično preizkusili kreativno uporabo filmskega jezika, kompozicijo kadrov, kontinuiteto, mizanscene ter slušateljem omogočili orkestracijo vseh teh elementov pri oblikovanju prepričljivega, vizualno učinkovitega in emotivnega filmskega posnetka. Delavnica predstavlja aktivno sodelovanje snemalne ekipe skozi vrsto študijskih vaj in snemanj v realnih situacijah. Udeleženci bodo pod strokovnim vodstvom pripravili podrobne analize scen, postavitev kamere, kompozicijo kadrov, študij svetlobe, zajemanje, oblikovanje ter ustvarjanje zvoka in se seznanili s pripravo storyboarda ter snemalne knjige. Na razpolago bo različna snemalna tehnika: več digitalnih kamer, kran (filmsko dvigalo), stativi, dolly, slider, steadicam, scenske luči, odsevniki, različni mikrofoni, snemalniki zvoka ipd. Program Filmšula sofinancira Slovenski filmski center (kulturno vzgojni filmski projekti). CERKEV SV. VALENTINA V nedeljo, , bo ob 15. uri sv. maša. Po maši sledi blagoslov parov. Vabljeni!

33 64 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA ZA VSAKEGA NEKAJ 65 PROGRAM KNJIŽNICA PROGRAM ZA FEBRUAR 2015, KNJIŽNICA KOZINA RAZSTAVA: 3. februar 2015 ob 18.00: otvoritev razstave domačinke Irene Rožac: Vsesorterije (edinstvena tehnika na papirju»pergamano«, patchwork, rešelje, quilt, vezenje, kvačkanje), na ogled do PRIREDITVE: 10. februar 2015, torek, ob 18.00: pravljičnoustvarjalna urica 11. februar 2015, sreda, ob 17.00: predstavitev diplomske naloge Leticije Fortin: Ponudba animacijskih delavnic za zaposlene v turizmu 17. februar 2015, torek, ob 18.00: srečanje ŠK Zgodbarnica 24. februar 2015, torek, ob 18.00, predavanje/ delavnica: Nuša Ema Miklavec: Intuicijska delavnica Vabimo Vas na proslavo ob slovenskem kulturnem dnevu! Večer bomo preživeli ob recitacijah poezije in ob glasbi Matije Krečiča in Borisa Magdalenca iz dua SKARABEJ, ki nam bosta igrala skladbe za violino in hang. Vabljeni v KD Hrpelje v petek, 6. februarja, ob Urnik: PONEDELJEK , TOREK , SREDA in PETEK , SOBOTA PROGRAM ZA MAREC 2015, KNJIŽNICA KOZINA RAZSTAVA: razstava posebne idrijske čipke: Ana Balantič: Poezija v slikah, na ogled do PRIREDITVE: 10. marec 2015, torek, ob 18.00, ob prazniku žensk: predstavitev nove pesniške zbirke idrijske pesnice Ane Balantič: Poezija v slikah. Z avtorico se bo pogovarjala Patricija Dodič. 17. marec 2015, torek, ob 18.00: pravljičnoustvarjalna urica ob dnevu žena 24. marec 2015, torek, ob 18.00: medgeneracijska ustvarjalnica z Renato Jakopin: Izdelava nakita iz fimo mase 31. marec 2015, torek, ob 18.00: 1. del literarne predstavitve ŠK Zgodbarnica VABILO OTROŠKA PREDSTAVA Otroci, prijazno vabljeni na predstavo»ti in JAZ«v izvedbi gledališča»aeiou«! Gre za interaktivno predstavo za najmlajše otroke, ki iz nasprotij in podobnosti ustvarja humoren svet absurdnih situacij. Iz verige duhovitih transformacij, ki se zgodijo s pomočjo pralnega stroja, nastane nov, igriv in humoren svet sester dvojčic. Pralni stroj nepredvidljivo spreminja stvari: obleke postanejo bitja, vsakdanji predmeti dobivajo nove pomene; sestri dvojčici pa vselej iz njih ustvarita razburljive, smešne in prijetne dogodke. V Kulturnem domu Hrpelje, 4.2., ob uri! Vstopnina: 4 EUR Nekoliko bolj umirjen januar se počasi zaključuje in pred nami je februar, ki s seboj prinaša kulturne, ljubezenske in zabavne dogodke. Vendar se v Občini Hrpelje - Kozina ne bomo samo s Prešernom in Valentinom ukvarjali pa tudi pust bo imel