Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 31. avgust 2007 / 60 minut

Documenti analoghi
Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 1. september 2006 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 14. junij 2005 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 31. maj 2004 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 13. junij 2006 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 3. september 2005 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 14. februar 2006 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. ^etrtek, 3. februar 2005 / 60 minut

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 12. junij 2007 / 60 minut

*P102A30212* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 2. Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 3

Dr`avni izpitni center. Vi{ja raven ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 3. Poznavanje jezika /40minut. Dele` pri oceni: 20 %

Osnovna raven ITALIJAN[^INA. Pisno sporo~anje A: Vodeni spis ( besed) B: Dalj{i pisni sestavek ( besed)

*P091A30212* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 2. Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

*P113A30211* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Torek, 7. februar 2012 / 60 minut ZIMSKI IZPITNI ROK

*P111A30211* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Torek, 14. junij 2011 / 60 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

*P112A30211* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sreda, 31. avgust 2011 / 60 minut JESENSKI IZPITNI ROK

Dr`avni izpitni center. Osnovna raven ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje / 30 minut. Dele` pri oceni: 20 %

Dr`avni izpitni center. Vi{ja raven ITALIJAN[^INA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje / 30 minut. Dele` pri oceni: 20 %

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Torek, 3. februar 2015

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Petek, 29. avgust 2014 / 60 minut

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Petek, 28. avgust 2015

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Torek, 2. februar 2016

Osnovna raven ITALIJAN[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sobota, 14. junij 2014

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sobota, 16. junij 2012 / 60 minut ( )

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 5. februar 2018 / 60 minut

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Ponedeljek, 29. avgust 2016 / 60 minut

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Dr`avni izpitni center. Osnovna raven ITALIJAN[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 6. marec 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sobota, 10. junij 2017 / 60 minut

Državni izpitni center ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Torek, 29. avgust 2017 / 60 minut

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sobota, 15. junij 2013 / 60 minut ( )

Osnovna raven. ITALIJAN[^INA Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 1. september 2004 / 80 minut ( )

Osnovna raven. ITALIJAN[^INA Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 29. maj 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Torek, 28. avgust 2012 / 60 minut ( )

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sobota, 30. avgust 2014 / 60 minut ( )

*M * ITALIJAN[^INA. Osnovna raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 13. junij 2006 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika

*M * ITALIJAN[^INA. Osnovna raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 8. september 2006 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Osnovna raven ITALIJAN[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

*M * ITALIJAN[^INA. Osnovna raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 9. september 2005 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Vi{ja raven ITALIJAN[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 28. avgust 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sobota, 14. junij 2014 / 60 minut ( )

*M * ITALIJAN[^INA. Vi{ja raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 9. september 2005 / 80 minut ( ) JESENSKI ROK

*M * ITALIJAN[^INA. Vi{ja raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Petek, 8. september 2006 / 80 minut ( ) JESENSKI ROK

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sobota, 16. junij 2012 / 60 minut ( )

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sobota, 15. junij 2013

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center *P132A30213* JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. avgust POKLICNA MATURA

*M * ITALIJAN[^INA. Vi{ja raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 13. junij 2006 / 80 minut ( )

Vi{ja raven ITALIJAN[^INA. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Ponedeljek, 7. junij 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center. Višja raven. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika. Sobota, 15. junij 2013 / 60 minut ( )

Vi{ja raven. ITALIJAN[^INA Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sreda, 1. september 2004 / 80 minut ( )

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 1. A) Bralno razumevanje B) Poznavanje in raba jezika

*M * ITALIJANŠČINA. Višja raven. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika

Državni izpitni center *P133A30213* ZIMSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE POKLICNA MATURA

Državni izpitni center. Izpitna pola 1. Bralno razumevanje. Sobota, 13. junij 2015

*M * ITALIJANŠČINA. Osnovna raven. Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika

Vi{ja raven. ITALIJAN[^INA Izpitna pola 1. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Sobota, 29. maj 2004 / 80 minut ( )

*M * ITALIJAN[^INA. Osnovna raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 14. junij 2005 / 80 minut ( )

Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti. Laurea in legge Conduttrice (sportiva), giornalista Borse e scarpe

*M * ITALIJAN[^INA. Vi{ja raven. A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika. Torek, 14. junij 2005 / 80 minut ( )

Il signor Rigoni DAL MEDICO

Transcript:

Šifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P072A30211* JESENSKI ROK ITALIJAN[^INA Izpitna pola 1 A: Bralno razumevanje B: Poznavanje in raba jezika Petek, 31. avgust 2007 / 60 minut Ni dovoljena uporaba dodatnega gradiva in pripomo~kov. Kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik. Izpitni poli sta prilo`ena dva ocenjevalna obrazca. POKLICNA MATURA NAVODILA KANDIDATU Pazljivo preberite navodila. Ne obra~ajte strani in ne za~enjajte re{evati nalog, dokler Vam nadzorni u~itelj tega ne dovoli. Prilepite oziroma vpi{ite svojo {ifro na ozna~eno mesto zgoraj na tej strani in na ocenjevalna obrazca. V tej izpitni poli je 5 nalog. Natan~no preberite navodila, ki so tudi v sloven{~ini. Pi{ite z nalivnim peresom ali s kemi~nim svin~nikom. Naloge, pisane z navadnim svin~nikom, se to~kujejo z ni~ (0) to~kami. Pisanje s samimi velikimi ~rkami, verzalkami se to~kuje z ni~ (0) to~kami. Pi{ite razlo~no. Ne~itljive re{itve ter nejasni popravki se to~kujejo z ni~ (0) to~kami. ^e se zmotite, napa~en zapis pre~rtajte in ga napi{ite na novo. Pazite na slovni~no in pravopisno pravilnost odgovorov. [tevilo to~k, ki jih lahko dobite za posamezne naloge, je navedeno v izpitni poli. Zaupajte vase in v svoje zmo`nosti. @elimo Vam veliko uspeha. Ta pola ima 12 strani, od tega 4 prazne. RIC 2007

2 P072-A302-1-1

P072-A302-1-1 3 PRAZNA STRAN Obrnite list.

4 P072-A302-1-1 PRAZNA STRAN

P072-A302-1-1 5 BRALNO RAZUMEVANJE (POLA 1A) 1. naloga: 8 T Riordinate la seguente intervista, collegando le domande del giornalista alle risposte dell'intervistato. Attenzione! Ci sono più risposte! Uredite intervju, tako da povežete novinarjeva vprašanja z ustreznimi odgovori. Pazite, odgovorov je več kakor vprašanj. Allarme: polmonite attipica - Rischi, prevenzione e terapie Una misteriosa epidemia ha fatto scattare l allarme: si tratta di una polmonite atipica, indicata col nome generico di Sars che si è diffusa molto rapidamente. Partita dalla Cina, dalla provincia di Guangdong, a bordo degli aerei ha raggiunto il Canada, la Germania, la Svizzera. In Italia c è stato un solo caso sospetto, a Genova, un infermiera tornata da una vacanza a Hong Kong. Per capire quali rischi si corrono davvero e sapere che tipo di prevenzione attuare, ne abbiamo parlato con Fabrizi Pregliasco, virologo all Università di Milano. di Monica Melotti, Grazia, aprile 2003 1. Che caratteristiche ha questa polmonite atipica? 1. 2. Come si trasmette? 2. 3. Di che tipo di virus si tratta? 3. 4. Attualmente qual è la terapia più indicata? 4. 5. Quali precauzioni adottare? 5. 6. Quali sono i soggetti più a rischio? 6. 7. Da dove arrivano di solito i virus dell'influenza? 7. 8. Siamo di fronte a un pericolo di epidemia? 8. A) Assolutamente no, anche se il virus preoccupa per la sua aggressività e il contagio è veloce nel diffondersi. Oggi, però, esiste un sistema di sorveglianza mondiale molto attivo che permette di individuare subito i casi sospetti. B) Si sconsiglia i viaggi, ma raccomanda a chi deve recarsi in aree a rischio (Sud-Est asiatico) di fare attenzione. E soprattutto di non sottovalutare la comparsa dei sintomi: appena si presentano occorre andare subito dal medico. C) Si manifesta come l influenza pesante: febbre al di sopra di 38 gradi, tosse e difficoltà di respirazione, caratterizzato da un respiro molto breve. D) Non ci sono grandi possibilità terapeutiche: si impiegano antivirali, associando una terapia sintomatica intensa alle vie respiratorie. Per esempio, un cocktail di antibiotici. E) Il contagio avviene per via aerea. Ma è necessario avere un contatto stretto. F) Colpisce in misura maggiore chi soffre di malattie croniche a carico dell apparato respiratorio, gli immunodepressi o chi ha contratto epatiti. G) Conoscere il virus significa sapere meglio come affrontarlo, sia per una pronta diagnosi della malattia sia per individuare le cure più adatte per sconfiggerla. H) È un virus appartenente alla famiglia dei paramyxovirus. I virologi di Hong Kong e Francoforte lo hanno identificato nei tessuti delle due vittime della Sars. I) Questi virus si formano nei maialini che vivono con l uomo, specialmente nelle aree rurali della Cina.

6 P072-A302-1-1 2. naloga: 16 T A) Leggete l'intervista e rispondete alle domande. Preberite intervju in odgovorite na vprašanja. Dacia Maraini: Bisogna allenarsi ogni giorno Dacia Maraini non ha più bisogno di rincorrere il successo. Anzi ha messo la sua esperienza a disposizione dei più giovani tenendo corsi mensili di scrittura. 1) È stato tutto facile fin dall inizio? Certamente no. L'esordio è stato duro. Come per tutti. Ho cominciato a scrivere a 14 anni e, ancora studentessa, ho fondato un giornale scolastico e la rivista Tempo di letteratura. La mia gavetta si è basata su racconti, interviste, traduzioni. Il primo romanzo, La vacanza, l'ho iniziato a 17 anni e appena finito, tre anni dopo, ho cominciato a bussare alle porte delle case editrici. Tutte ermeticamente chiuse. Finché un piccolo editore mi lanciò una sfida:"pubblicherò il libro se tornerai con la prefazione di Alberto Moravia". Fu in quell'occasione che conobbi Alberto: gli sottoposi il manoscritto, gli piacque e ne scrisse la prefazione. Da allora fu tutto più facile. 2) Lei ha scritto molti romanzi. Ma è con gli ultimi due che ha raggiunto un grande successo di vendita. Come lo spiega? Non me lo spiego. Non so che cosa ci sia nella testa dei lettori. E poi chi sono i lettori? Quando scrivo non penso al pubblico. Lo faccio esclusivamente per me. 3) Che cosa la spinge a raccontare una storia, anzi proprio quella storia? Le ragioni che mi inducono a seguire una certa trama sono assai personali e molto profonde. Un percorso che non saprei descrivere, ma che sento esistere. Qualcosa che magari è lì da sempre, ma che a un certo momento incalza per affiorare in superficie. E scrivere diventa allora una necessità. 4) Che consiglio darebbe a un giovane che sente lo stesso bisogno? Gli direi di allenarsi. Come un buon atleta. Il primo esercizio, indispensabile per chi ha ambizioni letterarie, è necessario leggere molto, quotidianamente, metodicamente. Almeno due ore al giorno. Poi bisogna tradurre, analizzare i testi degli altri scrittori e i propri. È importante infatti essere lettori anche di se stessi. In modo molto critico. Una buona scuola sono i gruppi di lettura e scrittura per confrontarsi con altri aspiranti autori e per sottoporre i propri scritti al giudizio altrui. Mai fidarsi di mamme e fidanzati che trovano tutto eccezionale. L ultimo consiglio invece è più che altro un avvertenza: non farsi illusioni sul fatto che si possa vivere di soli romanzi. Io, per esempio, impiego quattro, cinque anni per completare un libro. Come potrei cavarmela se non facessi giornalismo e teatro? Se non tenessi corsi e non scrivessi sceneggiature per cinema e tivù? 5) Come giudica il livello letterario italiano? Buono. O almeno è buona la struttura, sono belle le storie. L unica vera mancanza, secondo me, riguarda il linguaggio, spesso banale, affidato a caso. Ecco perché può essere utile frequentare una scuola di scrittura. da Donna Moderna, 29 giugno1995

P072-A302-1-1 7 1. L inizio della carriera di Dacia Maraini è stato facile? 2. Qual è il titolo del suo primo romanzo? 3. A che età lo ha scritto? 4. Grazie all aiuto di quale famoso scrittore italiano è riuscita a farlo pubblicare? 5. In che modo l ha aiutata? 6. In quale momento della sua carriera Dacia Maraini ha avuto il maggiore successo tra il pubblico? 7. Qual è secondo il giudizio dell autrice il punto forte e quale quello debole della letteratura italiana contemporanea? 8. Da aspirante autrice in che modo si è allenata nella scrittura? 9. Secondo Dacia Maraini che cosa bisogna fare per diventare dei bravi scrittori? B) Segnate con una crocetta se l'affermazione è vera (V) o falsa (F). Označite ali je trditev pravilna (V) ali napačna (F). Da autrice affermata Dacia Maraini consiglia agli aspiranti autori di: 1. Leggere molto. V F 2. Analizzare i testi altrui. V F 3. Confrontarsi con gli altri autori. V F 4. Non tradurre dalle altre lingue. V F 5. Frequentare una scuola di scrittura. V F 6. Farsi scrivere una prefazione. V F 7. Farsi consigliare da amici e famigliari. V F

8 P072-A302-1-1 POZNAVANJE IN RABA JEZIKA (POLA 1B) 1. naloga: 6 T Cerchiate la soluzione giusta. Obkrožite pravilno rešitev. L'inquinamento favorisce la formazione di fulmini La fuliggine e l inquinamento atmosferico facilitano la formazione di fulmini. 1 ha rivelato uno studio di Kleber Naccarato, meteorologo dell Istituto di 2 spaziale di São José dos Campos. I fulmini cadono più spesso in città piuttosto 3 in campagna, ma non 4 ne sapeva la ragione. È risaputo che il calore emanato 5 edifici induce le nuvole ad accumularsi sulle città. Dopo tre anni di osservazioni, ora si è stabilito che questi due elementi inducono anche la formazione di fulmini. Il numero di lampi è correlato 6 calore emesso, mentre la fuliggine influenza il tipo di luce e di carica. 1. a) Lo b) Glielo c) Gli d) Ne 2. a) ricercamento b) ricercato c) ricerca d) ricercatore 3. a) come b) che c) su d) di 4. a) se b) si c) la d) lo 5. a) sugli b) negli c) degli d) dagli 6. a) con il b) per il c) al d) sul

P072-A302-1-1 9 2. naloga: 22 T A) Completate il testo con le forme opportune dei verbi fra parentesi. Dopolnite besedilo z ustreznimi glagoli v oklepajih. Si salva da un incidente stradale. Poco dopo è colpito da un fulmine e muore. Era scampato per miracolo a un incidente stradale. La sorte (1) (volere) che dopo fosse colpito da un fulmine. È la triste storia di Cristian Dettori, giovane di 21 anni. Il tragico epilogo (2) (accadere) alle 7 di questa mattina a Valledoria, sulla costa nord della Sardegna. Il giovane (3) (viaggiare) su un auto (4) (guidare) da un suo amico e ad un tratto la vettura (5) (volare) fuori strada. I due ragazzi storditi, ma illesi, (6) (chiamare) i soccorsi. È arrivato il carro attrezzi che (7) (caricare) la macchina, ma al termine della manovra una scarica elettrica (8) (raggiungere) il giovane Dettori. È probabile che il contatto con alcuni fili elettrici (9) (essere) fatale per il ragazzo. I medici del Pronto soccorso (10) (cercare) di rianimare il giovane, ma il suo cuore già (11) (cessare) di battere. (12) (Intervenire) anche i carabinieri per accertare se ci siano eventuali responsabilità. B) Nel testo cercate i sinonimi delle seguenti parole. V besedilu poiščite sopomenke naslednjim besedam. 1. fuggito / 2. destino / 3. infelice / 4. automobile / 5. confusi / 6. intatti / 7. fine / 8. inevitabile / 9. smesso / 10. assicurare /

10 P072-A302-1-1 3. naloga: 8 T Completate il testo con la conveniente parola derivata. Dopolnite besedilo z ustrezno izpeljanko. L erosione fa crescere le montagne L erosione può non solo ridurre l (1) (alto) delle montagne, ma persino a contribuire ad aumentarla. È la paradossale (2) (concludere) dei (3) (ricercare) Peter Zeitler e Anne Meltzer della Lehigh University di Bethlehem, Usa, che hanno studiato l erosione e i processi tettonici sull Himalaia, a Namche Barwa (7782 metri) e sul Nanga Parbat (8126 metri). Vicino alle due montagne scorrono i fiumi Tsangpo e Indo che, secondo i due (4) (scienza), scavano gole così profonde nel sottosuolo da (5) (debole) la crosta della Terra, favorendo l (6) (emergere) di roccia calda e la (7) (formare) di montagne. Secondo Zeitler e Meltzer, l erosione delle rocce in superficie ha rilevanti effetti sui processi che avvengono a 10-30 km sotto la crosta (8) (terra). da Macchina del Tempo, novembre 2003

P072-A302-1-1 11 PRAZNA STRAN

12 P072-A302-1-1 PRAZNA STRAN