Za vsako pravilno rešitev 1 to ka. 1. glasbeni primer: Johann Sebastian Bach, Dobro temperirani klavir 1, Preludij in fuga v d-molu

Transcript

1

2 2 M glasbeni primer: Johann Sebastian Bach, Dobro temperirani klavir 1, Preludij in fuga v d-molu 1 Johann Sebastian Bach Das Wohltemperierte Klavier (Dobro temperirani klavir) Preludij in fuga v d-molu 2 3 tri od: Weimar Köthen Leipzig Mühlhausen Arnstadt 3 4 štiri od: generalbas basso continuo motori nost monotematika instrumentalna polifonija homofonija, monodija utrditev dur-molovskega sistema stopni asta dinamika kontrast tonsko okrasje 4 zbirka 24 preludijev in fug v vseh tonalitetah dura in mola Skupaj 2

3 3 M preludij, štiri od: figuracija prosta oblika uvod v fugo monotematski evolucijski 2 Skupaj 10 Tema se pojavi najprej v enem glasu (dux), nato odgovori nanjo drugi glas (comes). 3 deli: ekspozicija izpeljava zaklju ek stretta 1 ena od: Fuga ima lahko stalni kontrapunkt ali stretto. monotematska polifona glasbena oblika Skupaj 4 A D G H 7 3 tri od: Georg Friederich Händel Domenico Scarlatti Antonio Vivaldi Giuseppe Tartini Francois Couperin Arcangelo Corelli

4 4 M Vsak takt 2 to ki (za pravilen ritmi ni zapis 1 to ka, za pravilno melodi no linijo 1 to ka), najve 14 to k. 2. glasbeni primer: Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 7 v A-duru (op. 92) 9 Simfonija št. 7 (v A-duru) Ludwig van Beethoven simfonija klasicizem Joseph Haydn Wolfgang Amadeus Mozart 11 6 Simfonija je sonata za orkester. Praviloma ima štiri stavke, od katerih mora biti vsaj eden sonatni stavek. Obi ajna razporeditev stavkov je naslednja: prvi stavek je sonatni allegro; drugi je po asen in liri en, zgrajen kot pesemska oblika, rondo ali tema z variacijami; tretji stavek je menuet ali scherzo; etrti je hiter sklepni stavek, po obliki rondo, sonatni stavek ali sonatni rondo. Odgovor se oceni esejsko.

5 5 M tri od: Simfonije so daljše, zahtevnejše skladatelj obogati orkester ve ja enakopravnost med inštrumenti v tretjem stavku uporabi namesto menueta scherzo v simfonijo uvaja zna ilnosti programske glasbe (Šesta simfonija) orkestru v zadnji simfoniji priklju i še zbor in pevske soliste 13 4 maša: Missa solemnis opera: Fidelio koncert: za violino ali za klavir ali trojni koncert uverture: Egmont ali Coriolan ali Leonora flavte oboe klarineti fagoti rog trobente pavke 1. violine 2. violine viole violon eli in kontrabasi 15 4 pihala trobila tolkala godala

6 6 M takt D T D T D T D T D T 5 3 Za vsako pravilno rešitev 1 to ka, najve 14 to k. 3. glasbeni primer: Matija Bravni ar, Hymnus Slavicus 17 Matija Bravni ar Hymnus Slavicus Skupaj v Ljubljani med drugim je bil violinist v ljubljanskem opernem orkestru direktor Akademije za glasbo predaval je kompozicijo na Akademiji za glasbo Skupaj štiri od: Slavko Osterc Lucijan Marija Škerjanc Pavel Šivic Marjan Kozina Blaž Arni Vilko Ukmar Marijan Lipovšek Karel Pahor Franc Šturm

7 7 M Vsak takt 2 to ki (za pravilen ritmi ni zapis 1 to ka, za pravilno melodi no linijo 1 to ka), najve 16 to k tri od: Kralj Matjaž Simfonija št. 2 in Re Kurent Pohujšanje v dolini šentflorjanski Hlapec Jernej in njegova pravica Belokranjska rapsodija Skupno število to k: 120