svoj prostor, ampak bo na vrsti tudi vsestranski BORIS KOBAL, ki bo s svojo presunljivo in družbenokritično komedijo spravil vse obiskovalce v dobro voljo. BORIS KOBAL bo v Kulturnem domu Hrpelje nastopil v sredo, 11. februarja 2015, s svojo komedijo PO MOJEM SLOVENCI, s pričetkom ob 19:30. Vstopnina: - redna cena: 10 EUR - študenti, dijaki in upokojenci: 8 EUR Vstopnice je treba rezervirati; za rezervacijo pokličite na občino. Se vidimo na dozi smeha! OBČINA HRPELJE-KOZINA VABLJENI NA FOTOGRAFSKO RAZSTAVO Z NASLOVOM Avtor razstave: SIMON REBULA»TRST TAKO IN DRUGAČE, 2. del«v PROSTORE OBČINE HRPELJE - KOZINA, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Razstava bo na ogled ves februar, od 2. do ! VLJUDNO VABLJENI! Pustna povorka Vabljene vse maske, pustarji, šeme in ostali, da se pridružite malim in velikim pustarjem iz osnovne šole in vrtca na pustni povorki na pustni torek, 17. februarja! Start ob izpred šole v Hrpeljah po pločniku do knjižnice na Kozini, ob pa skupno rajanje s Teatrom Cizamo pri knjižnici. Vabljene organizirane pustne skupine in vozovi, da se nam ob tej priložnosti predstavite! Info: Ester Mihalič

34 66 ZA VSAKEGA NEKAJ OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 JANUAR 2015 OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA NAPOVEDNIK 67 INTERVENCIJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: predsednik, Sreda, , ob 13.00: PROMETNA NESREČA - MATERIJA Na glavni cesti med odcepom za Rožice in Materijo je voznik kombiniranega vozila, ki je vozil proti Kozini, trčil v obcestno drevo, od tam pa ga je odbilo v nasproti vozeče tovorno vozilo. Po trčenju je hudo poškodovan voznik kombiniranega vozila ostal ukleščen v zveriženi pločevini. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, na vozilih izklopili vire energije, do prihoda zdravstvenega osebja ponesrečenemu vozniku nudili prvo pomoč, ga s tehničnim posegom rešili iz zverižene pločevine ter pomagali pri prenosu v reševalno vozilo. Poškodovanega voznika so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, tri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP Sežana, dežurni zdravnik ZD Hrpelje in policisti PP Kozina ter PPP Koper. Zaradi nesreče je bila glavna cesta Kozina Obrov približno dve uri zaprta za ves promet. Sobota, , ob 16.51: POGREŠANA OSEBA - RITOMEČE ReCO Postojna je zaradi pogrešanja osebe na območju Ritomeč aktiviral gasilce PGD Materija. Ti so skupaj s policisti, reševalci in domačini izvedli iskalno akcijo. Po približno dveh urah intenzivnega iskanja je bila obolela pogrešana oseba najdena v gozdu med Ritomečami in Gradiščem pri Materiji. Gasilci so osebi do prihoda zdravstvenega osebja nudili prvo pomoč, zatem pa pomagali pri oskrbi in prenosu do reševalnega vozila. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, reševalci NMP Sežana, dežurni zdravnik ZD Hrpelje, policisti PU Koper ter domačini Ritomeč in Gradišča pri Materiji. PGD MATERIJA V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2014 Sreda, , ob 10.11: POPLAVE - ILIRSKA BISTRICA Od zgodnjih jutranjih ur so na območju Občine Ilirska Bistrica poplavljali reka Reka in manjši vodotoki. Najbolj ogrožena so bila naselja Bač, Knežak, Dolenje pri Jelšanah, Topolc, Koseze in Ilirska Bistrica. Sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov. Zaradi obsežne naravne nesreče je ReCO Postojna, poleg ostalih gasilcev Obalno-kraške regije, aktiviral tudi gasilce PGD Materija. Gasilci in pripadniki Slovenske vojske so črpali vodo iz 15 poplavljenih objektov, 22 pa so jih zaščitili s protipoplavnimi vrečami. Pri reševanju je sodelovalo približno 100 gasilcev iz 25 gasilskih društev, ZGRS Sežana in 25 pripadnikov Slovenske vojske. Četrtek, , ob 19.00: POPLAVE - BAČ Zaradi obsežnih poplav na območju Občine Ilirska Bistrica je ReCO Postojna, poleg ostalih gasilcev Obalno-kraške regije, aktiviral tudi gasilce PGD Materija. Slednji so vse do dopoldanskih ur naslednjega dne črpali vodo iz poplavljenih objektov v vasi Bač. Na intervenciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozilom. Sobota, , ob 05.12: PROMETNA NESREČA - MATERIJA Na glavni cesti v Materiji je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil proti Kozini, trčil v obcestno drevo. Voznik in sopotnik sta bila v nesreči telesno poškodovana. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, na vozilu izklopili vire energije, do prihoda zdravstvenega osebja ponesrečencem nudili prvo pomoč, pomagali pri transportu v reševalno vozilo, osvetljevali kraj nesreče ter z vpojnim sredstvom posuli razlite tekočine. Poškodovana udeleženca nesreče so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, štiri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP Sežana, dežurna ekipa ZD Hrpelje in policisti PP Kozina ter PPP Koper. Sreda, , ob 14.48: NUDENJE PRVE POMOČI - BREZOVICA V Brezovici pri Materiji je moški izgubil zavest. Obstajal je sum srčnega zastoja. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so do prihoda zdravstvenega osebja osebi nudili prvo pomoč (defibrilacija ni bila potrebna), zatem pa jo predali v oskrbo reševalcem NMP Sežana. Na intervencijo je izvozilo devet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma (od tega se jih je sedem vrnilo v gasilski dom še pred prihodom na kraj) in reševalci NMP Sežana. Torek, , ob 20.23: POŽAR DIMNIKA - KOZINA V kurilnici stanovanjske hiše na Kozini je zagorela električna napeljava peči centralnega ogrevanja in saje v dimniku. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so pogasili požar, očistili dimnik, objekt pregledali s termovizijsko kamero ter prepovedali nadaljnje kurjenje. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma in dva ZGRS Sežana z enim vozilom. V letu 2014 je PGD Materija posredovalo na skupno 49 posameznih intervencijah. POTUJOČA KNJIŽNICA Potujoča knjižnica bo v februarju 2015 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu: Kraj Ura Datum obiska Javorje februar 2015 Materija februar 2015 Velike Loče Gradišče Markovščina Slivje Hotična Brezovica Rožice Rodik februar 2015 Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc RAZNAŠANJE GLASILA Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 5. marca 2015 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je 20. februar 2015! Uredništvo KNJIŽNICA KOZINA, Telefon: (05) pon: , tor: , sre in pet: , sob: MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO Tel: (05) ali po elektronski pošti: KRAJEVNI URAD HRPELJE vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8.00 do in od do ure. POŠTA Kozina od ponedeljka do petka: in , sobota: POŠTA Materija od ponedeljka do petka: in , sobota: POŠTA Obrov ponedeljek, sreda in petek: , torek in četrtek: sobota: Banka Koper od ponedeljka do petka: , sobota: Deželna banka Slovenije od ponedeljka do petka: in , sobota: zaprto ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): tor: , čet: , vsako 1. in 3. soboto v mesecu: Dimnikarstvo Primc: (01) ali Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) Splošna ambulanta dr. Georgijeva: Splošna ambulanta dr. Lazić: Referenčna ambulanta: Dežurna služba in urgenca: Lekarna Hrpelje: (05) pon pet: , sob: , ned: zaprto Lekarna Divača: (05) pon: , tor: , sre: , čet pet: Lekarna Sežana: (05) pon pet: , dežurstvo: , sob: , dežurstvo: , ned: dežurstvo: in Lekarna Koper na Kidričevi: (05) Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon pet: , sob: , nedelja in prazniki: Varuh pacientovih pravic: Info: ; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: Več na: Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) ali e-naslov: Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGU- BLJENE ŽIVALI: (Polona) ali (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA- VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) , Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE- LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, gov.si, (05) Naravoslovno-zgodovinska učna pot informacije za ogled: Vladimir Grželj ( ) in Darij Jelušič ( ) TELOVADBA KORONARNEGA DRUŠTVA: vsak torek in četrtek od do v večnamenskem prostoru OŠ DBB Hrpelje. BREZPLAČNI PREVOZI: Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: ali pokličite na telefon: (05) ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina. Info za glasilo: Ester Mihalič, in (05) in Glasilo izdaja: Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin. Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper, foto: arhiv občine kar ni posebej navedeno.

35 68 NAPOVEDNIK OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA JANUAR 2015 Koledar aktualnih dogodkov Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt 1.2. ob Dvorana Sežana Balinanje - ZIMSKA LIGA SEŽANA 2014/ krog: Pobegi : Lipa OBZ Sežana ob 8.00 Start pred Fontano na Kozini Zimski pohod: Žabnik Ostrič PD Brkini ob Kulturni dom Hrpelje Predstava za otroke»ti in jaz«v izvedbi gledališča , OHK AEIOU 6.2. ob Kulturni dom Hrpelje Kulturni praznik s poezijo in Duom Skarabej OHK , 6.2. ob Vaški dom Vrhpolje Nordijska hoja Vrhpolje - Kokoška ŠRD Vrhpolje Smučarski izlet BRKINSKI ob Knjižnica Kozina Pravljično-ustvarjalna urica Knjižnica Kozina ob Kulturni dom Hrpelje Komedija Borisa Kobala»Po mojem Slovenci«OHK , ob Knjižnica Kozina Predstavitev diplomske naloge Ponudba anima.del. za zaposlene v turizmu Knjižnica Kozina ob Knjižnica Kozina Srečanje ŠK Zgodbarnica Knjižnica Kozina ob Dvorana Senožeče PRIREDITEV ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2014 ŠZ Sežana, Občini Divača in Komen, ŠZ OHK Smučarski izlet BRKINSKI Pohod: Dekani Tinjan po poti za srce, vrnitev po poti štrig PD Slavnik ob Knjižnica Kozina Predavanje/delavnica Nuše Eme Miklavec Knjižnica Kozina RAZSTAVE: Razstavni prostor v KD Hrpelje: od 2.2. do na ogled razstava»trst tako in drugače, 2. del«, avtorja Simona Rebule Knjižnica Kozina: do 3.3.,»Vsesorterije«avtorice Irene Rožac REKREATIVNA VADBA: Vadba za zdravje: vsak ponedeljek in sreda ob uri, Vaški dom Hrpelje, Zdravo Društvo, kontakt: Telovadba koronarnega društva: vsak torek in četrtek ob uri v Večnamenskem prostoru v OŠ DBB Hrpelje Nia telovadba: vsak torek in četrtek od do ure, Vaški dom Hrpelje Aerobika: vsak ponedeljek in četrtek, od do ure, Večnamenski prostor v OŠ DBB Hrpelje Prijava dogodkov: Tel.: