JEAN-BAPTISTE POQUELIN MOLIÈRE REŽIJA/REGIA SAMO M. STRELEC. sezona stagione

Dimensione: px
Iniziare la visualizzazioe della pagina:

Download "JEAN-BAPTISTE POQUELIN MOLIÈRE REŽIJA/REGIA SAMO M. STRELEC. sezona stagione"

Transcript

1 JEAN-BAPTISTE POQUELIN MOLIÈRE REŽIJA/REGIA SAMO M. STRELEC sezona stagione

2 neskoncno ˇ je poti, ki vodijo na sceno. nasa ˇ zagotavlja oporo najzanimivejsim ˇ predstavam veliko prej, kot pa se dvigne zastor. generali. Kjer je umetnost. 2

3 Naša prva premiera Miro Gavran : Šoferji za vse čase Miro Gavran: Šoferji za vse čase. Z leve proti desni: Lara Komar (Amanda), Minu Kjuder (Štefka), Vladimir Jurc (Franček), Tarek Rashid (Adi, alias Sadam el Yemeni) Miro Gavran: Šoferji za vse čase. Z leve proti desni: Tarek Rashid (Adi, alias Sadam el Yemeni), Primož Forte (Niko), Vladimir Jurc (Franček) Miro Gavran: Šoferji za vse čase. Z leve proti desni: Vladimir Jurc (Franček), Minu Kjuder (Štefka, njegova žena), Lara Komar (Amanda, njuna hčerka) Miro Gavran: Šoferji za vse čase. Z leve proti desni: Minu Kjuder (Štefka), Maja Blagovič (Nives), Primož Forte (Niko), Nikla Petruška Panizon (Bruna, soseda), Lara Komar (Amanda), Tarek Rashid (Adi, alias Sadam el Yemeni), Vladimir Jurc (Franček) 3

4 UfficioStampaRegioneFVG 4

5 J.B.P. Molière TARTUFFE (Tartuffe, ou l imposteur) Prevajalec Oton Župančič Režiser in scenograf Samo M. Strelec Kostumografka Marita Ćopo Avtor glasbe Dinko Appelt Oblikovalec videa Antonio Giacomin Lektor Jože Faganel Gospa Pernellova, Orgonova mati Miranda Caharija k.g. Orgon, Elmirin mož Vladimir Jurc Elmira, Orgonova žena Maja Blagovič Damis, Orgonov sin Primož Forte Marijana, Orgonova hči in Valerjeva ljubimka Nikla Petruška Panizon Valer, zaljubljen v Marijano Romeo Grebenšek Kleant, Orgonov svak Luka Cimprič Tartuffe, svetohlinec Branko Šturbej k.g. Dorina, Marijanina strežnica Lara Komar Gospod Loyal, birič Sergej Verč Policijski uradnik Vojko Belšak k.g. Damisovo dekle Natali Papinutti Strežnik 1 Alen Kermac Strežnik 2 Andraž Jug Inspicientka Sonja Kerstein Šepetalka Neda Petrovič Luč Peter Korošic Ton Diego Sedmak Odrski mojster Giorgio Zahar Scenska tehnika Moreno Trampuž, Marko Škabar Garderoberka in šivilja Silva Gregorič Nadnapisi Mara Bogatec Sezona uprizoritev Premiera: 13. januarja 2012 na velikem odru 5

6 JEAN-BAPTISTE POQUELIN MOLIÈRE Francoski klasicistični dramatik. *15. januar 1662 (Pariz), 17 februar 1673 (Pariz). Po študiju, ki ga je spravil v stik s plemstvom, je postal igralec v potujoči gledališki skupini. Usoda je hotela, da je okrog leta 1642 spoznal Madeleine Béjart in njeno gledališču posvečeno družino. Jean-Baptiste Poquelin je tako postal Molière in se pridružil hipijem tistega časa igralcem. V tistem času so bili igralci na zelo slabem glasu, bili naj bi razuzdanci, krivoverci, brezverci Če so hoteli prejeti poslednji zakrament, so se morali javno odpovedati svojemu poklicu, drugače so jih pokopali za pokopališki zid, kamor so spadali morilci in nekrščeni otroci. Kljub temu pa je ves čas užival podporo kralja Ludvika XIV., ki ga je marsikdaj zaščitil pred napadi klerikalnih krogov in plemiških dvorjanov. Molière je s svojimi komedijami v Pariz prinesel nekaj novega, pristno gledališkega, v svojem delu je združil kulturo vladajočega razreda z ljudskimi elementi in živim jezikom. Meščan, ki se je dolga leta kalil na francoskem podeželju, se je v svojih delih rogal takrat popularnim plemiško-aristokratskim preciozam, jezikovnim puhlicam, baročnim modnim muham oblačenja in ličenja, gizdalinski estetiki in neumnosti literarnega donkihotstva. Molière je vse do smrti igral na deskah Palais-Royala v Parizu. Natanko eno leto po smrti Madeleine Béjart je Molière zadnjič nastopil v vlogi Argana v Namišljenem bolniku. Med predstavo je namišljeni bolnik začel resnično umirati 6

7 SAMO M. STRELEC Rojen l na Ptuju. Po zaključku študija gledališke in radijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, ki ga je končal z diplomsko predstavo Življenje plejbojev (AGRFT in Cankarjev dom, 1991) avtorja Dušana Jovanovića, se je v študijskem letu 1991/92 izpopolnjeval na Visoki šoli za igralsko umetnost Ernst Busch (Hochschule für Schauspielkunst Ernst Busch) v Berlinu pri prof. Hartmutu Lorenzu. Od l vodi doma in v tujini delavnice ter seminarje s področja gledališke igre in režije. Med letoma 1992 in 1997 je bil umetniški vodja gledališke skupine Zato na Ptuju, iz katere je izšla ponovna profesionalizacija Gledališča Ptuj, za kar je l prejel nagrado Zlata ptica. Med letoma 1997 in 2001 je bil kot direktor Gledališča Ptuj pobudnik ideje za festival monodrame, natečaja mlada dramatika ter SKUP-a, festivala komornih gledališč. Leta 2001 je prevzel umetniško vodstvo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Na gledaliških festivalih doma in v tujini redno dobiva nagrade strokovnih žirij in občinstva, med katerimi velja posebej omeniti nagradi žlahtne režije na Dnevih komedije v Celju za Turrinijevo Krčmarico Gledališča Zato. (1996) in Huebnerjevo Marjetko, str. 89 Gledališča Ptuj (2001) ter več nagrad za režijo Debeluhov v krilcih Nickyja Silverja (Drama SNG Maribor, 2002): SKUP, Ptuj 2003, Jutarnji list»peristil«festival Splitsko ljeto 2003, mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev, Umag Režira v vseh slovenskih institucionalnih gledališčih, kot režiserja ga poznajo tudi na Reki, v Beogradu in Gradcu. Med njegovimi številnimi režijami velja razen že omenjenih izpostaviti: Zaprta vrata J. P. Sartra (Gledališče Zato., Ptuj, 1993), Prikrita opolzkost vsakdana M. A. de la Parre (SLG Celje, 1994), Weisman in Rdeče lice G. Taborija (SNG Drama Ljubljana, 1994), Govor malemu človeku W. Reicha (Gledališče Ptuj, 1996), Pohujšanje v dolini šentflorjanski I. Cankarja (SNG Drama Maribor, 1997), Lederksiht H. Krausserja (SNG Drama Maribor, 1997), Dialog med prostitutko in njenim klientom D. Marainijeve (SNG Drama Maribor, 1999), Quartett H. Müllerja (HKD Rijeka, 2001), Plešasta pevka E. Ionesca (Drama SNG Maribor, 2004), Norway.today I. Bauersime (Drama SNG Maribor in Narodno pozorište Beograd, 2004), Z mislijo na dramo Ivana Cankarja Hlapci.pdf (Drama SNG Maribor, 2005). 7

8 KAKO SE VSE SKUPAJ ZAČNE Kolega Verč nas je na prvi vaji za Tartuffa v imenu vodstva gledališča najprej pozdravil, potem pa kar obsedel. Nato so v bralno sobo pripeljali še vsaj ducat slušateljev gledališke šole - Art studia, češ, da bi radi enkrat videli, kako se vse skupaj začne. Da so že doživeli glavne vaje, pa generalke, ampak, da jih zdaj zanima takole, kako je to, čisto na začetku In prijazno vprašali, če nimam nič proti, če bi prisostvovali prvi vaji. Kako češ neprijazno odgovoriti na prijazno vprašanje ;-) Po tem pa mi na koncu vaje Verč reče, da naj nekaj od tega, kar sem govoril, napišem za (v) gledališki list. Kaj pa vem, kaj sem govoril!? Imel sem vendar tremo. Čeprav sem skoraj z vsemi igralci že delal, kar pomeni, da se že»malo poznamo«, sta tu Šturbejev Brane in Cimpričev Luka. Braneta seveda že dolgo gledam zmeraj odličnega na različnih odrih, prvi spomin mi seže tja, do mariborskega, Magellijevega Vojčka Luka sem spoznal pred nekaj leti prav v Trstu, ko je bil še igralec v Celju; in Luka mi je že kar takoj uvodoma lepo povedal, da ne bi rad, da bi bilo vse skupaj»kar nekaj, približno«tole, s prvo vajo, je že itak najbolj podobno temu, kakor da bi sodelavcem spodnje gate kazal, potem pa še slušatelji šole in ta njihova želja, da bi videli, kako se vse skupaj začne Kaj pa če se user em v hlače?! Seveda je to, da sem imel tremo, malo za lase privlečeno. Tako kot Molierov konec igre o Tartuffu. Kajti z Univerze v Mariboru, kjer občasno predavam, sem že navajen, da me poslušajo in gledajo in si svoje mislijo. In prav to,»si svoje mislijo«bo ena od tem našega druženja! Kaj si mislijo o tej igri, teh likih, teh vlogah igralci? Kaj si mislijo igralci o tem, o čemer si mislim jaz, režiser? Igra je namreč že 350 let takšna, kot je. In o njej je bilo že toliko napisanega. Prebral sem nekaj od tega, ne prav malo, a navdušilo, spodbudilo, navdihnilo me je takisto malo. Kaj naj jim torej pripovedujem, igralcem, kaj vse sem prebral, kako sem načitan in pameten? Naj se s tujim perjem in lastno pridnostjo hvalim? Ne, ne bom. Tako jim torej povem mojo»delovno hipotezo«: Poglejmo, kaj piše v tekstu, poglejmo, kaj si o tem mislimo, vi - igralci, jaz režiser in bog ve, kam nas bo to za/neslo. Kdo ve, ali bo iz posameznikov, individualistov nastal»naš«taratuffe, ali bomo iz»jaz«in»ti«nastali»mi«, z našim videnjem, čutenjem, raz/umevanjem Tartuffa? 8

9 Predvsem pa, ali bodo»oni«- gledalci vstopili v naš odrski svet? Bodo lahko vstopili? Bodo želeli vstopiti? Bodo sprejeli povabilo»na ples«? Ali nam bodo dali»košarico«? Tako nekako se je začelo. Približno o tem sem govoril na prvi vaji. Zdaj, ko tole pišem, je dobra polovica vaj za nami. Oziroma še pol pred nami. Kolega Verča smo povabili v ekipo in zaigral bo v vlogi Loyala, v uprizoritev bomo vključili tudi Natali, slušateljico Studia Art. Zdi se mi, da so se igralci sprijaznili z mojimi gatami; so, kakršne pač so, četudi demode Ampak tudi svoje so že malo pokazali. Zdaj postaja zanimivo! Delo me začenja radostiti. Služba postaja služenje. Ne le eurov ;-) Samo M. Strelec, 12. decembra 2011 Idejni režijski koncept Sama M. Strelca za V. dejanje Tartuffa 9

10 The Dell Arte Company, Boston (ZDA), režiser Giulio Cesare Perrone Malthouse Theatre, Melbourne (Avstralija), režiser Matthew Lutton Miracle Theatre (Velika Britanija), režiser Bill Scott Plakat filma o Molièru režiserja Laurenta Tirarda iz leta 2007 WorkShop Theater Company, New York (ZDA), režiser Charles E. Gerber Le Théâtre Lucernaire, Pariz (Francija), režiser Philippe Ferran 10

11 TARTUFFE, ORGON IN OSTALI V družino Orgonovih se vsili za hišnega prijatelja Tartuffe - mlad mož, na videz zelo moralen in pobožen človek, toda v resnici je prekajen in nevaren svetohlinec. Meščan Orgon in njegova pobožnjaška mati sta vsa prevzeta od navidezno poštenega in pobožnega mladeniča; v njem vidita svetnika. Sprva so tudi ostali prevzeti zaradi Tartuffa. Toda Dorina, strežnica Orgonove hčere Marijane, kmalu spozna v njegovi osebi potuhnjenca, priliznjenca. Tudi ostali kmalu spoznajo, le Orgon ne in ga zato še bolj časti. Vsi ga prepričujejo o Tartuffovi potuhnjenosti, toda Orgon je popolnoma pod njegovim vplivom. Njegova ljubezen ga privede celo do tega, da Tartuffu obljubi zakon s svojo edino hčerjo, Marijano. Pri tem pa ga ne ovira to, da je Marijana že zaročena z Valerom. Ubogo dekle je nesrečno, ne ve kaj storiti. Strežnica Dorina, dekle z zdravim razumom in humorjem, sklene pomagati svoji gospodarici. Vse hoče popolnoma prepričati o značaju Tartuffa. Zvabi ga v sobo, kjer je bila - čeprav priletna, pa kljub temu še vedno lepa - Orgonova žena Elmira. Tartuffe in Elmira začneta ljubimkati, medtem pa pred vrati prisluškuje pogovorom Elmirin sin. Ves razburjen odhiti k očetu povedati o sramotnem dejanju in varanju, toda oče ga v svoji veliki veri, da sin laže, nažene od doma ter ga razdedini. Za dediča pa določi Tartuffa. Končno hoče Orgonu odpreti oči sama Elmira. Posreči se ji, da ga pregovori, naj se skrije pod mizo, v svojo sobo pa zvabi Tartuffa. Le-ta ji zopet začne govoriti o ljubezni. (Preslepljeni) Tartuffe tako pade v past samemu Orgonu, ki se šele sedaj prepriča o Tartuffovem hinavstvu in zlikovstvu. Toda - prepozno! Orgon je bil hišo prepisal na Tartuffa in le-ta zdaj vsem skupaj zagrozi, da jih bo vrgel iz hiše. Toda to še ni vse! Nesrečnemu Orgonu grozi še aretacija zaradi nekih važnih političnih listin, ki mu jih je podtaknil Tartuffe. Ko v hišo stopi policija, se Orgon že vda v usodo, a v zadnjem hipu se vse spreobrne: policija postane pozorna na samega Tartuffa in spozna, da se v njegovi osebi skriva zlikavec, licemer in hinavec. Komedija se konča s tem, da Tartuffa odvede policija, Orgonov sin se vrne domov in zopet postane dedič, medtem, ko pa Valer zopet pridobi lepo Orgonovo hčer - Marijano. Zgodba se konča po principu - konec dober, vse dobro. Najlepše pa se pokaže že zelo star izrek: Laž ima kratke noge! Vir: baza.svarog.org 11

12 12 Jean-Baptiste Poquelin Molière Odlomki iz predgovora Tartuffu Markizi, preciozi, rogonosci in zdravniki so tiho trpeli, ko smo jih igrali, in se celo delali, da so se kot vsi ostali zabavali nad podobami, ki smo jih napravili iz njih; hinavci pa sploh niso razumeli smešenja; od vsega začetka so bili sramežljivi in so se čudili, kako da sem dovolj nesramen, da si upam igrati njihove grimase, in da si upam napasti poklic, v katerega se meša toliko poštenih ljudi. To je zločin, ki mi ga niso znali oprostiti. Po njihovi hvalevredni navadi so svoje interese prekrili s skrbjo za Boga in Tartuffe je, po njihovem mnenju, igra, ki napada verovanje. Od konca do kraja je polna gnusnosti in v njej ni najti ničesar, kar ne bi zaslužilo grmade. Vsi zlogi v njej so neverni, same geste v njej so zločinske, in tudi najmanjši pogled, najmanjši premik glave, najmanjši korak na desno ali levo, v njej skriva skrivnosti, ki jih lahko razlagajo meni v zlo. Če se bo kdo z dobrimi nameni potrudil, da bo preiskal mojo komedijo, bo brez dvoma videl, da so moji nameni v njej povsod nedolžni in da se nikjer ne igram s stvarmi, ki jih je potrebno spoštovati, da sem komedijo obravnaval tako previdno, kot narekuje zahtevnost snovi in da sem vložil vso svojo umetnost in vso skrb, ki sem je bil sposoben, da bi čimbolj razločil lik hinavca od lika pravega vernika. Za to sem porabil dve cele dejanji za pripravo prihoda mojega sramotneža. Le-ta v nobenem trenutku ne pusti gledalca v dvomih; najprej ga spoznamo po oznakah, ki sem mu jih dal in, od začetka do konca, ne pove niti ene besede, ne stori niti enega dejanja, ki ga pred gledalci ne bi slikal kot značaja zlobneža in ki ne bi hvalil značaja resnično dobrega moža, ki mu stoji nasproti. Če je namen komedije popraviti grehe ljudi, ne vidim razloga, zakaj bi lahko bil pri tem kdo izvzet. Tale tu je, v naši državi, dosti bolj nevaren kot vsi ostali in videli smo, da ima gledališče veliko sposobnost odpravljanja takih napak. Najlepši odlomki resne moralitete so najpogosteje šibkejši od tistih v satiri in večine ljudi ne prevzame nič tako, kakor slika njihovih napak. Nič ne zadane greha tako kot to, da ga izpostaviš posmehu vsega sveta. Lahko je trpeti grajanje, nemogoče je trpeti posmeh. Človek si želi biti zloben, a nikoli smešen. Ne morem zanikati, da so nekateri Cerkveni očetje obsodili komedijo, ampak prav tako ni moč oporekati meni, da so bili nekateri, ki so jo obravnavali malo bolj prijazno. Tako je avtoriteta, s katero si dovolijo cenzuro, uničena zaradi tega razkola; in edina posledica, ki bi jo lahko sklepali iz te različnosti mnenj v duhovih, razsvetljenih z isto lučjo, je,

13 da so na komedijo gledali drugače in da so jo eni obravnavali v njeni čistosti, medtem ko so jo drugi gledali skozi njeno pokvarjenost in jo zamešali z vsemi zločinskimi spektakli, za katere so imeli prav, ko so jih imenovali spektakle podlosti. In, res je, ker je potrebno razpravljati o stvareh in ne o besedah, in ker večina nesoglasij izhaja iz nerazumevanja in pripisovanja nasprotnih pomenov istim besedam, nam ne ostane drugega kot ustaviti let nesporazumov in pogledati, kaj je komedija sama po sebi, da bi videli, ali jo je moč obsoditi. Brez dvoma se bo izkazalo, da, glede na to, da ni nič drugega kot navdahnjena pesnitev, ki s prijetnimi pouki predstavlja človeške napake, je ni moč cenzurirati brez nepravičnosti, in če hočemo prisluhniti pričevanju antike, nam bo povedala, da so komediji peli hvalnice najbolj slavni filozofi, tisti, ki jim je bil poklic resna modrost in ki so brez prestanka kričali za grehi svojih stoletij. Filozofija je dar z neba; podarjena nam je bila, da lahko svoje duše skozi kontemplacijo naravnih čudes privedemo do spoznanja Boga; vseeno pa vemo, da so jo večkrat uporabili proti svojemu namenu in jo zaposlili z namenom, da podprejo nevero. Tudi najbolj svete reči niso zakrite pred pokvarjenostjo ljudi; in vidimo sramotneže, ki vsak dan zlorabljajo verovanje in ga hudobno uporabljajo za najhujše zločine. Vedno je potrebno ločiti zlorabo od namena umetnosti, in kot ne pomišljamo braniti medicine, četudi je bila v Rimu prepovedana, niti filozofije, ker je bila javno obsojena v Atenah, ne smemo tudi ne hoteti prepovedati komedije, ker je bila v nekaterih obdobjih cenzurirana. Ta cenzura je imela svoje razloge, ki zdaj ne vzdržijo več. Zaprla se je v tisto, kar je mogla videti in ne smemo je nikoli potegniti iz mejnikov, ki si jih je postavila, je raztegniti dlje in zamenjevati nedolžnega s krivim. Komedija, ki jo je cenzura prepovedala ni niti približno komedija, ki jo mi želimo braniti. Moramo paziti, da ne bi pomešali ene z drugo. To sta dve osebi, katerih vrednote so povsem nasprotne. Ena z drugo nimata ničesar, razen podobnosti v imenu; in storili bi grozljivo krivico, če bi hoteli obsoditi Olimpo, ki je ženska, polna dobrega, ker je prej obstajala druga Olimpa, ki je bila razuzdanka. Podobne obsodbe bi, brez dvoma, v svetu napravile velik nered. Priznam, da je nekatere kraje vredneje obiskovati kot gledališče; in če želimo kriviti vse stvari, ki se ne nanašajo neposredno na Boga in naše zdravje, je jasno, da mora komedija biti ena izmed njih in nič ne bo narobe, če bo obsojena z vsemi ostalimi; vendar če predpostavimo, kot je resnica, da se tudi dejanja vere kdaj prekinejo in da ljudje potrebujejo razvedrilo, trdim, da jim ne moremo najti bolj nedolžnega, kot je komedija. 13

14 14 KRATKA KRONOLOGIJA NASTANKA TARTUFFA maj: predzadnji dan slavnosti v Versaillesu, posvečene Užitkom Začaranega otoka, je Molièrov ansambel igral Tartuffa pred Ludvikom XIV. v nepopolni obliki. Po tej uprizoritvi je bila igra prepovedana in se ni pojavila ne v tiskani obliki v knjižnicah, ne na odru. Zato o tej verziji igre ne vemo skoraj ničesar. Le pričevanje La Grangea, igralca v Molièrovi skupini, namiguje na to, da je šlo za prva tri dejanja komedije. 4. avgust: Molière prebere igro v Fontainebleauju pred papeževim odposlancem Chigijem, ki je s komedijo zadovoljen. Kasneje duhovnik Pierre Roullé objavi v zvezi z igro izredno nasilen članek. V tem članku zmerja Molièra z»demonom«,»najhujšim svobodomiselnežem, kar jih je kdaj v prejšnjih stoletjih obstajalo«. Pismo konča s tem stavkom:»za ta bogoskrunski atentat in nevernost si zasluži smrtno kazen, javno in eksemplarično in celo ogenj, predhodnik tistega v peklu«. 31. avgust: Molière odda prvo prošnjo kralju, v kateri se brani predvsem napadov prej omenjenega župnika. Kralju piše:»da bi kar najbolj ohranil spoštovanje in ugled, ki ju uživajo v resnici pobožni, sem se na vso moč potrudil in ločil hinavca od njih. [...] In vendar je bila vsa moja previdnost zaman. [...] Po misli tega župnika je moja igra, čeprav je ni videl, diabolična in diabolični tudi moji možgani; jaz sem hudič v človeški podobi, razuzdanec, brezbožnik, vreden eksemplarične kazni. Ni dovolj, da ogenj javno poravna mojo žalitev, s tem bi jo še prepoceni odnesel; človekoljubna vnema tega poštenjaka se ni ustavila tu; on nikakor noče, da bi bil jaz deležen usmiljenja pri Bogu; po vsej sili hoče, naj bom pogubljen, to je sklenjena stvar.«molière bere igro ob nekaterih zaprtih, zasebnih priložnostih avgust: Molière igra v Palais-Royal novo verzijo igre: Panulfe ali prevarant. Kralj naj bi pred odhodom na Flamsko Molièru dal svoj blagoslov, vendar o tem ni nobenega zapisanega sledu. Molière pa je moral delo omiliti. Predstava je doživela ogromen uspeh, vendar je naslednji dan predsednik parlamenta, ki je bil v kraljevi odsotnosti odgovoren za policijo, prepovedal vse nadaljnje uprizoritve, z obrazložitvijo, da je komedija»zelo lepa in zelo poučna, ampak ni stvar komedijantov poučevati ljudi o zadevah, ki se tičejo krščanske mo-

15 rale in vere: ni stvar gledališča, da se meša v pridiganje evangelija.«6. avgust: Molière napiše drugo Prošnjo kralju, ki mu jo La Grange in La Thorillière izročita v taboru pred Lillom, čeprav ju kralj ne sprejme. 11. avgust: Hardouin de Péréfixe, pariški nadškof, izda ukaz, s katerim izrecno prepoveduje vsem osebam njegove nadškofije uprizarjanje, branje ali poslušanje te komedije, javno ali zasebno, kazen za ta prestopek je izobčenje. Tudi druga verzija igre nam ni nič bolj poznana od prve, saj ni za njo ostala nobena kopija. Le iz Molièrove Prošnje in iz anonimnega Pisma o komediji o prevarantu, ki ga je avtor podpisal z»c«, je moč rekonstruirati nekaj podrobnosti predstave, ki se je zgodila Molière sam trdi, da je»skrbno izpustil vse, kar bi moglo [...] prinesti vsaj senčico pretveze znamenitim izvirnikom podobe«, ki jo je želel naslikati februar: Molière končno dobi od kralja dovoljenje, da uprizori Tartuffa, ki zopet nosi originalen naslov. Ludvik XIV. pred izdajo dovoljenja zahteva teološko študijo o veljavnosti ukaza, ki ga je izdal pariški nadškof. Odgovor je pomirjujoč. Igra doživi izreden uspeh. V letu 1669 igrajo 55 ponovitev, od tega kar 28 zaporedoma, Molière napiše še tretjo prošnjo kralju, ki pa z igro in njeno usodo v zvezi s cenzuro nima več direktne povezave. Marec: izide prva tiskana verzija Tartuffa, ki jo je avtor opremil s Predgovorom. Junij: izide še druga izdaja, h kateri so priložene še vse tri prošnje kralju. Vir: gled. list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, 2003 Jean-Léon Gérôme: Molière na zajtrku s kraljem Ludvikom XIV. Olje, Malden Public Library, Malden, Massachusetts 15

16 NAIVNEŽI KOT PLEN ZA TARTUFFE Molièrova igra o svetohlinstvu sodi v vrh svetovne komediografije. Avtor je tematiko igre svojemu kralju Ludviku XIV. komentiral tako: Hinavščina je prav gotovo ena najbolj razširjenih, najbolj neprijetnih in najbolj nevarnih napak, sem mislil, Veličanstvo, da bom vsem poštenjakom v Vaši državi napravil največjo uslugo, če napišem komedijo, ki bo podajala hinavce in kakor je treba razkrivala vse naštudirano spakovanje teh do zoprnosti vrlih ljudi, vse skrite poniglavščine teh ponarejevalcev pobožnosti, ki hočejo s hlinjeno gorečnostjo in izkrivljeno ljubeznijo do bližnjega vleči za nos poštenjake. Igra govori o zvitem Tartuffu, ki se hoče dokopati do premoženja naivnega Orgona, v imenu višjih duhovnih vrednot in cerkve. Pridiga pobožnost in moralo, sam pa je poln najslabših namenov in bi Orgonovo družino brez milosti uničil, ko se ne bi nepričakovano pojavila odrešitev v podobi policijskega uradnika, ki Tartuffa razkrinka kot malopridneža. Komedija je ena najlegitimnejših oblik pripovedovanja družbenih resnic in nam tudi danes v svojem zrcalu reflektira sodobne Tartuffe. Le-ti niso več predstavniki črnega klera, tartufovstvo je našlo plodna tla v različnih posameznikih, ki v imenu dobrega in višjega povsod izvabljajo finance. Naivneži pa so zmeraj bili in bodo lahek plen za Tartuffe, domnevne nosilce metafizičnih spoznanj in višjih duhovnih vrednot. 16 Namišljeni bolnik. SNG, Črnomelj, Z leve proti desni: Dušan Mevlja (Tomaž Diafoirus), Jože Tiran (Kleant), Slavko Tiran (Diafoirus), Draga Ahačič (Toineta), Ema Starc (Belina), Lojze Potokar (Argan), Ivanka Mežan (Angelika)

17 IME NASLOVNEGA JUNAKA... Ime naslovnega junaka najbolj slovite Molièrove igre je postalo pojem, takorekoč obče ime: Tartuffe je enako svetohlinec kdor hlini vero, da bi stregel lastnim interesom. Svetohlinstvo je pri Tartuffu strategija, s katero obvladuje druge, na koncu kar družbo kot takšno. Njegova strategija pa deluje samo v specifično politični-ideološki konfiguraciji, v družbi, v kateri je s sklicevanjem na vero mogoče uresničevati moč in dosegati oblast. Zato ni nenavadno, da je bila komedija takoj po nastanku prepovedana, tako da je postala najslavnejši primer cenzure v zgodovini gledališča. Tartuffe je bil velika bitka Molièrovega življenja, v kateri je po mnenju nekaterih izgubil vero, veselje (pa je bil vendar komediograf!) in zdravje. A če je Molière s to igro izzival pozicije moči v Franciji 17. stoletja, se je Tartuffe kot obči pojem lahko uveljavil samo zato, ker je prepoznaven tudi v drugih krajih in časih. Zdi se, da tudi tukaj in zdaj ne bo ostal brez resonanc. Ostra igra, ki pa je hkrati neverjetno in nebrzdano smešna. Niko Matul. Scenski osnutek za uprizoritev Šole za može, SNG Drama, Ljubljana, 1956 ŠKOFOVA OBSODBA TARTUFFA Kaj je v komediji Tartuffe tako vznejevoljilo in razburilo pariškega nadškofa, da je z grožnjo izobčenja iz Cerkve prepovedal uprizarjanje in branje Tartuffa? Škofova obsodba»zelo nevarna komedija, ki lahko še toliko bolj škodi veri, ker pod pretvezo, da obsoja svetohlinstvo in lažno pobožnost, brez razlike obsoja tudi tiste, ki izkazujejo najresnejšo vernost, ter jih izpostavlja posmehu svobodnjakov. Nadškof zato prepoveduje uprizoritev te komedije pod katerimkoli naslovom, prepoveduje pa tudi javno ali privatno branje ali recitacijo. Kazen za to je izobčenje.«uradni odlok (11. avgusta 1667) 17

18 18 Niko Smrekar SLEDI TARTUFFOVSTVA DANES Tartuffe je komedija, ki v sebi skriva veliko elementov resnejših žanrov. Z zasmehovanjem svetohlincev in hinavcev se ta komedija na zelo resen, skoraj tragičen način sprašuje o položaju človeka v svetu ter o silah, ki na človeka delujejo, da zanemari svojo družino, svojo posest in svojo lastno razsodnost. Ta igra, ki jo v komediji predstavlja Tartuffe, je tako nevarna, da zaradi Orgonove zaslepljenosti na koncu tudi zmagovalci končajo kot poraženci. Tartuffe namreč ni predstavnik le sebe, ampak sil, ki so močnejše od enega samega človeka in zelo dobro organizirane. Take sile, ki razsodnega človeka pripravijo do tega, da vse svoje ljubljene zavrže, pa je moč prepoznati tako v svetu, ki ga komedija opisuje, kot v svetu, v katerem živimo danes. Spremenil se je le njihov modus operandi. V času Molièra so za prepričevanje nedolžnih uporabljali mističen pogled na svet, danes pa prevladuje kapitalistični. Tik preden znameniti policijski uradnik brez imena postavi na glavo celotno situacijo na prizorišču, se zdi, da se bo zgodba Tartuffa za še malo prej zaslepljenega Orgona in njegovo družino končala na moč nesrečno. Ostali so brez vseh svojih materialnih dobrin, ki jih je Orgon prepisal svetohlincu Tartuffu, obenem pa Orgona taisti svetohlinec poskuša spraviti v zapor. Če bi dogajanje ustavili v tem trenutku, le nekaj replik pred koncem, bi tekst ne bil več komedija, ampak bi se končal na moč tragično. Pomirljiv konec, kot ga zahteva komedija, se post-festum zdi vsiljen, prilepljen, prisoten le zato, da je Molière s tekstom lahko laskal kralju in premagal cenzuro, ki mu je tekst dvakrat prej zavrnila, ter da bi se podredil zahtevam komedijskega žanra, ki zahteva srečen konec. Skorajda osladen konec Tartuffa se zdi tako očitno neskladen z dotedanjim potekom igre, da se je potrebno vprašati, ali ni nemara igre konec že pred dejanskim koncem, torej, ali ni mogoče na Tartuffa gledati kot na tragikomedijo, ki se v bistvu konča nesrečno, srečen konec pa je le navidezen? Ne glede na to, da je Tartuffe komedija, je to namreč igra, v kateri ni veliko zmagovalcev. Na prvi pogled je z Orgonovo družino v trenutku, ko zastor pade, vse v redu. Hčerka Marijana in njen ljubimec Valer se lahko poročita, sina Damisa oče sprejme nazaj v hišo, Orgon in njegova žena Elmira sta pobotana, vsiljivec Tartuffe, ki je bil razlog vseh težav, pa je aretiran. A ni vse tako preprosto. Poleg Tartuffa, ki po zaslugi dobrega kralja izgubi vse, kar je s svetohlinjenjem pridobil, zraven pa še svobodo, je Orgon največji poraženec v igri. Gospodu srednjih let, kot je Orgon predstavljen, ki je v lažnem pobožnjakarju našel sistem vrednot, s katerim bi

19 lahko mirno pričakal smrt, ta možnost odrešitve postane nemogoča. Skozi celo peto dejanje deluje Orgon na prizorišču izgubljen, saj ne ve, kam bi šel, česa bi se lotil ali kaj ga čaka v prihodnosti. Tak ostane Orgon tudi na koncu, saj so šle vse njegove predstave o prihodnosti v zapor skupaj s Tartuffom. Tudi Kleantova dobra nasveta, da se naj vsi skupaj najprej zahvalijo kralju, nato pa proslavijo Valerjevo in Marijanino zaroko, ne pomagajo kaj dosti. Ceremonij bo v nekaj dneh konec, Orgon pa je ostal brez vere, ki bi ga vodila v življenju naprej. Tudi Elmiri in Kleantu se ne godi dosti bolje. Elmira se znajde na koncu v položaju žene, ki jo je mož silil v varanje, saj ni prej nikakor hotel uvideti, kako ga Tartuffe vleče za nos. Njen odnos tako do Orgona kot do celotnega sveta se je moral nekje spremeniti, saj od ženske, ki ima v začetku precej pomembno vlogo in obvladuje dogajanje v sredini igre z njenima dvema prizoroma s Tartuffom, ostane le ženska, ki jo je strah za njeno prihodnost z Orgonom in ji je žal, da se je v razkrivanju Tartuffa spustila tako daleč. Kleantov poraz je manj očiten. Vsaj na prvi pogled njegovi svetovni nazori prevladajo nad tistimi, ki jih lažnivo zagovarja Tartuffe. A vendar je Kleant na odru prisiljen ostati z zavestjo, da če ne bi bilo deux ex machina rešitve s kraljevo pomočjo, bi vsi njegovi dobri nauki ne zalegli nič. Kleantov poraz je v tem, da ni sposoben prepričati Orgona, kako je zaslepljen. Orgon Kleantu v IV. dejanju zabrusi: Vsi vaši svèti, svak, so zlate cene, vendar se po njih ne bom ravnal. Kleant torej vsej svoji razsvetljenosti in inteligenci navkljub ni sposoben opraviti svoje glavne naloge, to je prepričati Orgona, da živi v zmoti, ko občuduje Tartuffa in njegove nauke. Predvsem pa se moramo vseeno ob gledanju Tartuffa vprašati, zakaj so Tartuffovi nauki slabi in zakaj jih je Molière smatral za tako zelo škodljive in nevarne, da je tekst ne enkrat, ampak dvakrat popolnoma predelal, ter kralju dvakrat pisal prošnje, da mu je ta dovolil uprizoritev. Kje je Molière videl tolikšno nevarnost tartuffovstva, da je vztrajal pri tem tekstu, dokler ga ni na koncu v tretji verziji le uspel predstaviti širšemu občinstvu (na dvoru so videli tudi obe zgodnejši verziji, preden sta bili prepovedani)? In seveda se samo po sebi ponuja tudi drugo vprašanje: zakaj so nekateri krogi to komedijo smatrali za tako nevarno, da so vztrajali na njeni popolni prepovedi? Saj se nauki o vzdržnosti, odpovedi užitkom ter pobožnem življenju, ki jih Tartuffe zagovarja, sami po sebi ne razlikujejo preveč od naukov, ki jih še danes zagovarjajo nekateri krogi v sveti rimsko-katoliški Cerkvi. Odgovorov na ta vprašanja je več, vsi pa se skrivajo v besedilu ko- 19

20 20 medije. Prvi in poglavitni razlog je seveda ta, da je Tartuffe lažnivec in hinavec. Že v dramatis personae je označen kot svetohlinec, lažni vernik in kot takega ga skorajda uspe razkriti tudi Kleant na začetku četrtega dejanja. Tartuffe na eni strani pridiga nauke o vzdržnosti in odpovedi užitkom, na drugi pa sam požrešno jé in pije ter se vdaja nasladi ob misli na Elmiro. Zaradi te lažnivosti so Tartuffovi nauki, kakršnekoli že zagovarja, že vnaprej osmešeni in prignani do absurda. Vendar je problem globlji. Vprašati se je potrebno, kaj je v naukih tartuffovstva tisto, zaradi česar se je Molière toliko let zadrževal pri njih obsodbi. Posredno, skozi ironijo, nam ponuja odgovor sam Orgon, zaslepljen kakršen je. V svojem nastopnem prizoru v I. dejanju pove odkrito Kleantu za Tartuffa: ORGON: Njegov mi uk pokazal je nov tir; za nič na svetu nimam več srca; prijateljstva mi dušo je odrešil, če umre mi brat, otroci, mati, žena, skomizgnil bi samo in se potešil. V teh verzih tiči največja perverzija in največja nevarnost tartuffovstva. To, da Orgon zaradi Tartuffa izgubi posest, je manj pomembno kot to, da je Orgon zaradi naukov, takšnih ali drugačnih (še hujši so seveda zato, ker so lažnivi), zavrže vse, ki so mu dragi. Orgon v svojem govoru ne govori o posvetnem blagu, govori le o ljudeh, o svoji družini, za katero mu od vstopa Tartuffa v njegovo življenje ni več mar. Kleant lahko na tako radikalne izjave, ki mu jih govori Orgon, izjavi le: KLEANT: Človeška čustva, krasno požlahtnjena! Princip tartuffovstva torej teži k temu, da bi žrtve tega, v igri predstavljenega kot nedvomno lažnega moralnega sistema, zavrgle svoje čustvene vezi do družine in prijateljev in se s tem umaknile iz igre življenja. Tartuffe prodaja moralni sistem, kjer je dajanje vtisa svetosti bolj pomembno od družinskih vezi. V tem sistemu imajo plitki moralni nauki tolikšno težo, da premagajo ljubezen, ki jo Orgon čuti do svoje družine. Molière nas skozi Orgona in njegov odnos do družine, predvsem pa skozi dejstvo, da na koncu celotna družina praktično emocionalno razpade, opominja, da je vsak moralno-etični sistem, ki od nas zahteva, da pozabimo na svoje bližnje, v osnovi pomanjkljiv in škodljiv. Poleg nevarnosti, ki jo za Orgona in za zdravo pamet predstavlja Tartuffe, je pomembno za princip tartuffovstva tudi dejstvo, da Tartuffe ni edini predstavnik svoje vrste. Kleant v svojem govoru v I. dejanju pove, da»le teh potuhnjencev je velik roj«. Katero čisto določeno skupino svetohlincev iz Molièrovega časa je imel avtor v mislih, ko je pisal to komedijo o svetohlincu, ni povsem jasno, vendar imajo strokovnjaki

21 na sumu vsaj tri povsem določene katoliške skupine iz tedanjega časa: janzeniste, jezuite in skrivnostno Družbo Svetega Zakramenta. Vse te tri družbe so po svojem ustroju in načinu delovanja močno spominjale na način delovanja, ki ga uporablja Tartuffe. Argumentov za trditev, da je Tartuffe predstavnik katerekoli izmed teh treh organizacij, je dovolj. Na koncu koncev pa niti ni pomembno, predstavnik katere določene skupine je, pomembno je to, da za njim stoji močna organizacija. Za Tartuffom stoji sistem z močnim ideološkim aparatom, ki se je sposoben sklicevati na edino avtoriteto, ki ji še kralj ne more oporekati, na Boga. Položaj Orgonove družine (in na koncu teksta tudi Orgona) je tako resnično zastrašujoč. Pod obljubo, da se lahko umaknejo iz igre, se ljudje okoli njih spreminjajo in jih začenjajo napadati, ker se ne podrejajo istemu, za racionalnega človeka škodljivemu in nevarnemu moralnemu kodeksu. In za vsem tem stoji močna propagandna mašinerija neke temačne mistične organizacije. Pri vseh teh silah proti njim ni čudno, da mora vstopiti sam kralj, da jih lahko vsaj navidezno še reši. Nevarnosti tartuffovstva se torej skrivajo v moralnem sistemu, ki od nas zahteva odpovedovanje in zavračanje lastne družine, ter v dejstvu, da za tem sistemom stoji organizacija z zelo dobro utečenim propagandnim sistemom. Če zdaj na hitro zavrtimo čas naprej nekako tri in četrt stoletja, do leta 2003, pa se lahko vprašamo, kje lahko iščemo tartuffovstvo danes. Prvi in najočitnejši osumljenci so seveda»instant«religiozni sistemi, katerih želja je čim hitrejše ločevanje človeka od njegovega denarja in njegovih bližnjih in ki se včasih končajo s horror-prazniki samouničevanja, kot so masovni samomori. Te sekte so vsekakor eden izmed današnjih izvorov tartuffovstva, vendar jim manjka tako učinkovita propaganda, kot jo je imelo tartuffovstvo v času Molièra. Resnično tartuffovstvo je v današnjem svetu obrnilo obraz. Največja nevarnost za medčloveške odnose, podprta s propagando, se skriva v kapitalističnem diktatu uspešnosti, ki zavaja svoje žrtve z upanjem, da je v igri življenja moč zmagati. Tartuffovstvo se namreč, če želi uspeti v popolnosti, mora opirati na prevladujoč odnos do sveta, saj ima le tako ideološki dostop do največ potencialnih žrtev. V letu 2003 pa je prevladujoča življenska filozofija kapitalizem. Diktatura uspešnosti ima namreč v sodobnem svetu skorajda enak negativni vpliv na družino in medčloveške odnose, kot ga lahko opazimo v Tartuffu. Kultura korporacij nas prav tako kot tartuffovska lažna svetost sili v podrejanje nekemu vrednostnemu sistemu, ki od nas zahteva, da se odpovemo osnovnim človeškim vrednotam, kot so družina, svoboda 21

22 življenja in, na nek perverzen način, tudi užitki. Diktat uspešnosti namreč zahteva podrejanje korporaciji do te mere, da zahteva 24-urno dostopnost, prihajanje v službo ob nemogočih časih, odpovedovanje dopustov, predvsem pa kronično zmanjševanje količine časa, ki ga ima človek na voljo za uživanje v lastnih interesih, t.j. interesih, ki nimajo s kulturo korporacije nič skupnega. Skratka, diktat korporacij zahteva, da človek pred svoje lastne vrednote postavi vrednote korporacije, za katero dela. Kultura korporacij pa ima za seboj tudi močno propagandno mašinerijo. Le malo ljudi se namreč zaveda, da je v kapitalističnem svetu tisti, ki ima v lasti medije tudi tisti, ki odloča o čem in na kakšen način bodo mediji o določeni stvari pisali. In v kapitalističnem svetu imajo medije v lasti korporacije. V Ameriki, na primer, so ugotovili, da ima le 5-7 velikih korporacij nadzor nad 95% najbolj branega dnevnega časopisja. V interesu financ in velikega kapitala pa je, da sta resnica in zdrava pamet mnogokrat postavljena v drugi plan ali pa povsem ignorirana. Skraja se sicer zdi, da obstajajo med tartuffovstvom sedemnajstega stoletja in tartuffovstvom začetka 21. stoletja velike razlike, saj je današnje tartuffovstvo v nasprotju s tedanjim in ne zahteva odpovedi denarju ter tuzemskim užitkom. Vendar je razlika v bistvu zelo majhna, saj je le posledica zamenjave osnovnega pogleda na svet. V sedemnajstem stoletju je bil osnovni pogled na svet mističen in je poskušal žrtve prepričati, da lahko izstopijo iz igre življenja, medtem ko morajo danes Tartuffi poskušati v ljudeh vzbuditi občutek, da lahko zmagajo. Zmaga pa se meri v količini zasluženega denarja. Zanka pa je v dejstvu, da je medijski stroj taistih velikih korporacij usmerjen primarno v oglaševanje, to je v vzpodbujanje večje porabe. Več kot zaslužiš, več si lahko privoščiš, več moraš potrošiti. Uspeh v filozofiji kapitalizma se meri s tem, kolikšna je posameznikova kupna moč. Na cesti, tako kot skorajda člani Orgonove družine, pa ostanejo medčloveški odnosi. Pa vendar situacija s pozicije komedije ni nikoli tako hudo tragična, četudi je mogoče danes malce omajana vera v sposobnost absolutnega vladarja, da reši žrtve tartuffovstva. Sončnega kralja Ludvika XIV. danes ni in včasih se zdi, kot da nekateri oblastniki niti nimajo prave volje preprečiti tartuffovstva korporacij. In če verjamemo Ginsbergovemu teoremu, potem tudi v prejšnjem sistemu ni moglo biti dosti bolje (saj smo ga sami zavrgli, mar ne?). Možnost življenja po kleantovski ali Dorinini zdravi pameti pa vendar obstaja. Poglavitno je, da tako kot onadva vidimo, kje in v komu se skrivajo Tartuffi in se jim ne pustimo preslepiti. Vir: gled. list Slovenskega ljudskega gledališča Celje,

23 Marta Gregorčič KREPOST SVETOHLINSTVA IN BARBARSTVA Humanist in pesnik s karibskega otoka Martinique Césaire Aimé na prvi strani spisa Razprava o kolonializmu (Ljubljana: Založba, 2009) pravi nekako takole, da evropska civilizacija ni zmožna rešiti obeh glavnih problemov, ki ju je porodil njen obstoj: problema proletariata in problema kolonializma; da se ni zmožna zagovarjati ne pred sodiščem razuma ne pred sodiščem vesti ; in da se vse bolj in bolj zateka v hipokrizijo, ki je toliko bolj gnusna, kolikor manj ima možnosti ljudi voditi za nos. Vladimir Žedrinski. Scenski osnutek za uprizoritev Improvizacije v Versaillu. SNG Drama, Ljubljana, 1950 Petinpetdeset let po Césairejevem zapisu smo spet presenečeni in ogorčeni. Spet pravimo: To je nacizem, pa saj bo minil, in čakamo in upamo ter si prikrivamo resnico; smo sokrivci, ki še niso postali žrtve; si zatiskamo oči pred njim, ga upravičujemo in kultiviramo. Vsaj štirje primeri te nevarne oholosti so se nabrali v zadnjih dneh, ki bi morali zdramiti še tako nejevernega humanista. V prvem nastopa Berlusconi; nad drugim ima monopol Netanjahu; tretji se napaja v čarobnosti ideje o slovenski Silicijevi dolini; četrti je žrtvoval Ferida Saitija. Prvič: ni naključje, da je Silvio Berlusconi že tistega davnega in lepega leta, ko je Slovenija zaprosila za članstvo v OECD, izjavil, da je bil Mussolini v primerjavi s Prodijevimi politiki, ki da so statisti, zgodovinska osebnost. Na letošnjem zadnjem ministrskem svetu, kjer je bil italijanski premier v funkciji predsedujočega OECD in kjer je Slovenija skupaj z Izraelom in Estonijo slovesno vstopila v klub najbolj razvitih 23

24 držav na svetu, kot je dogodek poimenoval premier Pahor, pa spet ni bilo ovire, ki bi Berlusconija odvrnila od ponovnega citiranja dnevnikov velikega Mussolinija. Ko je Slovenija dobila to čast in privilegij, kot je poudarjal premier Pahor, ki je zelo čustveno doživljal obred iniciacije v OECD, ali kot se je izrazil minister Gaspari, ko smo dobili prosto pot v krog držav z visokim intelektualnim nabojem, je Berlusconi Mussolinija uporabil za to, da se je ognil nadležnemu novinarskemu vprašanju o svojem vplivu: O meni se govori, kot da imam popolno oblast, vendar to ni res. Samo svojemu konju lahko ukažem, da pelje levo ali desno. Bojan Stupica. Scenski osnutek za uprizoritev Šole za žene. SNG Drama, Ljubljana, 1942 Da bi se voditelj države na visokem zboru skliceval na glavnega fašista 20. stoletja, se v Sloveniji najbrž ne more pripetiti. Tu politiki brez resne izjeme izhajajo iz sebe in ne iz leposlovnih ali drugih humanističnih liturgij. Se jim pa redno dogaja nekaj drugega - da s pretirano vnemo častijo tisto, kar ne obljublja prihodnosti ne Sloveniji ne svetu. V Italiji, EU, zdaj pa še v OECD postajajo Berlusconijeve humoristične improvizacije moteče - vanje drezajo novinarji, politični establishment pa molči in jih z zadrego tolerira. Glasno govorijo le nekateri jekleni humanisti, kot je denimo Umberto Eco, ki Berlusconijevo politiko ne imenuje diktatura, ampak počasno drsenje v državni udar. Drugič: sredi od sreče raztopljene slovenske diplomacije poleg Berlusconija nemo ždi izraelski predsednik Netanjahu, ki bi moral biti občutljiv za fašizem in reprodukcijo fašizmov. Molči, a že čez štiri dni po vrhu OECD s svojimi protiterorističnimi silami mori, obstreljuje in zapira mirovne aktiviste, ki skušajo z zdravili in hrano oskrbeti Palestince v največjem zaporu na prostem in največjem še nerazglašenem koncentracijskem taborišču 21. stoletja - v Gazi, kjer po znanstvenih ocenah Univerze Johna Hopkinsa živi več kot 80 odstotkov družin 24

25 pod mejo revščine. Politični dvor v zadržanem in togem diplomatskem odtenku obžaluje pomor in ohranja status quo v Gazi brez gospodarskih ali političnih sankcij za Izrael (zdaj člana OECD). Vsak dan nova trupla Palestincev, katerih število in imena ne bodo nikdar zapisana ali objokovana, še naprej trkajo na našo civiliziranost. Zajetne doze hipokrizije, o čemer govori Césaire, ni moč dobiti le v Parizu, na vrhu OECD, niti se zanjo ni treba nastavljati sredi razburkanega morja izraelskim bojnim flotam. Na domači prag jo vsak teden nanese tak kup, da ga ni mogoče prestopiti. Tretjič: na seji Sveta za znanost in tehnologijo RS je premier poskušal animirati znanstvene svetnike, da bi oblikovali program, s katerim bi se Slovenija umestila med tehnološko najbolj napredne države na svetu. V kalifornijski Silicijevi dolini bi odprli pisarno, prek katere bi podjetja osvajala visokotehnološko svetovno okolje, premier osebno pa bi tujim poslovnežem predstavil razloge, zakaj bi bila Slovenija davčno, poslovno, po stroških dela ipd. bolj atraktivna lokacija za tuje investicije od drugih držav v Evropi. Če se je premier pred znanstvenim svetom brez zadrege bahal, da je izkoriščenost delavstva dovolj visoka, obdavčitev kapitala pa dovolj nizka, da bi bila lahko atraktivna za tuje naložbe, pa je pred socialnimi partnerji in javnostjo ubral drugo vižo - da bo Slovenija propadla zaradi previsokih plač in pokojnin ter da bo treba zategniti pasove. Gnus hipokrizije pa gre še naprej, ko vlada nadaljuje boleče, a nujne reforme trga dela, v zdravstvu in pokojninskem sistemu, da le postanemo dovolj konkurenčni. To je težka in nepopularna naloga, a nekdo jo mora opraviti, se je na vrhu OECD na svoj edinstven način šalil Pahor. Četrtič: komaj je slovenska policija izgnala štiri delavce iz Bosne in Hercegovine, ki so brez plačila garali za Vegradovo hčerinsko podjetje Gradve, potem pa obupani zasedli pisarno Vegrada v Velenju, že se je politična estrada čudila in objokovala, da je v Sloveniji mogoče, da delavec umre zaradi nezakonitega ravnanja delodajalcev in medicinskega osebja. Vrednost življenja ali smrti se je za makedonskega delavca Ferida Saitija gibala med 20 in 100 evri. Kot izbrisani in zdaj tudi že vse več drugih delavcev je Saiti (ne vedoč, da nima urejenega zavarovanja) iskal nujno zdravniško pomoč. Medtem je policija Vegradove delavce iz Bosne, ki jim samo podjetje Gradve dolguje evrov, pospravila na varno - daleč od pravice, tam nekam sredi Balkana. Vsi bomo plačali davek protagonistov krepostnega svetohlinstva in barbarstva, kajti, kot je že pokazala zgodovina in je zapisal tudi Césaire: Na koncu kapitalizma, ki hoče preživeti še svojo smrt, je Hitler. Vir: Kolumne.Dnevnik.si junij

26 26 Uroš Pinterič POLITIČNO SVETOHLINSTVO Nekatere zadeve me vržejo iz tira. Pa ne zato, ker bi bila moja politična prepričanja tako stabilna, ampak zato, ker ljudje pozabijo povedati zgodbo do konca. Tokrat me je kot državljana in nenazadnje kot prisilnega člana RKC (nihče me ni vprašal za mnenje o tem, da bi prejel katerega od zakramentov) užalila izjava mariborskega nadškofa dr. Stresa. 1. Je sistematično nedosleden - ko govori o visokem šolstvu, govori o pravici staršev do odločanja o otrokovem šolanju. Ko govori o otroku, pravico staršev postavi za pravico nerojenega bitja. Torej najprej ima otrok pravico biti - potem mu pa imajo ostali do ne vem kdaj (državno do polnoletnosti po Stresovo pa verjetno do smrti staršev) starši pravico sprejmati odločitve v njegovem imenu. Če po sili razmer starši nimajo pravice tej pravici se odpovedati, potem seveda nima smisla, da imajo kakršno koli pravico odločanja v nadaljevanju. Kar je dejansko princip, ki je v preteklosti deloval - otroka v sirotišnico potem pa kar bo pač bo. 2. Zapis pravice do odločitve o rojstvu v Slovenski ustavi ni edina disfunkcija ustave. Večina držav ima pravice in dolžnosti urejene z posebnim aktom, sama ustava pa definira zgolj politični sistem države. S tega vidika je celotno poglavje o pravicah v Slovenski ustavi nenavadno. Odraža pa zavedanje pomembnosti človekovih pravic s strani piscev ustave. Stres ponovno sprevrača vlogo ustavnega dokumenta. Nekatere države definirajo dodatno zgolj temeljne pravice (navadno politične), druge ostalo prepuščajo zakonodaji. 3. Zadnja zadeva mimo katere je nemogoče (pri čemer se strinjam, da bo do poenotenja glede polpretekle zgodovine prišlo, ko ne bodo več živi tisti, katerih spomin je še vezan na to obdobje - vključno s Stresom in mano). Torej nam Stres želi, da nas kmalu pobere? Po državni statistiki mene še 50 let ne bo pobralo - kar pomeni, da se bomo z zgodovino pomirili nekje okrog leta 2100, kar je dejansko precej dobra ocena časa potrebnega za prebolevanje temeljnih družbenih premikov. Pa vendar ni to bistvo. Bistvo je da ne more mimo Titove ceste, češ da gre za aroganco z imenovanjem kraja po zložincu, ki je masovno teptal človekove pravice. Hm, no, pa dajmo. Baraga je načeloma razsvetljeval Indijance - ampak Indijanci so pred Barago živeli bolje kot potem (Baraga - slovenski misonar, po katerem se imenuje kar nekaj lokacij), Slomšek (takisto, samo da se je ukvarjal s Slovenci), Ciril-Metodov trg (dva svetnika), kopica krajev nosi ime po svetnikih. In g. Stres pri udrihanju čez del naše zgodovine pozabi povedati, da na tem območju krščanstvo ni naravna vera, temveč je zgolj dlje prisotna kot je bil komunistitčni režim, da je

27 krščanstvo prišlo na območje Slovenije z mečem, da je katolištvo zatiralo razvoj slovenščine (Trubar je bil v pregnanstvu pri nemških protestantih), da je taisto krščanstvo z ognjem in mečem nasprotovalo znanosti (Kopernik, Gallileo,...), da je nasprotovalo znanosti, ker je slednja zanikala samoumevnost stvarstva. Čeprav ista znanost omogoča, da se danes njihove eminence vozijo z avtomobili, ki jih lahko navadni verniki zgolj sanjajo. In če Cerkev prizna in prosi odpuščanja - to ne spremeni realnosti. Belo-rumena zastava je enako krvava kot peterokraka zvezda. K temu lahko dodamo še, da RKC zanika nekatere pravice, ki jih priznava civiliziran svet - kot je enakopravnost moških in žensk, pravica do svobode verovanja (tukaj falijo vse religije), pravica do svobodne izbire partnerja itd itd. (Mimogrede - homoseksualnost ni človeška bolezen ali psihična motnja temveč naravno stanje značilno za delež celotne žive populacije - menda me ne bo kdo poskušal prepričati, da so se sloni, delfini, bizoni, rjavi medvedje tega nalezli od ljudi. In če pristanemo na versko zgodbo o nastanku sveta - ali moramo priznati naravnost homoseksualnosti ali pa lahko trdimo, da je Bog naredil več kot samo eno vrsto z napako. Čarovnice so bile kot državni sovražniki v preteklem obdobju zažgane oz drugače uničene, procesi proti njim pa enako pravični kot po drugi svetovni vojni. Edina razlika je bila v deležu tistih, ki so bili slučajno res krivi kake očitane napake. Nikogar ne opravičujem - zgolj trdim, da RKC nima pravice pridigati morale ker je pokvarjena do dna institucije kot vsaka druga politično ideološka struktura in bo po njeni lastni dejavnosti sojena, ko pride konec sveta. In če gre verjeti razvoju konca sveta in naravi boga, sta samo dve opciji - ali bomo jogurtno beli s Titom, Hitlerjem in Rodetom plesali po nebesih (ker je Bog neskončno dober in odpustljiv), ali pa se bomo v isti družbi skupaj cvrli v peklu (ker Bog kaznuje greh, ki ga imamo na glavi sistematično vsi več kot dobrote). Tretja opcija obstaja samo v vicu, ko prideta pred Petrova vrata kamionđija in kaplan pa spusti Peter tovornjakarja not, kaplana pa nažene v pekel z obrazložitvijo, da ko je kamionar vozil, so vsi molili, ko je pa kaplan pridgal, so pa vsi spali pa še lagal je med pridigo. Do takrat bo pa zgodovina stvar politične interpretacije, kjer bo vedno nekdo kalimerovsko razlagal, da ga tisti ki je bil demokratično izvoljen, ignorira v njegovi resnici. Vsak ima svojo, zgodovina je pa neskončna rola sekret papirja iz dveh slojev - zmeraj jo zlorabljajo usrane riti. Vir: New Social Sciences Academic Journal, avgust

28 foto Agnese Divo NAŠI GOSTJE MIRANDA CAHARIJA Slovenska gledališka in filmska igralka, rojena v Križu pri Trstu. Končala je srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini, leto kasneje še Glasbeno šolo (harmonika) ter Dramsko in baletno šolo v Trstu. Že med šolanjem je nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so jo leta 1960 sprejeli v stalni angažma. Tu se je razvila v karakterno igralko predvsem sodobnega repertoarja. Leta 2005 je prejela prestižni Borštnikov prstan, najvišje priznanje za igralske dosežke. Za vlogo beračice Šobe v Leskovškovi drami»dva bregova«je leta 1975 prejela nagrado na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Nastopila je tudi v več filmih. V Slakovem istoimenskem filmu je odigrala naslovno vlogo Eve (1983), v Košakovem filmu»outsider«(1997) pa Marijo Mulahasanović. Veliko let je s priljubljenim pokojnim igralcem Livijem Bogatcem nastopala v radijski oddaji»za smeh in dobro voljo«na Radiu Trst A, z že omenjenim igralskim kolegom in režiserjem Mariom Uršičem pa v predstavah, ki so jih poleti igrali na odprtem v Križu pri Trstu. 28 Miranda Caharija v Molièrovi komediji»tartuffe«igra gospo Pernellovo, Orgonovo mati

29 NAŠI GOSTJE BRANE ŠTURBEJ Igralec Brane Šturbej je diplomiral na AGRFT. Veliko let je bil član ansambla SNG Drama Ljubljana, občasno pa sodeloval s SNG Maribor in drugimi slovenskimi gledališči. Je med največkrat nagrajenimi igralci za igro na Borštnikovem srečanju v Mariboru (Mefist/Goethe - Faust, Drama SNG Maribor,1990; Vojček/Büchner -Vojček, Drama SNG Maribor, 1991; Sganarelle/Molière - Don Juan ter Salvador/Carmen, Drama SNG Maribor, 1992; Dante/Dante-Prokić-Pandur - La divina commedia, SNG Drama Maribor, 1993; Karl Rossman/Kafka - Amerika, Drama SNG Maribor, 1996; Miškin/Dostojevskij-Korun - Idiot, Drama SNG Ljubljana, 2000; Peer Gynt/Ibsen - Peer Gynt, Drama SNG Maribor, 2008) foto Agnese Divo Brane Šturbej v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Tartuffa, svetohlinca 29

30 NAŠI GOSTJE VOJKO BELŠAK Rodil se je na Ptuju. Po srednji družboslovni šoli odšel na študij igre na AGRFT v Ljubljano. Diplomiral je z vlogo Iveka v uprizoritvi Cankarjeve dame»za narodov blagor«. Med študijem je bil član Gledališča Zato. Najprej se je zaposlil pri našem gledališču, nato pa odšel najprej v Gledališče Koper, potem pa še v Dramo SNG Maribor in v SNG Nova Gorica. Leta 1999 je za vlogo Maksa v uprizoritvi»kralja na Betajnovi«Ivana Cankarja na AGRFT prejel študentsko Prešernovo nagrado. foto Agnese Divo Vojko Belšak v Molièrovi komediji»tartuffe«igra policijskega uradnika 30

31 NAŠI GOSTJE MARITA ĆOPO Hišna kostumografka zagrebškega gledališča»gavella«. Leta 2010 je za kostume (glej sliko) komedije J.B.P. Molièra»Tartuffe«v uprizoritvi gledališča»gavella«in režiji Marca Sciaccaluge prejela pomembno nagrado»hrvatskog glumišta«. Podpisala je kostume za uspešne predstave kot»dundo Maroje«,»Balade Petrice Kerempuha«,»Peery Gynt«,»Ilijada 2001«ter»Gospoda Glembajevi«. Že večkrat je sodelovala tudi s slovenskimi gledališči. Nekaj kostumov Marite Ćopo za Tartuffa v zagrebškem gledališču Gavella 31

32 NAŠI GOSTJE DINKO APPELT Dirigent, aranžer in skladatelj, diplomiranec zagrebške Glasbene akademije. Kot dirigent je zaposlen v gledališču»komedija«v Zagrebu, kjer je leta 2004 za dirigiranje mjuzikola»chicago«prejel prestižno nagrado»hrvatskoga glumišta«. Vodi orkester in zbor gledališča»komedija«, dirigira pa tudi orkestru Zagrebške filharmonije, Simfoničnemu pihalnemu orkestru hrvaške vojske ter mešanemu zboru zagrebške Radiotelevizije. 32

33 IGRALEC LUKA CIMPRIČ (izposojeni intervju) Član našega umetniškega kolektiva, dramski igralec Luka Cimprič, se letos lahko pohvali kar z dvema nagradama. Na 14. festivalu slovenskega filma v Portorožu je za igralske dosežke v letu 2011 prejel nagrado tednika Stop, na Borštnikovem srečanju v Mariboru pa za prestavo Mihe Nemca in Nejca Valentia Life antje kolektivno nagrado (pri predstavi je sodeloval v dvojni vlogi človeka intendanta in človeka občudovalca). Iskreno čestitamo! Kako bi se okarakteriziral? Nasmejan, simpatičen, poln humorja, brez zaključka. Kako poteka tvoj dan? Živim med Ljubljano-Koprom-Trstom. Tako, da imam vsak dan drugačen. Nekaj dneva preživim v avtu, nekaj na vajah v gledališču, zvečer pa imam ponavadi predstave. Dan poizkušam preživeti, kar se da zanimivo. Kakšno je tvoje mnenje o ljubezni? Brez tega ne gre v življenju. Se spomniš svojega prvega resnega poljuba? Bil je žur na prostem, bili smo srednješolsko petkovsko razpoloženi, prišlo je do stave ali se upam poljubit z neko punco in se je zgodil prvi poljub. Imena punce se ne spomnim, poljuba pa. Kako razvajaš svojo ljubljeno? Veliko presenečenj vedno zažge. Na kakšen način se pa ti pustiš razvajati? Dobra hrana, dober film, dobra predstava... Vse kar ima levi ujemalni prilastek dobro. Kadar želiš imeti čas samo zase, kaj takrat storiš? Ponavadi tega časa ni, ker mi ga drugi planirajo. Ko pa ima čas zase, ponavadi lenarim. Koga v življenju občuduješ? Ljudi, ki delajo presežke v svojem življenju. Katere ljudi pa preziraš? Nesposobne ljudi, ki ne znajo opravljati dela, za katerega so plačani. Imaš med slovenskimi igralci kakšnega vzornika? Vzornika ne, jih pa mnogo občudujem. Katero knjigo bi priporočal in zakaj? 1984 George Orwell, zato ker sem se rodil 1984, ne sej ne (smeh). Knjiga je bila napisana leta 1948 in kar je Orwell takrat pisal, se je 33

34 zgodilo in se še dogaja v našem svetu. Verjamem pa tudi, da se stvari iz knjige še bojo zgodile. Kaj počneš v prostem času? Šport, šah, poker. Moram pa priznati, da si iščem nov hobi. Odkar je igra postala moj kruh, nimam več hobija. Kakšni so tvoji načrti v bližnji prihodnosti? Ustvarjati presežke na vseh področjih. Katere pa so tvoje življenjske želje? Biti srečen, zdrav, zaljubljen in živeti polno življenje. Vir: ona-on.net Igralec Luka Cimprič med nagrajevanjem na portoroškem filmskem festivalu 34

35 50 SVEČK! Besedilo Franja Frančiča»Imej se rad«, v kateri nastopa tudi član našega gledališča Luka Cimprič, je v režiji Katje Pegan ter v koprodukciji Gledališča Koper in SSG iz Trsta dočakalo 50. ponovitev. O predstavi, v kateri nastopata še Maruša Kink in Andrej Zalesjak, je Maja Pertič Gombač napisala:»poučna predstava, v kateri otroci prepoznavajo nekatere znane vzorce vedenja iz lastnih družin, odrasli pa jo na trenutke doživljajo kot prefinjeno kritiko, nagovarja neposredno in nepretenciozno, kar je za celoto ne pozabimo,namenjeno najmlajšim prej prednost kot slabost«(primorske novice, ). Čestitamo! 35

36 NAPOVEDUJEMO Dušan Jelinčič KOBARID 38 KRONIKA ATENTATA Dokumentarna drama Priredba Boris Kobal Scena in video Darjan Mihajlovič Lekor: Jože Faganel Režiser: Jernej Kobal Igrajo Franc Primož Forte Danilo Romeo Grebenšek Just Luka Cimprič Borut Jure Kopušar (AGRFT) Ferdo Matija Rupel (AGRFT) Mačeha Maja Blagovič Premiera 23. marca 2012 na velikem odru Claudio Magris SAJ RAZUMETE (Lei dunque capirà) Prevod Veronika Brecelj Dramatizacija, režija, izbor glasbe Igor Pison Scena in kostumi Nicola Minssen Korepetitor Igor Zubin Igrajo Ona Lučka Počkaj k.g. Umetnik 1 Gojmir Lešnjak-Gojc k.g. Umetnik 2 Vladimir Jurc Umetnica 1 Lara Komar Umetnica 2 Nikla Petruška Panizon 36 Premiera 12. in 13. aprila 2012 na malem odru

37 foto Agnese Divo foto Agnese Divo J.B.P. Molière: Tartuffe. Posnetek z vaje: Maja Blagovič (Elmira), Nikla Petruška Panizon (Marijana), Miranda Caharija (gospa Pernellova), Luka Cimprič (Kleant), Lara Komar (Dorina), Primož Forte (Damis) J.B.P. Molière: Tartuffe. Posnetek z vaje: Vojko Belšak (policijski uradnik), Brane Šturbej (Tartuffe), Samo M. Strelec režiser, Lara Komar (Dorina), Primož Forte (Damis), Luka Cimprič (Kleant), Nikla Petruška Panizon (Marijana) 37

38 foto Agnese Divo J.B.P. Molière: Tartuffe. Posnetek z vaje: Nikla Petruška Panizon (Marijana), Vladimir Jurc (Orgon) 38

39 foto Agnese Divo J.B.P. Molière: Tartuffe. Posnetek z vaje: Maja Blagovič (Elmira), Brane Šturbej (Tartuffe) 39

40 40 foto Agnese Divo

41 J.B.P. Molière: Tartuffe. Posnetek z vaje: Vladimir Jurc (Orgon), Brane Šturbej (Tartuffe), Miranda Caharija (gospa Pernellova), Vojko Belšak (policijski uradnik), Maja Blagovič (Elmira), Lara Komar (Dorina), Primož Forte (Damis), Luka Cimprič (Kleant), Nikla Petruška Panizon (Marijana) 41

42 foto Agnese Divo 42 Vladimir Jurc v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Orgona, Elmirinega moža

43 Maja Blagovič v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Elmiro, Orgonovo ženo foto Agnese Divo

44 foto Agnese Divo Primož Forte v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Damisa, Orgonovega sina

45 foto Agnese Divo Nikla Petruška Panizon v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Marijano, Orgonovo hči in Valerjevo ljubimko 45

46 foto Agnese Divo Romeo Grebenšek v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Valerja, zaljubljenega v Marijano

47 foto Agnese Divo Luka Cimprič v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Kleanta, Orgonovega svaka 47

48 Lara Komar v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Dorino, Marijanino strežnico foto Agnese Divo 48

49 foto Agnese Divo Sergej Verč v Molièrovi komediji»tartuffe«igra gospoda Loyala, biriča Natali Papinutti v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Damisovo dekle 49 foto Agnese Divo

50 Alen Kermac v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Strežnika 1 foto Agnese Divo foto Agnese Divo 50 Andraž Jug v Molièrovi komediji»tartuffe«igra Strežnika 2

51 J.B.P. Molière Il TARTUFO (Tartuffe, ou l imposteur) Traduzione di Oton Župančič Regia e scenografia di Samo M. Strelec Costumi di Marita Ćopo Musiche di Dinko Appelt Video di Antonio Giacomin Lettore Jože Faganel Con: Madama Pernella, madre di Orgone Miranda Caharija, attrice ospite Orgone, marito di Elmira Vladimir Jurc Elmira, moglie di Orgone Maja Blagovič Damide, figlio di Orgone Primož Forte Marianna, figlia di Orgone e innamorata di Valerio Nikla Petruška Panizon Valerio, innamorato di Marianna Romeo Grebenšek Cleante, cognato di Orgone Luka Cimprič Tartufo, falso devoto Branko Šturbej, attore ospite Dorina, cameriera di Marianna Lara Komar Signor Loyal, ufficiale giudiziario Sergej Verč Ufficiale di polizia Vojko Belšak, attore ospite Fidanzata di Damide Natali Papinutti Servitore 1 Alen Kermac Servitore 2 Andraž Jug Direttrice di scena Sonja Kerstein Suggeritrice Neda Petrovič Tecnico luci Peter Korošic Tecnico del suono Diego Sedmak Capo macchinista Giorgio Zahar Macchinisti Moreno Trampuž, Marko Škabar Guardarobiera e sarta Silva Gregorič Sovratitoli Mara Bogatec Stagione seconda rappresentazione nel TSS Debutto: 13 gennaio 2012, Sala principale 51

52 JEAN-BAPTISTE POQUELIN MOLIÈRE *15 gennaio 1662 (Parigii), 17 febbraio 1673 (Parigi). Fu un magistrale autore teatrale nonché mirabile attore francese. Ad un certo punto della sua vita iniziò una relazione con Madeleine Béjart, un'attrice di quattro anni più anziana di lui. Con l'aiuto di tale donna organizzò una loro compagnia che servì a Molière per capire la propria vocazione di attore. A fine ottobre del 1658 recitarono davanti al re il quale, annoiatosi durante la rappresentazione, si entusiasmò solo con la farsa Docteur amoureux (Il dottore amoroso), scritta da Molière (il testo fu ritrovato e pubblicato nel 1960). La compagnia venne autorizzata ad occupare, alternandosi con la troupe degli Italiani, il teatro del Petit-Bourbon, e quando nel 1659 gli Italiani se ne andarono, lo stesso teatro fu a sua completa disposizione. Iniziò così a mettere in scena delle tragedie ma con scarso successo. Molière allora capì che la commedia era la sua aspirazione Nel 1660 vi fu il gran successo di Sganarelle ou le Cocu imaginaire (Sganarello). Nel frattempo venne demolito il salone Petit-Bourbon, ma il re fece prontamente assegnare alla compagnia la sala del Palais Royal, ed in giugno vi fu la presentazione dell'ecole des maris, (La scuola dei mariti). Il 20 febbraio 1662, sposò Armande Béjart ufficialmente sorella, ma quasi sicuramente figlia, di Madeleine, ed anch'essa entrò a far parte della troupe. In dicembre, venne rappresentata l'ecole des femmes (La scuola delle mogli) che superò in successo ed in valore tutte le commedie precedenti. Tuttavia, l'opera portò però allo scontro con i rigoristi cristiani, e nel 1663, egli fu interamente occupato dalla querelle della Scuola delle mogli, parallelamente al suo successo. 52

53 SAMO M. STRELEC Nato nel 1966 a Ptuj, si è diplomato in regia teatrale e radiofonica all Accademia di Teatro, Radio, Film e Televisione (AGRFT) di Ljubljana con lo spettacolo Življenje plejbojev ( La vita dei playboy, AGRFT e Cankarjev dom, 1991) di Dušan Jovanović. Nell anno accademico 1991/92 si è perfezionato alla Scuola Superiore di Arte Drammatica Ernst Busch (Hochschule für Schauspielkunst Ernst Busch) di Berlino sotto la supervisione del prof. Hartmut Lorenz. Dal 1990 dirige laboratori e seminari d interpretazione scenica e regia sia in Slovenia che all estero. Tra il 1992 e il 1997 è stato direttore artistico del gruppo teatrale Zato di Ptuj, che ha portato il teatro Gledališče Ptuj a riconquistare lo status di teatro professionale; per questo, nel 1997, Strelec ha ottenuto il premio Zlata ptica. Tra il 1997 e il 2001, in qualità di direttore del Teatro di Ptuj, ha promosso l idea di un festival del monodramma, di un concorso dedicato alla drammaturgia giovanile e di un festival di teatro da camera, lo SKUP. Nel 2001 è subentrato come direttore artistico al teatro di prosa di Maribor (Drama SNG Maribor). In Slovenia e all estero, Strelec viene regolarmente premiato dalla regia e dal pubblico in occasione di diversi festival. Vale la pena menzionare soprattutto i due premi per la miglior regia, ottenuti alle Giornate della commedia di Celje (Dnevi komedije), per la La locandiera di Turrini (Teatro Zato, 1996) e per lo spettacolo Marjetka, str. 89 (Gretchen 89 f.f.) di Lutz Hübner (Teatro di Ptuj, 2001). Per la regia di Debeluhi v krilcih (Fat Men in Skirts, Grassoni in gonnella ) di Nicky Silver (Drama SNG Maribor, 2002) è stato premiato diverse volte: premio SKUP, Ptuj 2003; premio Peristil dello Jutarnji list, festival Splitsko ljeto/estate spalatina 2003; premio al festival internazionale di teatro da camera Zlatni lav (Leone d oro), Umago Strelec dirige spettacoli in tutti i teatri stabili sloveni, e in qualità di regista è noto anche a Fiume, Belgrado e Graz. Tra i suoi numerosi lavori vanno ricordati inoltre: A porte chiuse di J. P. Sartre (Gledališče Zato, Ptuj, 1993), La segreta oscenità di ogni giorno di M. A. de la Parre (SLG Celje, 1994), Weisman et Copperface di G. Tabori (SNG Drama Ljubljana, 1994), Ascolta, piccolo uomo di W. Reich (Gledališče Ptuj, 1996), Pohujšanje v dolini šentflorjanski ( Lo scandalo nella Valle di San Floriano ) di Ivan Cankar (SNG Drama Maribor, 1997), Faccia di cuoio di H. Krausser (SNG Drama Maribor, 1997), Dialogo di una prostituta con un suo cliente di D. Maraini (SNG Drama Maribor, 1999), Quartett di H. Müller (HKD Rijeka, 2001), La cantatrice calva di E. Ionesco (Drama SNG Maribor, 2004), Norway.today di Igor Bauersim (Drama SNG Maribor e Narodno pozorište Beograd, 2004), Z mislijo na dramo Ivana Cankarja Hlapci.pdf ( Pensando al dramma di Ivan Cankar Servi.pdf, Drama SNG Maribor, 2005). 53

54 54 Come tutto comincia Durante la prima prova di lettura del Tartufo, il collega Verč è intervenuto per salutarci in nome della direzione artistica, ma poi è rimasto letteralmente incollato alla sedia. Subito dopo, nella sala di lettura è entrata almeno una dozzina di uditori della scuola di teatro Studio Art; della serie - vorremo vedere, per una volta, come tutto comincia; abbiamo già assistito a prove principali, a prove generali, ma adesso ci interessa sapere com è l inizio vero e proprio Hanno chiesto gentilmente se non avessi nulla in contrario alla loro presenza durante la prova: come si può rispondere scortesemente a una domanda cortese? ;-) In aggiunta, a fine prova, Verč mi ha chiesto di scrivere qualche riga su ciò che avevo detto per il libretto di sala. Ma che ne so di cosa ho detto!? In fondo, ero pervaso anch io da un filo d ansia. Certo, ho già lavorato con quasi tutti gli attori, e quindi un po, già ci conosciamo, ma ci sono Brane Šturbej e Luka Cimprič. Ammiro Brane da lungo tempo sui vari palcoscenici che calca, sempre eccelso; il primo ricordo risale al Woyczek di Magelli, a Maribor Luka, invece, l ho conosciuto qualche anno fa proprio a Trieste, quando lavorava ancora al Teatro di Celje; ed è stato lui a dirmi subito, cortesemente, che avrebbe preferito evitare un lavoro raffazzonato, approssimativo... La prova di lettura è già di per sé simile al calarsi i pantaloni, al rimanere in mutande di fronte ai propri collaboratori; e poi c erano anche gli uditori della scuola e quel loro desiderio di vedere come tutto inizia E se me la faccio sotto?! Naturalmente, la mia presunta fifa è poco convincente, proprio come il finale del Tartufo di Molière. In realtà, occasionalmente tengo delle lezioni all'università di Maribor, perciò sono abituato che mi si guardi e ascolti... e che poi ognuno pensi a modo suo. I punti di vista personali: ecco uno dei temi del nostro stare insieme! Che cosa pensano gli attori di quest'opera, dei personaggi, dei ruoli? E di ciò che penso io, regista? L'opera è in fondo la stessa da ormai 350 anni. E se n è scritto di tutto. Ho letto alcuni di questi lavori, non pochi per la verità, ma sono rari quelli che mi hanno entusiasmato, stimolato, ispirato. Cosa dovrei raccontare agli attori? Dire loro quanto ho letto, quanto sono colto e intelligente? Dovrei forse farmi bello con piume altrui, vantarmi della mia diligenza? No, non intendo farlo.

55 Perciò spiego loro la mia ipotesi di lavoro : valutiamo cosa dice il testo, vediamo cosa ne pensiamo, voi attori ed io regista, e dio solo sa dove questo ci condurrà e/o svierà. Chissà se noi, singoli individualisti, creeremo un nostro Tartufo, oppure se io e te diverremo noi, con una nostra visione, percezione, comprensione del Tartufo? Ma soprattutto, loro, gli spettatori, penetreranno nel nostro mondo scenico? Potranno farlo? Vorranno farlo? Accetteranno l invito al ballo? O declineranno l offerta? Questo è pressappoco il modo in cui tutto è cominciato. Suppergiù, questo è quanto ho detto durante la prima prova. Ora, mentre scrivo, siamo già oltre la metà dell opera. Ovvero, ce ne attende ancora metà. Abbiamo invitato il collega Verč nel nostro team perché interpreti il Signor Loyal, e nello spettacolo coinvolgeremo anche Natali, uditrice di Studio Art. Alla fine, mi sembra che gli attori abbiano preso confidenza con le mie mutande : sono quel che sono, anche se un po datate Ma anche loro hanno già fatto emergere qualcosa di sé. Ora la cosa sta diventando interessante! Il lavoro comincia a darmi gioia. Il mestiere diventa guadagno. E non solo in termini di euro ;-) Samo M. Strelec, 12 dicembre 2011 Branko Gavella. Disegno in pianta della scena per Il Tartufo. Teatro nazionale SNG Drama, Ljubljana,

56 TARTUFO, ORGONE E GLI ALTRI Nella casa di Orgone si insinua come amico di famiglia Tartufo. Il giovane uomo, apparentemente un fervido credente di elevati principi morali, è in realtà un falso devoto, particolarmente subdolo e astuto. Il borghese Orgone e sua madre, la bigotta Madama Pernella, rimangono del tutto rapiti da questo giovane in apparenza onesto e pio, al punto da considerarlo un santo. Sulle prime, anche gli altri rimangono affascinati da Tartufo; ma Dorina, la cameriera di Marianna, figlia di Orgone, riconosce ben presto nella sua persona un dissimulatore, un leccapiedi. Poco dopo, anche gli altri membri della famiglia se ne rendono conto, eccezion fatta per Orgone che, proprio a causa del loro giudizio negativo, venera il nuovo arrivato ancor di più. Tutti tentano di convincerlo che Tartufo è un ipocrita bello e buono, ma Orgone ne è totalmente soggiogato. Il suo amore lo induce persino a promettergli la mano della sua unica figlia, Marianna, senza che il fidanzamento tra lei e Valerio rappresenti ai suoi occhi un ostacolo. La povera ragazza si ritrova infelice e non sa che fare. La cameriera Dorina, giovane dotata di ironia e buonsenso, decide di aiutare la propria padrona. Vuole convincere tutti, senza lasciar spazio ad alcun dubbio, della vera natura di Tartufo. Riesce così ad attirarlo nella propria camera, dove si trova Elmira, la moglie di Orgone; nonostante l età, la signora vanta ancora una rara bellezza. Tartufo ed Elmira iniziano ad amoreggiare, mentre il figlio della donna origlia dietro la porta per sentirne i discorsi. Sconvolto, corre dal padre per raccontargli dell atto vergognoso e del tradimento, ma Orgone, nella sua infinita fede, è convinto che il figlio menta; perciò lo caccia di casa diseredandolo e nominando come nuovo erede Tartufo. A questo punto, è Elmira a voler tentare di far rinsavire Orgone. Riesce a convincerlo a nascondersi sotto il tavolo, mentre lei attira Tartufo nella propria stanza, dove l impostore (ingannato) cade nella trappola ricominciando a parlarle d amore. Solo così Orgone si persuade dell ipocrisia e della malvagità dell uomo, ma ormai è troppo tardi! La casa è già intestata a Tartufo, che ora minaccia di buttare fuori tutta la famiglia. E questo non è tutto! Sullo sfortunato Orgone incombe il rischio di un arresto a causa di certi importanti documenti politici che Tartufo gli ha rifilato. Quando la polizia entra in casa, Orgone si sta già arrendendo al crudele destino, ma all ultimo tutto si capovolge: la polizia si concentra su Tartufo, smascherandolo come un furfante, un impostore e un ipocrita. Nel finale, Tartufo viene portato via dalla polizia, il figlio di Orgone torna a casa e riassume il ruolo di erede, mentre Valerio ritrova la bella figlia di Orgone, Marianna. La storia termina secondo il principio tutto è bene quel che finisce bene. Ciò che però lo spettacolo rende in maniera eccellente è il vecchio detto delle bugie con le gambe corte! 56 Fonte: baza.svarog.org

57 Jean-Baptiste Poquelin Molière Brani tratti dalla prefazione al Tartufo I marchesi, le preziose, i cornuti e i medici hanno pazientemente tollerato che io li rappresentassi sul palcoscenico, dando addirittura a vedere di divertirsi come tutti gli altri dei ritratti che se ne facevano; ma gli ipocriti non accettano scherzi: si sono immediatamente inferociti, trovando inaudito che io avessi avuto l audacia di rappresentare le loro messinscene e di gettare discredito su una professione su una professione cui si dedica tanta gente di rango elevato. Questo è un delitto che essi non potevano perdonarmi. Attenendosi a quella che è una loro lodevole abitudine, hanno mascherato i loro interessi con la cause di Dio; e Il Tartufo, sulle loro labbra, è diventata una commedia che offende la pietà religiosa. È colma di cose abominevoli dalla prima riga all ultima, e non vi si trova niente che non meriti il rogo. Non vi è una sillaba che non sia empia; perfino i gesti che vi si compiono sono gesti scellerati; e così, ogni minima occhiata, ogni minimo cenno col capo, ogni minimo passo a destra o a sinistra nasconde cose misteriose che essi si affrettano a chiarire a mio danno. Se ci si prende la briga di esaminare in buona fede la mia commedia, si vedrà senza dubbio alcuno che le mie intenzioni sono del tutto innocenti, e che essa non si propone affatto di prendere in giro cose degne di venerazione: che le ho anzi trattate con tutte le precauzioni richieste dalla delicatezza dell argomento, e che ho impiegato tutta l abilità e le cure possibili per distinguere bene il personaggio dell ipocrita da quello del devoto sincero. Per questo motivo ho impiegato due atti interi a preparare l ingresso del mio scellerato. Ed egli non lascia in dubbio lo spettatore neppure per un istante, dal modo in cui l ho descritto lo si riconosce immediatamente, e dal principio alla fine egli non dice una parola, non compie un gesto che non riveli al pubblico il suo carattere di uomo malvagio, e che non faccia brillare per contrasto quello del vero onest uomo che gli contrappongo. Se scopo della commedia è quello di correggere i vizi degli uomini, non vedo per quale ragione si debbano fare eccezioni di favore. Questo vizio, oltretutto, ha per lo Stato conseguenze assai peggiori di qualsiasi altro; e noi sappiamo per esperienza che il teatro ha questo grande potere di correggere i vizi. Le più belle espressioni di un serio discorso morale hanno quasi sempre meno efficacia 57

58 58 di una satira; e nulla fa più effetto sulla maggioranza degli uomini quanto il ritratto dei loro difetti. È una grande minaccia per il vizio, quella di vedersi esposto alla derisione del mondo. Noi infatti sopportiamo tranquillamente un rimprovero, ma una presa in giro ci risulta insopportabile. Accettiamo di passare per malvagi, ma non di risultare ridicoli. Io non nego che vi siano stati dei Padri della Chiesa che hanno condannato la commedia, ma non si può negare che qualcuno di loro l ha trattata un po più benevolmente, e pertanto l autorità con cui si pretende avallare questa censura viene distrutta da questa distinzione; e la sola conclusione che si può trarre da questa diversità d opinione presso menti illuminate dagli stessi lumi, è che essi hanno interpretato la commedia in modi diversi, e gli uni l hanno considerata nella sua purezza mentre gli altri l hanno visto nella sua corruzione, e confusa con tutti quei cattivi spettacoli che giustamente sono stati definiti spettacoli di turpitudine. E in effetti, poiché bisogna discutere di cose e non di parole, e poiché la maggior parte delle difficoltà provengono dall incomprensione e dal coinvolgere in una stessa parola cose opposte tra loro, non c è che da togliere il velo dell equivoco e esaminare che cos è la commedia in sé, per vedere se è davvero condannabile. Si riconoscerà senza dubbio che la commedia non è altro che una poetica opera dell ingegno che riprende, con sgradevoli insegnamenti, i difetti degli uomini, e che non può essere che condannata ingiustamente; e se vogliamo sentire a questo proposito la testimonianza dell antichità, vedremo che i più celebri filosofi, quelli proprio che facevano professione di tanta austera saggezza e che non cessavano di lanciare invettive contro i vizi dei tempi loro, sono stati larghi di elogi alla commedia. La filosofia è un dono dal cielo: ci è stata data per elevare il nostro spirito, attraverso la contemplazione della natura, alla conoscenza di Dio; e tuttavia si sa che spesso l uomo l ha distolta dal suo fine e l ha pubblicamente impiegata a sostegno dell empietà. Neppure le cose più sacre sono al riparo dalla corruzione degli uomini; e noi vediamo che vi sono degli scellerati che ogni giorno abusano della pietà religiosa e la pongono malvagiamente al servizio dei più grandi delitti. Sappiamo sempre distinguere l intenzione di un arte dall uso malvagio che può venirne fatto; e come ci guarderemo bene dal proibire la medicina perché è stata bandita da Roma, o la filosofia perché è stata pubblicamente condannata in Atene, così non biso-

59 gna interdire il teatro solo perché in certi periodi è stato censurato. Questa censura ha avuto le sue ragioni, ma ora queste ragioni non sussistono più. Quella censura si fondava su quello che allora era dato vedere; ma noi non dobbiamo farla uscire dai limiti che essa stessa si è data,estenderne gli effetti oltre il lecito e farla ricadere tanto sull innocente quanto sul colpevole. La commedia cui essa si rivolge non ha nulla a che fare con la commedia che noi vogliamo difendere. Bisogna guardarsi bene dal confondere l una con l altra. Si tratta di due persone dai costumi di vita del tutto opposti. Non hanno alcun rapporto tra di loro, ad eccezione dell identità dei loro nomi; e sarebbe una spaventosa ingiustizia condannare Olimpia che è una donna dabbene, solo perché c è stata un Olimpia che era una donna corrotta. Sentenze di questo genere creerebbero senza dubbio una gran confusione nel mondo. Ammetterò che esistono luoghi che più del teatro meritano d essere frequentati; e se davvero bisogna biasimare tutto ciò che non riguarda direttamente Dio e la salute dell anima nostra, certamente questo riguarda anche il teatro, che dovrà essere condannato assieme a tutto il resto. Ma supponendo, il che del resto è vero, che la pratica della pietà religiosa tolleri qualche intervallo e che gli uomini abbiano e che gli uomini abbiano bisogno anche di qualche svago, io sostengo che non si potrà trovargliene uno che sia più innocente del teatro. Mile Korun. Bozzetto di scena per lo spettacolo Sganarello o il cornuto immaginario. Teatro nazionale SNG Drama, Ljubljana,

60 BREVE CRONOLOGIA DELLA NASCITA DEL TARTUFO maggio: il penultimo giorno di celebrazioni dedicate ai Piaceri dell isola incantata a Versailles, la compagnia di Molière recita Il Tartufo in forma incompiuta di fronte a Luigi XIV. Dopo questa rappresentazione, l opera viene vietata e non appare né in edizione stampata nelle biblioteche, né tantomeno sui palcoscenici. Si sa quindi davvero poco di questa versione della commedia, se non ciò che si evince dalla testimonianza di La Grange, attore della compagnia di Molière, il quale accenna al fatto che si sia trattato dei primi tre atti dell opera. 4 agosto: Molière legge l opera a Fontainebleau, di fronte al legato pontificio Cardinale Chigi, che ne rimane soddisfatto. Poco dopo, il curato Pierre Roullé pubblica un libello particolarmente aggressivo sulla commedia, nel quale insulta Molière definendolo un demonio e il più segnalato empio e libertino che mai si sia visto nei secoli passati ; infine, scrive che per questo attentato sacrilego ed empio, [merita] un estremo supplizio esemplare e pubblico, e il rogo stesso, precursore del fuoco dell inferno. 31 agosto: Molière presenta al re una prima Istanza, nella quale si difende soprattutto dagli attacchi del curato Roullé. Ecco cosa scrive al sovrano: [...] e per non toccare in nulla la stima e il rispetto che si devono a chi è sinceramente devoto, ne ho distinto quanto più ho potuto il carattere che avevo preso di mira [l ipocrita]. [...] Ciononostante, tutte le mie precauzioni sono state inutili. [...] [Secondo questo curato] la mia commedia, senza averla neanche vista, è diabolica e diabolico è il mio cervello: io sono un demonio, ricoperto di carne e vestito come un uomo, un libertino, un empio degno di un supplizio esemplare. Non basta che il rogo mi purifichi in pubblico del mio peccato, poiché con questo me la caverei troppo a buon mercato; il caritatevole zelo di questo brav uomo si guarda bene dall accontentarsi di questo; gli preme che io non trovi misericordia neppure presso Dio; vuole assolutamente che io sia dannato: la cosa è decisa. Molière legge l opera in alcune occasioni private, chiuse al pubblico agosto: Molière porta in scena la nuova versione della commedia, Panulfe ou l imposteur, al Palais Royal. Si suppone che il re, prima di partire per le Fiandre, gli abbia dato la propria benedizione, ma di ciò non rimane alcuna traccia scritta. Molière è però costretto ad 60

61 alleggerire l opera. Lo spettacolo riscuote grande successo, ma il giorno seguente il Presidente del Parlamento, responsabile dell ordine pubblico in assenza del sovrano, vieta tutte le repliche, con la motivazione che la commedia è molto bella ed istruttiva; ma non tocca agli attori istruire la gente in materia di morale cristiana e di religione, né tocca al teatro predicare il Vangelo. 6 agosto: Molière scrive la seconda Istanza al Re, che viene consegnata da La Grange e La Thorillière nell accampamento davanti alla città di Lille, nonostante il sovrano non li accolga. 11 agosto: Hardouin de Péréfixe, arcivescovo di Parigi, emette un ordinanza con la quale vieta esplicitamente a tutte le persone della sua diocesi di rappresentare, leggere o sentir recitare la commedia, in forma pubblica o privata, prevedendo come pena, in caso di infrazione dell ordinanza, la scomunica. Come della prima, anche della seconda versione della commedia si hanno poche notizie, non essendone rimasta copia alcuna. Unicamente dall Istanza di Molière e dall anonima Lettera sull Impostore, firmata dall autore con la lettera C, è possibile ricostruire alcuni dettagli dello spettacolo portato in scena il 5 agosto Molière stesso sostiene di aver tagliato con cura tutto ciò che [gli] sembrava poter fornire un pretesto ai celebri originali del ritratto che [ha] voluto fare febbraio: Finalmente, Molière ottiene dal re l autorizzazione a rappresentare Il Tartufo, che porta nuovamente il titolo originale. Prima di emettere l autorizzazione, Luigi XIV richiede uno studio teologico sulla validità dell ordinanza emessa dall arcivescovo di Parigi. La risposta è tranquillizzante e lo spettacolo ottiene enorme successo. Nel 1669 le repliche sono 55 e, di queste, 28 si svolgono senza soluzione di continuità. A questo punto, Molière scrive una terza Istanza al Re, che però non ha più alcun nesso diretto con l opera e la sua sorte per quanto riguarda la censura. Marzo: Il Tartufo esce in prima edizione stampata, corredata dall autore da una Prefazione. Giugno: esce la seconda edizione dell opera, corredata dalle tre Istanze al Re. Fonte: libretto di sala del teatro Slovensko ljudsko gledališče Celje,

62 UNA PREDA PER I TARTUFI: GLI INGENUI L opera di Molière sull ipocrisia religiosa è un sommo capolavoro del teatro comico mondiale. L autore ha commentato il tema del proprio lavoro rivolgendosi al proprio re, Luigi XIV, in questi termini: Dal momento che l ipocrisia è senza dubbio uno dei vizi più alla moda, più fastidiosi e più pericolosi, ho pensato, Sire, che avrei reso un non piccolo servigio a tutte le persone dabbene del vostro regno preparando una commedia che descrivesse gli ipocriti, smascherando a dovere tutte le studiate messinscene di questa gente dall onestà ad oltranza, tutte le sotterranee birbonate di questi falsari della devozione, che si propongono di far cadere in trappola il prossimo loro con un finto zelo e una sofisticata carità. L opera narra dell astuto Tartufo che, in nome dei supremi valori dello spirito e della Chiesa, vuole impossessarsi del patrimonio dell ingenuo Orgone. Il protagonista predica la devozione e la morale, ma cela intenzioni maligne e spietate, tanto da riuscire quasi a rovinare la famiglia di Orgone. Inaspettatamente, la salvezza si presenta nelle vesti di un ufficiale di polizia che smaschera Tartufo, facendolo apparire per quello che è: un farabutto. La commedia è una delle forme più legittime per raccontare le verità sociali, e quella di Molière riflette ancora oggi, come in uno specchio, i tartufi contemporanei. Non si tratta più dei rappresentanti del clero nero; nel mondo contemporaneo, il tartufismo ha trovato terreno fertile presso diversi individui che in nome di qualche bene superiore riescono a ottenere finanziamenti da ogni dove. Come controparte rimangono gli ingenui, oggi come allora facili prede degli svariati tartufi, supposti portatori di conoscenze metafisiche e valori spirituali superiori. Bozzetto di scena di Vladimir Žedrinski per l Atto V (scena 6) del Tartufo. Teatro nazionale SNG Drama, Ljubljana,

63 IL NOME DEL PROTAGONISTA... Il nome del personaggio che dà il titolo all opera più nota di Molière si è elevato a concetto: nella forma di nome comune, il Tartufo è per antonomasia sinonimo di baciapile, una persona che ostenta una devozione ipocrita per favorire i propri interessi. Nel Tartufo, tale ostentata devozione è una strategia che gli consente di dominare non solo gli altri, ma alla fine addirittura la società stessa. Eppure la sua strategia è efficace solamente in una configurazione politico-ideologica specifica, in una società nella quale il mero richiamo alla religione è condizione sufficiente per ottenere ed esercitare il potere. Non sorprende quindi che la commedia sia stata proibita immediatamente dopo la sua comparsa, divenendo il più clamoroso esempio di censura nella storia del teatro. Quest opera ha rappresentato una grande lotta nella vita privata di Molière, a causa della quale, secondo alcuni, ha perso la fede, la gioia (pur essendo un commediografo!) e persino la salute. Ma se con questo lavoro l autore ha sfidato le posizioni di potere nella Francia del XVII secolo, il Tartufo si è potuto affermare come concetto generale unicamente perché riconoscibile anche in altre dimensioni spazio-temporali. Tutto fa presagire che anche qui ed ora i riverberi non mancheranno: preparatevi ad uno spettacolo tagliente e al contempo incredibilmente, sfrenatamente divertente. LA CONDANNA DEL TARTUFO DA PARTE DELL ARCIVESCOVO DI PARIGI Cos ha contrariato e irritato l arcivescovo di Parigi al punto da indurlo a vietare la rappresentazione e la lettura del Tartufo con la minaccia della scomunica? La condanna dell arcivescovo Una commedia molto pericolosa, e tanto più in grado di nuocere alla religione in quanto, sotto pretesto di condannare l ipocrisia o la falsa devozione, dà occasione di accusarne indifferentemente tutti quelli che fanno professione della più solida pietà, esponendoli così agli scherni e alle continue calunnie dei libertini. L Arcivescovo vieta quindi a tutte le persone della diocesi di rappresentare, leggere o sentir recitare la suddetta commedia, sia pubblicamente che in privato, sotto qualsiasi nome e con qualsivoglia pretesto, e questo sotto pena di scomunica. Ordinanza ufficiale (11 agosto 1667) 63

64 64 Niko Smrekar LE TRACCE DEL TARTUFISMO OGGI Il Tartufo è una commedia che cela in sé molti elementi di generi teatrali più seri. Deridendo i falsi devoti e gli ipocriti, l opera pone in maniera quasi tragica una questione particolarmente seria: non ci si chiede solo quale sia la posizione dell uomo nel mondo, ma addirittura quali forze agiscano sull essere umano al punto da indurlo a trascurare la propria famiglia, il proprio patrimonio e la propria capacità di discernimento. Forze impersonate nella recita da Tartufo, e talmente pericolose da portare, a causa della cecità di Orgone, a una conclusione in cui persino i vincitori terminano come vinti. Tartufo quindi non rappresenta solamente se stesso, ma tutte quelle forze straordinariamente organizzate che sono più potenti di un singolo essere umano. Forze riconoscibili sia nel mondo descritto dalla commedia che in quello attuale, che inducono un uomo ragionevole a rinnegare tutti i propri cari. Da allora ad oggi, si è modificato solamente il loro modus operandi: ai tempi di Molière, per convincere gli innocenti si usava una visione più mistica della realtà, mentre oggi prevale quella capitalistica. Poco prima che il noto ufficiale di polizia senza nome sconvolga l intera situazione sul palcoscenico, sembra che la storia del Tartufo stia per finire in maniera particolarmente infelice per Orgone, rinsavito da poco, e per la sua famiglia, ormai rimasta priva di tutti i suoi beni materiali, perché intestati dal padrone di casa all impostore. Inoltre, Tartufo sta tentando di far finire in galera lo stesso Orgone. Se si tentasse di fermare gli eventi a questo punto, a qualche battuta prima della conclusione, il testo non sarebbe più una commedia, ma finirebbe in tragedia. Il finale tranquillizzante, di rigore per una commedia, appare a posteriori imposto, aggiunto; presente probabilmente solo perché Molière potesse ingraziarsi il re e sfuggire alla censura, che già aveva rigettato il suo testo due volte, e per sottomettersi ai dettami del genere comico, che richiede una conclusione felice. Il finale quasi melenso del Tartufo, talmente incongruo con lo svolgimento della recita fino a qualche istante prima, induce a porsi una domanda: la conclusione effettiva non avviene forse prima del finale vero e proprio? O ancora, non è forse possibile considerare Il Tartufo come una tragicommedia che, di fatto, termina in tragedia, mentre il finale positivo è soltanto apparente? Indipendentemente dal fatto che Il Tartufo sia una commedia, si tratta in realtà di un opera in cui i vincitori sono davvero pochi.

65 Di primo acchito, quando cala il sipario, con la famiglia di Orgone tutto sembra andare per il meglio. La figlia Marianna e il suo amato Valerio possono sposarsi, il padre riaccoglie in casa il figlio Damide, Orgone e sua moglie Elmira fanno pace, l intruso Tartufo, vera causa di tutti i problemi, viene arrestato. Eppure, non è tutto così semplice. Oltre a Tartufo, che per merito del buon re perde non solo tutti i beni dei quali si è impossessato fingendo devozione, ma addirittura la propria libertà, l altro grande sconfitto è Orgone. Questo signore di mezza età, come viene rappresentato, aveva trovato nel falso devoto un sistema di valori che gli avrebbe consentito di attendere la morte in pace: alla fine, questa possibilità di redenzione diviene per lui impossibile. Durante l intero quinto atto, Orgone appare smarrito, non sa dove andare, di cosa occuparsi, né cosa lo attenda in futuro. Rimane in questo stato anche nel finale, perché tutte le sue proiezioni sul futuro sono finite in prigione con Tartufo. Non sono di grande aiuto nemmeno i buoni consigli di Cleante, che suggerisce anzitutto di ringraziare congiuntamente il re, per poi celebrare il fidanzamento tra Valerio e Marianna. Ma le cerimonie, si sa, durano pochi giorni, e Orgone ha ormai perduto quella fede che gli avrebbe dato la forza di andare avanti. Nemmeno per Elmira e Cleante la situazione non è migliore. Nel finale, lei si ritrova nella posizione di una donna costretta dal marito stesso a tradirlo per riuscire a convincerlo degli imbrogli di Tartufo. Il suo rapporto nei confronti di Orgone, come anche del mondo in generale, a un certo punto cambia: all inizio, Elmira ha un ruolo piuttosto rilevante; a metà spettacolo, nelle due scene tra lei e Tartufo, è padrona degli eventi; alla fine, rimane solamente una figura femminile impaurita del futuro che le si prospetta con il marito, una donna che rimpiange di essersi spinta tanto lontano pur di smascherare l impostore. La sconfitta di Cleante è meno evidente. Almeno a prima vista, la sua visione del mondo prevale su quella meschinamente professata da Tartufo. Eppure, egli si ritrova costretto a rimanere in scena sapendo che, se l aiuto del re non fosse intervenuto come un deus ex machina, tutti i suoi buoni insegnamenti non sarebbero valsi a nulla. La sua vera sconfitta è data dalla sua incapacità di far aprire gli occhi al cognato. Nel quarto atto, Orgone gli ribatte: ORGONE: Tutti i tuoi consigli, cognato, valgono oro, ma non intendo avvalermene. Per quanto sia intelligente e saggio, Cleante è incapace di svolgere il proprio compito principale: convincere Orgone dell illusione in cui vive venerando Tartufo e i suoi precetti. 65

66 66 Da spettatori del Tartufo, dobbiamo però chiederci soprattutto perché gli insegnamenti del protagonista siano negativi, e per quale motivo Molière li considerasse tanto dannosi e pericolosi da rielaborare il testo da cima a fondo, non una, ma ben due volte, indirizzando al re due istanze per ottenere l autorizzazione a rappresentare l opera. In quali punti l autore ha intravisto nel tartufismo un pericolo tanto grave da insistere su un testo finché, solo nella terza versione, è finalmente riuscito a presentarlo la pubblico più vasto (mentre la corte aveva assistito a entrambe le versioni precedenti prima del loro divieto)? Infine si pone da sé anche un altra questione: perché alcuni ambienti hanno considerato la commedia tanto pericolosa da insistere fermamente sul suo totale divieto? In fondo, i precetti professati da Tartufo sull astinenza, sulla rinuncia ai piaceri terreni e sulla vita all insegna della fede non si discostano particolarmente da quelli ancor oggi difesi da alcuni ambienti della Santa Chiesa Cattolica Romana. Le risposte a queste domande sono molteplici, e tutte velatamente presenti nel testo della commedia. La prima, fondamentale, sta naturalmente nel fatto che Tartufo è un bugiardo e un ipocrita. Già nella dramatis personae viene definito come un baciapile, un falso devoto; come tale, Cleante riesce quasi a smascherarlo all inizio del quarto atto. Se da un lato Tartufo predica i precetti sull astinenza e sulla rinuncia ai piaceri terreni, dall altro è il primo a mangiare e bere con ingordigia, ad arrendersi alla voluttà pensando a Elmira: proprio perché menzogneri, i suoi principi, di qualsiasi natura siano, sono ridicolizzati e portati all assurdo fin dal principio. Eppure la questione è più profonda. Bisogna chiedersi quali elementi dei precetti di Tartufo hanno portato Molière a trattenersi dal condannarli per lungo tempo. Indirettamente, attraverso l ironia, la risposta ci viene offerta dallo stesso Orgone, del tutto cieco di fronte alla realtà. Nella sua scena principale del primo atto si rivolge con sincerità a Cleante, parlandogli di Tartufo: ORGONE: I suoi insegnamenti mi hanno mostrato una nuova via; per nulla al mondo ho più cuore; dell amicizia ha liberato la mia anima, e se muore mio fratello, i miei figli, mia madre, mia moglie, scrollerò le spalle e mi placherò. Questi versi rivelano la più grande perversione e il maggior pericolo del tartufismo. Che Orgone perda i propri beni a causa di Tartufo conta meno del fatto che, per precetti di varia natura (tanto più subdoli perché menzogneri), egli rinneghi tutti i propri cari. Nel suo discorso, Orgone non parla di beni terreni, ma di persone, della pro-

67 pria famiglia, della quale non gli importa più nulla da quando Tartufo si è insinuato nella sua vita. Di fronte a queste sue dichiarazioni così radicali, Cleante risponde semplicemente: CLEANTE: Che sentimenti umani, straordinariamente nobili! Il principio del tartufismo tende quindi a indurre le vittime di questo sistema morale, presentato nel testo come indubbiamente menzognero, a rinnegare i propri legami sentimentali con la famiglia e gli amici, emarginandole così dal gioco della vita. Tartufo vende un sistema morale in cui apparire come santi conta più dei legami familiari. E in questo sistema, i suoi vacui precetti morali hanno un peso tale da prevalere sull amore che Orgone prova per la propria famiglia. Orgone e il suo rapporto con i familiari, ma soprattutto il crollo emotivo dell intera famiglia nel finale, sono strumenti che Molière usa per ammonirci sul fatto che qualsiasi sistema etico-morale che ci impone di dimenticarci dei nostri cari è, fondamentalmente, carente e nocivo. Il principio del tartufismo, infine, non si rivela solo nel pericolo che Tartufo rappresenta tanto per Orgone quanto per la capacità di discernimento in generale, ma anche nel fatto che Tartufo non è l unico rappresentante del suo genere. Nel proprio discorso del primo atto, Cleante dice che di queste false nature esiste un grande sciame. Purtroppo, non è del tutto chiaro a quale specifico gruppo di falsi devoti della sua epoca Molière si volesse riferire nella stesura della commedia; gli esperti sospettano si tratti di almeno tre specifici gruppi cattolici dell epoca: i giansenisti, i gesuiti e la misteriosa Compagnia del Sacro Sacramento. Tutti questi gruppi, per la loro struttura e il loro modus operandi, ricordavano fortemente il modo di agire di Tartufo. Gli argomenti che permetterebbero di sostenere come Tartufo sia il rappresentante di una qualsiasi di queste tre organizzazioni non mancano davvero. Ad ogni modo, non conta tanto sapere quale specifico gruppo egli rappresenti, quanto piuttosto prendere atto che alle sue spalle c è un organizzazione potente, un sistema con un forte apparato ideologico, capace di fare riferimento all unica autorità che neppure il re può contestare: Dio. La situazione della famiglia di Orgone e, nel finale, di Orgone stesso, incute seriamente paura. Chi li circonda, avendo ottenuto la promessa di poter uscire dai giochi della vita, inizia a mutare atteggiamento e ad attaccarli perché non si sottomettono al loro stesso codice morale (dannoso e pericoloso per l uomo raziocinante). Inoltre, dietro a tutto ciò si cela il potente macchinario propagandistico di una qualche oscura organizzazione mistica. Considerando tutte le forze che 67

68 68 si muovono contro la famiglia, non appare per nulla strano che, per salvare la loro situazione, almeno in apparenza, debba intercedere il re in persona. I pericoli del tartufismo si celano quindi anzitutto in un sistema morale che ci impone di rinnegare e rinunciare alla nostra famiglia. E il pericolo è accresciuto dal fatto che tale sistema è sostenuto da un organizzazione con un apparato propagandistico straordinariamente ben oliato. Se ora facciamo un rapido salto nel tempo, di tre secoli e cinque lustri, per arrivare al 2003, possiamo chiederci dove sia possibile cercare il tartufismo oggi. I primi e più evidenti sospettati sono naturalmente i sistemi religiosi istantanei, che ambiscono a separare la gente dal loro denaro e dai loro cari nella maniera più rapida possibile, terminando a volte con feste horror di autoannientamento, come ad esempio i suicidi di massa. Queste sette sono indubbiamente una delle odierne fonti di tartufismo, ma manca loro la propaganda tanto efficace del tartufismo dei tempi di Molière. Nel mondo attuale, il vero tartufismo ha cambiato volto. Il più grande pericolo per i rapporti interpersonali, sostenuto dalla propaganda, si cela nel diktat capitalistico del successo, che fuorvia le vittime facendo loro sperare che nel gioco della vita si possa vincere. Se si propone di riuscire fino in fondo, il tartufismo deve basarsi sulla visione del mondo più comune, poiché solo così ottiene accesso ideologico al maggior numero di potenziali vittime. E nel 2003 la filosofia di vita prevalente è il capitalismo. Nel mondo contemporaneo, la dittatura del successo ha la stessa influenza negativa sulla famiglia e sui rapporti interpersonali che si può rilevare nel Tartufo. La cultura delle grandi corporazioni, al pari della falsa santità di Tartufo, ci impone di sottometterci a un sistema di valori che ci richiede la rinuncia ai valori umani fondamentali, quali la famiglia, la libertà e, in un certo modo perverso, anche i piaceri. Il diktat del successo richiede la sottomissione alle grandi corporazioni al punto da richiedere una reperibilità permanente, la presenza sul luogo di lavoro in orari indicibili, la rinuncia alle ferie e, soprattutto, la cronica riduzione del tempo che l essere umano ha a disposizione per dedicarsi con piacere ai propri interessi, ossia quelli che con la cultura delle grandi corporazioni non hanno nulla in comune. In breve, il diktat delle grandi compagnie richiede alle persone di anteporre ai propri valori quelli dell azienda per la quale lavora. La cultura delle grandi corporazioni è inoltre dotata di un apparato propagandistico di tutto rilievo. Pochi si rendono conto che, nel

69 mondo capitalista, chi detiene i media decide anche di cosa e in che modo i mezzi d informazione debbano scrivere. E nel mondo capitalista, i media sono di proprietà dei grandi gruppi societari. Negli Stati Uniti, ad esempio, è stato appurato che 5 o 7 grandi gruppi controllano il 95% dei quotidiani più letti. Così, nell interesse delle finanze e dei grandi capitali, la verità e il buonsenso non solo passano frequentemente in secondo piano, ma vengono spesso del tutto ignorati. Apparentemente, tra il tartufismo del Seicento e quello del XXI secolo esistono grandi differenze, se si considera che quello contemporaneo è, di fondo, in contrapposizione a quello dell epoca molièriana, e non richiede la rinuncia al denaro e ai piaceri terreni. A ben vedere, però, le differenze non sono poi tante: gli elementi di distinzione sono solo una conseguenza della nuova visione del mondo. Nel Seicento, questa era di natura mistica, e tentava di convincere le proprie vittime che potevano uscire dal gioco della vita terrena, mentre i tartufi odierni devono provare a indurre nelle persone la sensazione di poter vincere. E la vittoria si misura nella quantità di denaro guadagnato. Il vero nodo è rappresentato dal fatto che l apparato mediatico delle grandi corporazioni è rivolto in primis alla pubblicità, vale a dire alla promozione di maggiori consumi. Più guadagni, più cose ti puoi concedere, più devi spendere. Nella filosofia capitalista, il successo si misura con il potere d acquisto del singolo. Così, a rimanere in strada sono i rapporti interpersonali, esattamente come sarebbe potuto accadere ai membri della famiglia di Orgone. Tuttavia, dal punto di vista della commedia, la situazione non è mai terribilmente tragica, anche se oggi la fiducia nella capacità di un governatore assoluto che possa salvare le vittime del tartufismo sta leggermente scemando. Il Re Sole non c è più, e a volte sembra che certi uomini di potere non abbiano una reale volontà per prevenire il tartufismo delle grandi corporazioni. Se vogliamo credere al teorema di Ginsberg (Non puoi vincere. Non puoi pareggiare. Non puoi nemmeno abbandonare.), allora nemmeno il sistema precedente offriva di meglio (in fondo, lo abbiamo spodestato noi stessi, non è vero?). Malgrado ciò, la possibilità di vivere secondo il buonsenso di Cleante o Dorina esiste: per poterlo fare, è di vitale importanza saper vedere, come loro due, dove e dietro quale maschera si celano i tartufi. Solo così potremo evitare che ci rendano ciechi. Fonte: libretto di sala del teatro Slovensko ljudsko gledališče Celje,

70 Marta Gregorčič LE VIRTù DELL IPOCRISIA E DELLA BARBARIE Nella prima pagina del suo Discorso sul colonialismo, il poeta e umanista dell isola caraibica della Martinica, Aimé Césaire, dice fondamentalmente che la civiltà europea non è capace di risolvere i due principali problemi generati dalla sua stessa esistenza, quello del proletariato e quello del colonialismo; che non è capace di difendersi di fronte al tribunale della ragione, né di fronte a quello della coscienza ; che si va rifugiando sempre più nell ipocrisia, tanto più ripugnante quanto meno riesce a ingannare la gente. 70 Cinquantacinque anni dopo lo scritto di Césaire ci ritroviamo ancora una volta sorpresi e indignati. Ci ripetiamo che questo è nazismo, ma, suvvia, terminerà, e rimaniamo in attesa, speranzosi e cechi di fronte alla realtà dei fatti. In fondo, non siamo altro che dei complici non ancora divenuti vittime; ci foderiamo gli occhi di prosciutto, giustificando e alimentando questo stato delle cose. Negli ultimi giorni, siamo stati testimoni di almeno quattro esempi di tale infida superbia. Esempi che dovrebbero scuotere anche il più incredulo degli umanisti: protagonista del primo è Berlusconi; sul secondo, è Netanyahu ad avere il monopolio; nel terzo, la Slovenia si crogiola nell incanto dell idea di una propria Silicon Valley; il quarto ha richiesto la vita di Ferid Saiti. Primo: non è un caso che Silvio Berlusconi, già in quel meraviglioso anno, ormai lontano, in cui la Slovenia ha richiesto l adesione all OCSE, abbia dichiarato che Mussolini, rispetto ai supposti statisti dell entourage di Prodi, sia stato un grande protagonista della storia. Durante l ultima riunione del Consiglio dell OCSE a livello dei Ministri, in cui il premier italiano svolgeva le funzioni di Presidente, la Slovenia, con Israele ed Estonia, è stata solennemente accolta nel club dei Paesi più sviluppati al mondo (definizione del Primo ministro sloveno Pahor): ancora una volta, niente ha potuto dissuadere Berlusconi dall ennesima citazione dei diari del grande Mussolini. Quando la Slovenia ha ottenuto l onore e privilegio di aderire all OCSE (parole del premier Pahor, che ha partecipato con grande slancio emotivo al rituale dell iniziazione), ovvero di entrare nella cerchia degli Stati ad alto tasso intellettuale (dichiarazione del Ministro Gaspari nella stessa occasione), Berlusconi è ricorso ancora a Mussolini per evitare un insidiosa domanda giornalistica sulla sua

71 influenza: Dicono che ho potere, ma io non ho nessun potere. Io so che posso solo ordinare al mio cavallo di andare a destra o di andare a sinistra. Che un dirigente di Stato, in occasione di un vertice internazionale ai massimi livelli, si richiami al più importante fascista del XX secolo, è qualcosa che in Slovenia probabilmente non potrebbe mai accadere. Qui, i politici, senza eccezioni degne di tale nome, prendono spunto da se stessi e non da liturgie letterarie o di altre branche umanistiche. Accade loro però immancabilmente qualcos altro: venerano con eccessivo zelo ciò che non promette alcun futuro né alla Slovenia, né al resto del mondo. In Italia, nell Unione europea, ed ora anche nell OCSE, le improvvisazioni umoristiche di Berlusconi stanno diventando un elemento di disturbo: i giornalisti vi si gettano a pesce, mentre l establishment politico rimane in silenzio e le tollera con malcelato imbarazzo. A parlare a voce alta rimangono pochi, inossidabili umanisti, come, per esempio, Umberto Eco, che non definisce la politica berlusconiana una dittatura, ma un colpo di Stato strisciante. Il Tartufo. Teatro nazionale sloveno per il Territorio libero di Trieste (TNS per TLT), Trieste, Atto IV, scena 7. Da sinistra a destra: Nada Gabrijelčič (Elmira), Jožko Lukeš (Orgone), Rado Nakrst (Tartufo). Secondo: nel bel mezzo della diplomazia slovena, ebbra di felicità, e accanto a Berlusconi, siede muto il Presidente israeliano Netanyahu, che dovrebbe essere particolarmente sensibile agli argomenti riconducibili al fascismo e alle sue riproduzioni. Rimane invece in silenzio. A quattro giorni dal vertice OCSE, scatena le proprie forze antiterrorismo contro gli attivisti della pace, facendo fuoco, uccidendoli e rinchiudendoli, perché tentano di rifornire di medicinali e cibo i palestinesi. Quelli che si trovano nel più grande carcere 71

72 all aperto al mondo, o, in altre parole, nel più grande campo di concentramento del XXI secolo, non ancora dichiarato tale: a Gaza. Dove, secondo le stime scientifiche della Johns Hopkins University, oltre l 80% delle famiglie vive sotto la soglia della povertà. La corte politica, in trattenuto e rigoroso stile diplomatico, compiange l eccidio, mantenendo però lo status quo a Gaza senza alcuna sanzione economica o politica per Israele (ora membro OCSE). Cadaveri palestinesi, il cui numero e i cui nomi non saranno mai messi per iscritto, e che nessuno avrà modo di piangere, si accumulano giorno per giorno, bussando alla porta delle nostre coscienze di paesi civili. Il malato immaginario, TNS, Črnomelj (Slovenia), Gli attori nei camerini prima del debutto. Dosi copiose di ipocrisia, delle quali scrive Césaire, non sono rinvenibili solamente al vertice OCSE di Parigi. Per scorgerle non è nemmeno necessario esporsi, in mezzo ai mari agitati, alle flotte militari israeliane: ogni settimana, ne giunge una tale quantità direttamente sulla soglia di casa [ndt.: in Slovenia] da impedirci di varcarla. Terzo: alla riunione del Consiglio per la scienza e la tecnologia della Repubblica di Slovenia, il premier Pahor ha tentato di indurre i consiglieri scientifici a lanciare un programma grazie al quale la Slovenia potrebbe inserirsi tra i paesi tecnologicamente più avanzati del mondo. Nella Silicon Valley californiana dovrebbero aprire un ufficio per consentire alle aziende slovene di conquistare le vette dell alta tecnologia mondiale. Il premier si riserverebbe invece di incontrare in prima persona gli uomini d affari stranieri ed elencare loro le ragioni (fiscali, imprenditoriali, di costi del personale ecc.) per le quali la Slovenia sarebbe più attraente di altri Stati europei per gli investitori stranieri. 72

73 Se, di fronte al Consiglio scientifico, il premier si è vantato senza alcun imbarazzo riguardo al fatto che lo sfruttamento della forza lavoro è sufficientemente alto e la tassazione dei capitali sufficientemente bassa per attrarre investimenti stranieri, alle parti sociali e all opinione pubblica ha propinato un altra litania: la Slovenia è in procinto di crollare a causa delle paghe e pensioni troppo alte, perciò sarà necessario tirare la cinghia. E questa ripugnante ipocrisia non si ferma qui, dato che il governo prosegue operando riforme dolorose, ma necessarie del mercato del lavoro, del sistema sanitario e di quello pensionistico, perché infine si possa davvero diventare sufficientemente competitivi. Si tratta di un compito gravoso e impopolare, ma qualcuno lo deve pur fare, è stata la battuta di Pahor al vertice OCSE, nel suo stile così caratteristicamente inimitabile. Quarto: quattro operai provenienti dalla Bosnia Erzegovina che avevano lavorato duramente, senza paga, per la Gradve (società controllata della Vegrad), hanno occupato, disperati, gli uffici della Vegrad a Velenje; al momento della loro espulsione da parte della polizia, l elite politica si è detta sorpresa di come sia possibile che, in Slovenia, un operaio muoia a causa della condotta illegale di un datore di lavoro e del personale medico. Per l operaio macedone Ferid Saiti, il valore della vita o della morte si attestava tra i 20 e i 100 euro. Al pari dei cancellati e di altri operai, sempre più numerosi, Saiti, ignaro di non essere coperto da assicurazione, ha richiesto l aiuto medico d urgenza. Nel frattempo, gli operai della Vegrad originari della Bosnia, ai quali la sola azienda Gradve deve euro, sono stati messi al sicuro dalla polizia: lontano dalla giustizia, da qualche parte nel bel mezzo dei Balcani. Alla fine, tutti pagheremo il debito contratto dai protagonisti di quest ipocrisia e barbarie virtuosa, poiché, come la storia insegna e come lo stesso Césaire ha già scritto, alla fine del capitalismo, desideroso di sopravvivere a se stesso, c è Hitler. Fonte: Kolumne.Dnevnik.si giugno

74 Uroš Pinterič L IPOCRISIA POLITICA Alcune questioni mi spiazzano. Non perché le mie convinzioni politiche siano particolarmente stabili; piuttosto perché la gente si dimentica di raccontare la storia fino in fondo. Stavolta, sia come cittadino, sia come membro della Chiesa Cattolica Romana (costretto, e nessuno ha mai chiesto il mio parere sul fatto se volessi ricevere dei sacramenti o meno), mi sono sentito offeso dalle dichiarazioni dell arcivescovo di Maribor, dott. Stres. 1) Egli è sistematicamente incoerente: quando parla dell istruzione universitaria, chiama in causa il diritto dei genitori di decidere sulla scolarizzazione dei figli. Quando parla dei bambini, pone il diritto dei genitori in secondo piano rispetto ai diritti dell essere che non ha ancora visto la luce. Ne consegue che il bambino ha anzitutto il diritto di esistere, mentre in seguito, i genitori hanno il diritto di decidere in suo nome (fino a quando, non si sa: per lo Stato fino alla maggiore età, mentre per Stres, probabilmente, fino al decesso dei genitori). Se, per cause di forza maggiore, i genitori non possono rinunciare a questo diritto, allora naturalmente non ha senso che abbiano alcun diritto decisionale successivo. Il che è, di fatto, un principio che in passato funzionava: il bambino finisca all orfanotrofio e sia quel che sia. Jean-Francois de Troy ( ): Molière legge brani di una delle proprie opere a un gruppo selezionato di uditori. 74 2) Nella Costituzione slovena, l'introduzione del diritto di decidere sulla nascita non è l unico elemento disfunzionale: in gran parte

75 dei paesi, i diritti e i doveri sono regolati da atti specifici, mentre la carta costituzionale definisce unicamente il sistema politico dello Stato. Da questo punto di vista, l'intero titolo della Costituzione slovena sui diritti è inconsueto; riflette, però, la consapevolezza dei padri costituenti sull'importanza dei diritti umani. L arcivescovo Stres sta quindi di nuovo distorcendo il ruolo della carta costituzionale. Infine, alcuni paesi aggiungono alla costituzione soltanto i diritti fondamentali (di solito politici), mentre altri vi introducono delle bozze dei diritti, rimandando il resto alla legislazione. Sia come sia, si tratta indubbiamente di faccende importanti. 3) L'ultima questione che non si può tralasciare è quella della visione unitaria della storia semirecente. Al riguardo, concordo che sarà possibile raggiungerla solo quando i portatori di memorie legate a quel periodo (compresi Stres e me stesso) saranno passati a miglior vita. Stres ci sta forse augurando una morte precoce? Secondo le statistiche nazionali, io rimarrò a questo mondo ancora 50 anni, e ciò significa che faremo pace con la storia attorno al 2100, il che è di fatto una stima piuttosto attendibile del tempo necessario per superare il dolore causato da cambiamenti sociali strutturali. Eppure non è questo il punto cruciale, quanto piuttosto il fatto che Stres non riesca a passare accanto alla via Titova cesta perché secondo lui è segno di grande arroganza intitolare un luogo a un criminale che ha massicciamente calpestato i diritti umani. Eh, su, facciamolo. In linea di principio, Baraga, un missionario sloveno che dà il nome a svariati luoghi, ha illuminato le coscienze degli Indios; eppure, gli Indios avevano vissuto meglio prima del suo avvento. E poi abbiamo Slomšek, missionario che si occupò in modo analogo degli sloveni, e ancora la piazza dei santi Cirillo e Metodio: sono molti i luoghi intitolati a dei santi. E il Sig. Stres, quando si scaglia contro una parte della nostra storia, si dimentica di dire che in questo territorio il Cristianesimo non è una religione naturale, ma solamente presente da più tempo di quanto sia durato il regime comunista. Tralascia di dire che il Cristianesimo è giunto nell area dell odierna Slovenia con la spada, che ha tentato di reprimere lo sviluppo della lingua slovena (Trubar è stato in esilio dai protestanti tedeschi), che ha perseguitato la scienza a ferro e fuoco (vedi Copernico, Galileo, ecc.) e che l ha fatto perché questa aveva negato l evidenza della creazione divina. Eppure, questa stessa scienza consente oggi alle lor eminenze di usare automobili che i credenti semplici possono solamente sognarsi. E se la Chiesa ammette e chiede perdono, 75

76 ciò non cambia la realtà dei fatti. La bandiera bianca e gialla non è meno imbrattata di sangue della stella a cinque punte. A ciò si può anche aggiungere che la Chiesa Cattolica Romana nega alcuni diritti che il mondo civilizzato riconosce: la parità tra donne e uomini, la libera scelta della confessione religiosa (riguardo a questo, tutte le confessioni sono lacunose), la libera scelta del partner e così via. Tra l altro: l omosessualità non è una malattia umana o un disturbo psichico, ma uno stato naturale, caratteristico di una parte dell intera popolazione di esseri viventi; spero nessuno voglia provare a convincermi che l uomo abbia trasmesso questa caratteristica agli elefanti, ai bisonti o agli orsi bruni. E se accettiamo la storia della creazione proposta dalla religione, due sono le cose: o dobbiamo ammettere la naturalità dell omosessualità, oppure dobbiamo sostenere che Dio abbia creato più di una specie con dei difetti. Le streghe, al pari dei nemici dello Stato nel passato più recente, venivano mandate al rogo o annientate in altro modo, e i processi contro di loro erano altrettanto giusti quanto quelli del secondo dopoguerra. L unica vera differenza è la percentuale di persone effettivamente ree degli errori di cui venivano accusate. La poltrona di scena di Molière, sulla quale il commediografo è spirato durante lo spettacolo Il malato immaginario (1673). Non sto tentando di discolpare nessuno, ma solo di sostenere che la Chiesa Cattolica Romana non ha il diritto di predicare la morale, perché è marcia fino alla radice della propria istituzione, come qualsiasi altra struttura politico-ideologica, e verrà giudicata 76

77 per propria mano, quando giungerà la fine del mondo. Inoltre, se c è da credere allo sviluppo della fine del mondo e alla natura di dio, allora esistono solamente due possibilità: o saremo candidi come lo yoghurt e balleremo in cielo assieme a Tito, Hitler e Rode (poiché Dio è infinitamente buono e remissivo), oppure friggeremo all inferno tutti insieme (perché Dio punisce il peccato, di cui siamo tutti, sistematicamente, portatori in misura assai maggiore della bontà). La terza possibilità esiste solamente in una barzelletta: di fronte alle porte di San Pietro giungono un camionista e un cappellano; San Pietro consente al camionista di entrare e invia il cappellano all inferno. La motivazione? Mentre il camionista guidava, tutti pregavano; durante le prediche, invece, tutti dormivano, e per giunta il cappellano, predicando, mentiva. Fino a quel momento, la storia sarà questione di interpretazione politica, e in questo contesto esisterà sempre qualche Calimero che vorrà spiegarci come il soggetto democraticamente eletto lo ignori nella sua verità. In fondo, ciascuno ha una propria verità, mentre la storia è un rotolo infinito di carta igienica a doppio strato: viene sempre abusata da culi sudici di escrementi. Fonte: New Social Sciences Academic Journal, agosto 2009 Theatre of the Arts, Toronto (Canada), regia di Jim Warren The Theatre Boston Court, Boston (USA), regia di Josh Chambers 77

78 I NOSTRI OSPITI MIRANDA CAHARIJA Attrice slovena di prosa e cinema, originaria di Santa Croce presso Trieste. Diplomatasi alla scuola media Igo Gruden di Aurisina, l anno successivo ha concluso gli studi di fisarmonica alla Glasbena šola (scuola di musica), oltre a quelli di recitazione e balletto alla Dramska in baletna šola di Trieste. Già durante gli studi ha calcato le scene del Teatro Stabile Sloveno di Trieste, dove, nel 1960, è stata definitivamente ingaggiata, divenendo nel tempo un'ottima caratterista, soprattutto del repertorio contemporaneo. Nel 2005 le è stato conferito il prestigioso premio Borštnikov prstan, massimo riconoscimento alla carriera per gli attori sloveni. Nel 1975, l attrice ha ottenuto anche il premio del Festival Borštnikovo srečanje di Maribor per il ruolo dell'accattona Šoba nel dramma di Leskovšek Dva bregova ( Le due sponde ). Ha recitato in diversi film, interpretando, tra l altro, Eva nell omonimo film di Slak (1983) e Marija Mulahasanović nell'outsider di Košak (1997). Assieme all attore Livij Bogatec, molto amato dal pubblico e purtroppo compianto, ha condotto per lunghi anni la trasmissione radiofonica Za smeh in dobro voljo ( Buonumore alla ribalta ) di Radio Trst A (programmazione RAI in lingua slovena), mentre con il collega e regista Mario Uršič è stata interprete di spettacoli teatrali estivi, recitati all aperto a Santa Croce. 78 BRANE ŠTURBEJ L attore Brane Šturbej, diplomatosi all Accademia di teatro, radio, film e tv AGRFT di Ljubljana, è stato per diversi anni membro della compagnia stabile del teatro SNG Drama di Ljubljana, collaborando occasionalmente con altri teatri sloveni, tra cui lo SNG di Maribor. Si annovera tra gli attori che hanno conquistato il maggior numero di premi per la migliore interpretazione al Festival Borštnikovo srečanje di Maribor, nello specifico per i ruoli di Mefisto nel Faust di Goethe, Drama SNG Maribor,1990; Woyzeck nell opera omonima di Büchner, Drama SNG Maribor, 1991; Sganarello nel Don Giovanni di Molière e Salvador nella Carmen diretta da Pandur, Drama SNG Maribor, 1992; Dante nella Divina Commedia di Dante-Prokić per la regia di Pandur, SNG Drama Maribor, 1993; Karl Rossman nell America di Kafka, Drama SNG Maribor, 1996; Myškin ne L idiota di Dostojevskij per la regia di Korun, SNG Drama Ljubljana, 2000; Peer Gynt nell opera omonima di Ibsen, Drama SNG Maribor, 2008.

79 I NOSTRI OSPITI VOJKO BELŠAK Nato il 1 settembre 1970 a Ptuj, dopo le scuole superiori a indirizzo sociologico ha studiato recitazione all accademia AGRFT di Ljubljana, diplomandosi con l interpretazione di Ivek nel dramma di Cankar Za narodov blagor ( Per il bene del popolo ). Durante gli studi è stato membro del teatro Gledališče Zato di Ptuj. Dopo un periodo d ingaggio nel nostro teatro, è passato a quello di Capodistria e in seguito ai teatri SNG Maribor e SNG Nova Gorica. Nel 1999, l accademia AGRFT gli ha conferito, per il ruolo di Maks nello spettacolo Kralj na Betajnovi (Il re di Betainova) di Ivan Cankar, il premio Prešeren per studenti. MARITA ĆOPO Costumista del teatro Gavella di Zagabria, nel 2010 è stata insignita dell importante premio teatrale croato Nagrada Hrvatskog glumišta per i costumi (vedi foto) creati per la commedia di J.B.P. Molière Il Tartufo, prodotta dal teatro Gavella e diretta da Marco Sciaccaluga. Portano la sua firma i costumi di spettacoli di grande successo, quali Dundo Maroje, Balade Petrice Kerempuha, Peer Gynt, Ilijada 2001 e Gospoda Glembajevi. Vanta inoltre diverse collaborazioni con teatri sloveni. DINKO APPELT Direttore d orchestra, arrangiatore e compositore, diplomatosi all Accademia di Zagabria. Lavora come direttore d orchestra nel teatro Komedija di Zagabria, dove, nel 2004, ha ottenuto il prestigioso premio del teatro croato (nagrada Hrvatskog glumišta) per aver diretto il musical Chicago. Dirige, oltre all orchestra e al coro del teatro Komedija, l Orchestra Filarmonica di Zagabria, l Orchestra sinfonica di fiati militare croata e il coro misto della Radiotelevisione di Zagabria. 79

80 L ATTORE LUKA CIMPRIČ (Un intervista presa in prestito) L attore di prosa Luka Cimprič, membro del nostro collettivo artistico, quest anno può fregiarsi di ben due premi. In occasione del 14 Festival del film sloveno di Portorose gli è stato conferito il premio del settimanale Stop per i successi attoriali conseguiti nel 2011, mentre al Festival Borštnikovo srečanje di Maribor si è aggiudicato il premio collettivo per lo spettacolo di Miha Nemec e Nejc Valenti Life anti, al quale aveva partecipato nel doppio ruolo dell uomo-intendente teatrale e dell uomo-ammiratore. Complimenti vivissimi! 80 Come ti descriveresti? Sono sorridente, simpatico, ironico, senza fine. Come si svolge la tua giornata? Vivo tra Ljubljana-Capodistria-Trieste. Perciò, ogni giorno è completamente diverso dagli altri. Passo parte della giornata in macchina, parte alle prove a teatro, mentre la sera di solito sono in scena. Tento di vivere le mie giornate in modo quanto più interessante. Che opinione ti sei fatto dell amore? Non si può vivere senza. Ti ricordi il tuo primo vero bacio? C era una festa all aperto, l atmosfera era quella del venerdì studentesco delle superiori, mi hanno sfidato scommettendo che non avrei avuto il coraggio di baciare una ragazza, ed ecco arrivare il primo bacio. Il nome della ragazza non lo ricordo, ma il bacio indubbiamente sì. Come vizi la tua amata? Molte sorprese infiammano sempre. E in che modo ti lasci viziare? Con del buon cibo, un buon film, un buono spettacolo... Tutto ciò che è possibile definire con l aggettivo buono. Cosa fai quando desideri avere del tempo per te stesso? Di solito non ne ho, perché i miei ritmi vengono pianificati dagli altri. Quando però mi capita di averne, solitamente mi dedico all ozio. Chi ammiri nella vita? Chi, nella propria vita, riesce a migliorarsi sempre. E chi invece disprezzi? Gli incapaci, quelli che non sanno svolgere il lavoro per il quale sono pagati.

81 Hai un modello tra gli attori sloveni? Un modello no, però ne ammiro molti. Quale libro raccomanderesti e perché? 1984 di George Orwell, perché sono del 1984, no, dai, non è per questo (risata). Il libro è stato scritto nel 1948, e ciò che Orwell scrisse allora è già successo e continua ad accadere nella nostra epoca. Inoltre, sono convinto che certe cose scritte debbano ancora avvenire. A cosa ti dedichi nel tempo libero? Allo sport, agli scacchi, al poker. Devo però ammettere che sto cercando un nuovo hobby. Da quando mi guadagno il pane facendo l attore, non ho più un vero hobby. Che piani hai per il futuro più prossimo? Migliorarmi in tutti gli ambiti. E cosa desideri nella vita? Essere felice, sano, innamorato e vivere la vita con pienezza. Fonte: ona-on.net 50 CANDELINE! Festeggia le 50 repliche l opera di Franjo Frančič Ci vogliamo bene!, coproduzione del Teatro di Capodistria e del TSS di Trieste diretta da Katja Pegan, nella quale recita, oltre a Maruša Kink e Andrej Zalesjak, anche il membro della nostra compagnia Luka Cimprič. Maja Pertič Gombač lo ha recensito così: Uno spettacolo istruttivo, nel quale i bambini riconoscono alcuni modelli comportamentali delle proprie famiglie, mentre gli adulti vi percepiscono, a tratti, una critica acuta e sottile. La messinscena si rivolge al pubblico in modo diretto e non pretenzioso, elementi che, per una recita destinata ai più piccoli, rappresentano più un pregio che un difetto. (Primorske novice, 26/1/2011) Congratulazioni! 81

82 PROSSIMI SPETTACOLI Dušan Jelinčič CAPORETTO 38 CRONACA DI UN ATTENTATO Dramma documentaristico Adattamento Boris Kobal Scenografia e inserti video Darjan Mihajlovič Revisione dei testi di Jože Faganel Regia di Jernej Kobal Con Franc Primož Forte Danilo Romeo Grebenšek Just Luka Cimprič Borut Jure Kopušar (Accademia d arte drammatica di Ljubljana) Ferdo Matija Rupel (Accademia d arte drammatica di Ljubljana) Mačeha Maja Blagovič Debutto il 23 marzo 2012 nella Sala principale Claudio Magris LEI DUNQUE CAPIRà (Saj razumete) Traduzione di Veronika Brecelj Adattamento, regia e selezione musicale di Igor Pison Scenografia e costumi di Nicola Minssen Maestro concertatore Igor Zubin Con Lei Lučka Počkaj, attrice ospite Artista 1 (M) Gojmir Lešnjak-Gojc, attore ospite Artista 2 (M) Vladimir Jurc Artista 1 (F) Lara Komar Artista 2 (F) Nikla Petruška Panizon Debutto il 12 e 13 aprile 2012 nel Ridotto 82

83 UPRAVNI SVET / CONSIGLIO DI AMMINISTRAZIONE dr. Maja Lapornik (predsednica / presidente) dr. Alessandro Malcangi (podpredsednik / vicepresidente) dr. Andrej Berdon, Paolo Marchesi, Adriano Sossi, Gianni Torrenti NADZORNI ODBOR / COLLEGIO DEI REVISORI DEI CONTI Pierlugi Canali (predsednik / presidente), Giuliano Nadrah, Boris Valenti@ Umetniško vodstvo / Direzione artistica Jaša Jamnik, Boris Kobal, Sergej Ver@ IGRALSKO JEDRO / COMPAGNIA Maja Blagovi@, Luka Cimpri@, Primož Forte, Romeo Grebenšek, Vladimir Jurc, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon OSEBJE / PERSONALE dr. Valentina Repini dr. Rossana Paliaga Barbara Briš@ik Nadja Puzzer Katja Glavina Martina Clapci organizatorka / reponsabile organizzativa odnosi z javnostmi / relazioni esterne vodja ra@unovodstva / responsabile contabilità ra@unovodkinja / impiegata ra@unovodkinja / impiegata blagajni@arka / biglietteria Peter Furlan tehni@ni vodja / direttore tecnico Silva Gregor@i@ garderoberka in šivilja / guardarobiera e sarta Sonja Kerstein inspicientka in rekviziterka / direttrice di scena e attrezzista Neda Petrovi@ šepetalka / suggeritrice Rafael Cavarra elektri@ar osvetljevalec / tecnico luci Peter Korošic elektri@ar osvetljevalec / tecnico luci Diego Sedmak tonski mojster / tecnico del suono Giorgio Zahar odrski mojster / capo macchinista Marko Škabar odrski delavec / macchinista Moreno Trampuž odrski delavec / macchinista Alen Kermac odrski delavec / macchinista Marko Emili Peter Auber Dušan Mili@ Giuliana Brandolin hišnik / custode kurja@ in vratar / caldaista e portinaio vratar in pomožni kurja@ / portinaio e aiuto / pulitrice Gledališki list je uredil Sergej Ver@ Prevod v italijanš@ino Tamara Lipovec Grafi@na podoba SINTESI Reklama STEFANI PUBBLICITÀ Tisk Graphart Printing srl Libretto di sala a cura di Sergej Ver@ Traduzione a cura di Tamara Lipovec Veste grafica SINTESI Pubblicità STEFANI PUBBLICITÀ Stampa Graphart Printing srl 83

84 84

ITA-SLO Health & Research Network Meeting

ITA-SLO Health & Research Network Meeting Condivisione delle esperienze tra i progetti finanziati dal Programma di Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia in ambito sanitario Izmenjava dobrih praks med projekti na področju zdravstva, financirani

Dettagli

Državni izpitni center *P132A30213* JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. avgust POKLICNA MATURA

Državni izpitni center *P132A30213* JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. avgust POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P132A30213* JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 29. avgust POKLICNA MATURA RIC 2013 2 P132-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je vredna 1 točko. Skupno

Dettagli

Sito di progetto projektna spletna stran

Sito di progetto projektna spletna stran Sito di progetto projektna spletna stran FAQ aggiornate al 30/11/2018 FAQ posodobljena dne 30/11/2018 ACCOUNT DEL SITO/UPORABNIŠKI RAČUN SPLETNE STRANI 1) Come si accede al back office del sito dedicato

Dettagli

Linee guida: Delega per la COMPILAZIONE della scheda progettuale

Linee guida: Delega per la COMPILAZIONE della scheda progettuale Linee guida: Delega per la COMPILAZIONE della scheda progettuale A seguito delle numerose richieste pervenute al JS, nel bando mirato n. 7 per i progetti standard è stata aggiunta la funzione delega alla

Dettagli

Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti. Laurea in legge Conduttrice (sportiva), giornalista Borse e scarpe

Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti. Laurea in legge Conduttrice (sportiva), giornalista Borse e scarpe 2 P151-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je vredna 1 točko. Skupno je možno doseči 30 točk. Opomba: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti. 1. naloga 1.1 1

Dettagli

Državni izpitni center *P133A30213* ZIMSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE POKLICNA MATURA

Državni izpitni center *P133A30213* ZIMSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE POKLICNA MATURA Državni izpitni center *P133A30213* ZIMSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P133-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je vredna 1 točko. Skupno je možno doseči 30

Dettagli

RAZISKOVALNE DELAVNICE LABORATORI DI RICERCA

RAZISKOVALNE DELAVNICE LABORATORI DI RICERCA Slovenski raziskovalni inštitut - Trst Istituto sloveno di ricerche - Trieste info: www.slori.org RAZISKOVALNE DELAVNICE LABORATORI DI RICERCA 2016 Humanistični licej Simona Gregorčiča, Gorica Liceo umanistico

Dettagli

IZPITNA POLA naloga. Upošteva se odgovore, v katerih kandidat našteje dejavnosti, ki jih intervjuvanka opravlja poleg vodenja centra.

IZPITNA POLA naloga. Upošteva se odgovore, v katerih kandidat našteje dejavnosti, ki jih intervjuvanka opravlja poleg vodenja centra. 2 P142-A302-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je vredna 1 točko. Skupno je možno doseči 30 točk. OPOMBA: Pri ocenjevanju te pole se ne upošteva kriterija jezikovne pravilnosti. Tudi če rešitve

Dettagli

VAJE ZA TESNOBO. Vinko Möderndorfer ESERCIZI DI INQUIETUDINE REŽIJA/REGIA: JAKA ANDREJ VOJEVEC. sezona/stagione 2O12/2O13

VAJE ZA TESNOBO. Vinko Möderndorfer ESERCIZI DI INQUIETUDINE REŽIJA/REGIA: JAKA ANDREJ VOJEVEC. sezona/stagione 2O12/2O13 Vinko Möderndorfer VAJE ZA TESNOBO ESERCIZI DI INQUIETUDINE REŽIJA/REGIA: JAKA ANDREJ VOJEVEC s pokroviteljstvom con il contributo della sezona/stagione 2O12/2O13 la cultura, Ci sono infiniti buoni motivi

Dettagli

Università del Litorale Facoltà di Studi Umanistici

Università del Litorale Facoltà di Studi Umanistici Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije d i am r stor is. Università del Litorale Facoltà di Studi Umanistici riamo le ort al ape. Dodiplomski študij italijanistike Laurea in italianistica

Dettagli

LA DIFFERENZA FRA IL PASSATO PROSSIMO E L'IMPERFETTO

LA DIFFERENZA FRA IL PASSATO PROSSIMO E L'IMPERFETTO LA DIFFERENZA FRA IL PASSATO PROSSIMO E L'IMPERFETTO PASSATO PROSSIMO uporabljamo, ko: 1. želimo predstaviti neko dejanje v celoti, torej se ne osredotočimo na neko trajanje, ker to ni pomembno, poudarek

Dettagli

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA

Dr`avni izpitni center ITALIJAN[^INA Dr`avni izpitni center *P052A30213* JESENSKI ROK ITALIJAN[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 3. september 2005 POKLICNA MATURA RIC 2005 2 P052-A302-1-3 BRALNO RAZUMEVANJE 24T 1. naloga (6 točk): 1 A

Dettagli

IL SERVIZIO RIABILITATIVO DOMICILIARE (SRD)

IL SERVIZIO RIABILITATIVO DOMICILIARE (SRD) 1 SERVIZIO SANITARIO NAZIONALE - REGIONE AUTONOMA FRIULI-VENEZIA GIULIA AZIENDA PER I SERVIZI SANITARI N. 3 ALTO FRIULI Ospedali di Gemona e di Tolmezzo DRŽAVNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA - AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA

Dettagli

Okrožnica BOG JE LJUBEZEN

Okrožnica BOG JE LJUBEZEN Papež Benedikt XVI. Okrožnica BOG JE LJUBEZEN Cerkveni dokumenti 112 Papež Benedikt XVI. Okrožnica BOG JE LJUBEZEN 1 2 Papež Benedikt XVI. Okrožnica BOG JE LJUBEZEN DEUS CARITAS EST Družina Ljubljana 2006

Dettagli

LE PROPOSIZIONI RELATIVE OZIRALNI ODVISNIKI

LE PROPOSIZIONI RELATIVE OZIRALNI ODVISNIKI 1 1. CHE = IL / LA QUALE; I / LE QUALI 2. CHI = COLUI / COLEI / COLORO + CHE 3. PREPOSIZIONE + CUI / PREP. ARTICOLATA + QUALE / QUALI 4. POSSESSIVO: IL / LA CUI + NOME = NOME + DEL /DELLA QUALE... 5. CIÒ

Dettagli

Osnovni podatki o fakulteti

Osnovni podatki o fakulteti FIRENZE Osnovni podatki o fakulteti FACOLTÀ DI GIURISPRUDENZA UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI FIRENZE VIA DELLE PANDETTE 32, I 50127 FIRENZE SERVIZIO RELAZIONI INTERNAZIONALI Presidenza della Facoltà di Giurisprudenza

Dettagli

Trieste, 24 Giugno 2015.

Trieste, 24 Giugno 2015. Trieste, 24 Giugno 2015. Bollettino n 4 del 24/06/2015 SERVIZIO DI LOTTA GUIDATA ED INTEGRATA IN VITICOLTURA ANNO 2015 SCAPHOIDEUS TITANUS Dai monitoraggi svolti si è verificato che al momento questa cicalina

Dettagli

Državni izpitni center. Prova d'esame 3. Composizione scritta ( parole) Mercoledì, 28 agosto 2013 / 90 minuti

Državni izpitni center. Prova d'esame 3. Composizione scritta ( parole) Mercoledì, 28 agosto 2013 / 90 minuti Codice del candidato: Državni izpitni center *M13220113* SESSIONE AUTUNNALE Prova d'esame 3 Composizione scritta (400 600 parole) Mercoledì, 28 agosto 2013 / 90 minuti Al candidato sono consentiti l'uso

Dettagli

Osnovna raven ITALIJAN[^INA. Pisno sporo~anje A: Vodeni spis ( besed) B: Dalj{i pisni sestavek ( besed)

Osnovna raven ITALIJAN[^INA. Pisno sporo~anje A: Vodeni spis ( besed) B: Dalj{i pisni sestavek ( besed) [ifra kandidata: *M04122123* SPOMLADANSKI ROK Osnovna raven ITALIJAN[^INA Pisno sporo~anje A: Vodeni spis (100 120 besed) B: Dalj{i pisni sestavek (220 250 besed) Ponedeljek, 7. junij 2004 / 90 minut (30

Dettagli

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Višja raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17122213* Višja raven ITALIJANŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed) B) Pisni

Dettagli

PRIJAVA NA 47. Festival narodno-zabavne glasbe ŠTEVERJAN 2017

PRIJAVA NA 47. Festival narodno-zabavne glasbe ŠTEVERJAN 2017 PRIJAVA NA 47. Festival narodno-zabavne glasbe ŠTEVERJAN 2017 Podpisani (ime priimek)..., vodja ansambla... sporočam da se prijavimo na 47. Festival narodno-zabavne glasbe ŠTEVERJAN 2017 in kot potrdilo

Dettagli

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 3

Državni izpitni center. Osnovna raven ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 3 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15122113* Osnovna raven ITALIJANŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (120 150 besed) B)

Dettagli

ETICHETTE DEI PRODOTTI E RISPETTARNE LE INDICAZIONI.

ETICHETTE DEI PRODOTTI E RISPETTARNE LE INDICAZIONI. Bollettino n 2 del 12/05/2015 SERVIZIO DI LOTTA GUIDATA ED INTEGRATA IN VITICOLTURA ANNO 2015 STRATEGIE DI DIFESA INTEGRATA OIDIO - PERONOSPORA Visto l andamento climatico si consiglia di intervenire entro

Dettagli

Le preposizioni predlogi

Le preposizioni predlogi Le preposizioni predlogi Predlogi so nepregibne besede, ki izražajo razmerje med dvema predmetoma. Postavljamo jih pred samostalnike, pridevnike, zaimke, glagole v nedoločniku in prislove. Predlog je lahko

Dettagli

PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA DOMENICA 15 GENNAIO 2012. Rassegna per ricerca personalizzata

PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA DOMENICA 15 GENNAIO 2012. Rassegna per ricerca personalizzata PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA DOMENICA 15 GENNAIO 2012 Rassegna per ricerca personalizzata Testate/Edizioni in ricerca: Affari&Finanza Corriere della Sera Espresso Il Friuli Il Gazzettino Nazionale

Dettagli

S CHIARO: DIALOG, KI SE NADALJUJE Castelgandolfo,14. marec 2009

S CHIARO: DIALOG, KI SE NADALJUJE Castelgandolfo,14. marec 2009 pripravljen scenarij Obletnica Chiarine smrti: S CHIARO: DIALOG, KI SE NADALJUJE Studij - začetek PRVI DEL VOX: Chiara je zame 1. Chiara je zame angel, ki ga je poslal Bog, ki je prenovil in napolnil moje

Dettagli

ADRIA A Delibera della prima seduta del Forum metropolitano

ADRIA A Delibera della prima seduta del Forum metropolitano ADRIA A Delibera della prima seduta del Forum metropolitano Bruxelles, 24 maggio 2011 Partecipanti: vedi Allegato 1 lista partecipanti Come previsto dalla scheda progettuale, la prima seduta del Forum

Dettagli

*P091A30212* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 2. Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice

*P091A30212* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 2. Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A30212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ITALIJANŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne

Dettagli

*P102A30212* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 2. Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice

*P102A30212* ITALIJANŠČINA. Izpitna pola 2. Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P102A30212* JESENSKI IZPITNI ROK ITALIJANŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajše (strokovno) besedilo B) Besedilo na podlagi (ne)besedne iztočnice

Dettagli

150 let prihoda prvih sester v Maribor. Breve rappresentazione storica in occasione dei 150 anni dell'arrivo delle prime suore a Maribor

150 let prihoda prvih sester v Maribor. Breve rappresentazione storica in occasione dei 150 anni dell'arrivo delle prime suore a Maribor 150 let prihoda prvih sester v Maribor Breve rappresentazione storica in occasione dei 150 anni dell'arrivo delle prime suore a Maribor 150 let prihoda prvih sester v Maribor Breve rappresentazione storica

Dettagli

s pokroviteljstvom con il contributo della

s pokroviteljstvom con il contributo della s pokroviteljstvom con il contributo della 1 3 Srčni pozdrav vsem prijateljem našega gledališča! Kam vse te lahko pripeljejo sledi srca? Mene so v gledališče. V naše gledališče. V SSG. Ne v dvorano, kjer

Dettagli

SETTEMBRE DICEMBRE / SEPTEMBER DECEMBER

SETTEMBRE DICEMBRE / SEPTEMBER DECEMBER SETTEMBRE DICEMBRE / SEPTEMBER DECEMBER Park, Casino & Hotel Delpinova 5 Slovenija t +386 5 336 23 66 marketing.park@hit.si www.thecasinopark.com www.hit.si Gentile signora / Egregio signore, qualche volta

Dettagli

Za vsako pravilno rešitev 1 to ka. 1. glasbeni primer: Johann Sebastian Bach, Dobro temperirani klavir 1, Preludij in fuga v d-molu

Za vsako pravilno rešitev 1 to ka. 1. glasbeni primer: Johann Sebastian Bach, Dobro temperirani klavir 1, Preludij in fuga v d-molu 2 M132-591-1-2 1. glasbeni primer: Johann Sebastian Bach, Dobro temperirani klavir 1, Preludij in fuga v d-molu 1 Johann Sebastian Bach Das Wohltemperierte Klavier (Dobro temperirani klavir) Preludij in

Dettagli

L'USO DI PARTICELLA»CI«( uporaba členka CI )

L'USO DI PARTICELLA»CI«( uporaba členka CI ) L'USO DI PARTICELLA»CI«( uporaba členka CI ) 1. SOSTITUISCE LA PARTICELLA AVVERBIALE (nadomesti krajevni prislov, s tem se izognemo odvečnemu ponavljanju) Vai a Roma ogni estate? Sì, CI vado ogni estate.

Dettagli

INVALSI. Ministrstvo za Šolstvo, Univerzo in Raziskovanje. Ministero dell Istruzione

INVALSI. Ministrstvo za Šolstvo, Univerzo in Raziskovanje. Ministero dell Istruzione Ministero dell Istruzione dell'istruzione dell'università dell Università e della Ricerca Ministrstvo za Šolstvo, Univerzo in Raziskovanje INVALSI Istituto nazionale per la valutazione del sistema educativo

Dettagli

Dobra komunikacija je naša človeška odgovornost.

Dobra komunikacija je naša človeška odgovornost. Dobra komunikacija je naša človeška odgovornost. Adriano Fabris ETIKA KOMUNIKACIJE Podatki o avtorju Adriano Fabris je redni profesor moralne filozofije na univerzi v Pisi, kjer poučuje etiko komunikacije

Dettagli

Blagor nama. Priročnik (kateheze) za srečanja zakonskih skupin v pastoralnem letu 2016/17

Blagor nama. Priročnik (kateheze) za srečanja zakonskih skupin v pastoralnem letu 2016/17 Blagor nama Priročnik (kateheze) za srečanja zakonskih skupin v pastoralnem letu 2016/17 Ljubljana, avgust 2016 mag. Luka Mavrič Blagor nama Kateheze za zakonske skupine 2016/17 Jezikovni pregled: Mojca

Dettagli

TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA Po predlogah dramskih besedil Kakor v snu Marka Sosiča in Il pane dell attesa Carla Tolazzija Tratto dai testi di Marko Sosič Come nel sonno e Il pane dell attesa di Carlo Tolazzi TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE,

Dettagli

Državni izpitni center SLOVENO COME LINGUA SECONDA NEL TERRITORIO BILINGUE DELL'ISTRIA SLOVENA. 12 giugno 2007 / 90 minuti ( )

Državni izpitni center SLOVENO COME LINGUA SECONDA NEL TERRITORIO BILINGUE DELL'ISTRIA SLOVENA. 12 giugno 2007 / 90 minuti ( ) Codice del candidato: *M07120111* Državni izpitni center SLOVENO COME LINGUA SECONDA NEL TERRITORIO BILINGUE DELL'ISTRIA SLOVENA Prova d'esame 1 A) Comprensione del testo B) Conoscenza e uso della lingua

Dettagli

VOCI DI DONNA Edizione 2016 sul tema

VOCI DI DONNA Edizione 2016 sul tema TEMA DEL CONCORSO Mestna občina Nova Gorica I SOCIAL NETWORK UNISCONO O SEPARANO LE PERSONE? (scadenza 2 maggio 2016) CONCORSO DI SCRITTURA VOCI DI DONNA Edizione 2016 sul tema I SOCIAL NETWORK UNISCONO

Dettagli

hozana tekocemu racunu

hozana tekocemu racunu osanna al conto corrente hozana tekocemu racunu ˇ ˇ Igor Pison sezona/stagione 2O12/2O13 HOZANA TEKOČEMU RAČUNU OSANNA AL CONTO CORRENTE Avtorski projekt/progetto d autore Igor Pison Spoštovani! Letošnjo

Dettagli

GLASILO GVS 420 KAKOR DON BOSKO, Z MLADIMI, ZA MLADE. Ángel Fernández Artime. vrhovnega sveta SALEZIJANSKE DRUŽBE RAZLAGA VEZILA 2015

GLASILO GVS 420 KAKOR DON BOSKO, Z MLADIMI, ZA MLADE. Ángel Fernández Artime. vrhovnega sveta SALEZIJANSKE DRUŽBE RAZLAGA VEZILA 2015 GVS 420 JANUAR-april 2015 leto XCVI - ŠTEVILKA 420 GLASILO vrhovnega sveta SALEZIJANSKE DRUŽBE SV. janeza boska uradni organ animacije in obveščanja za salezijansko družbo Ángel Fernández Artime KAKOR

Dettagli

Intervencijska logika v javnih razpisih. mag. Karin Žvokelj Jazbinšek Tehnična pomoč

Intervencijska logika v javnih razpisih. mag. Karin Žvokelj Jazbinšek Tehnična pomoč Intervencijska logika v javnih razpisih mag. Karin Žvokelj Jazbinšek Tehnična pomoč Tematska osredotočenost Osredotočenost na doseganje rezultatov Boljši prispevek k Strategiji Evropa 2020. Ustvarjanje

Dettagli

Z A P I S N I K. 15. redne seje ob uri v dvorani Domenica Tintoretta občinske mestne palače v Piranu.

Z A P I S N I K. 15. redne seje ob uri v dvorani Domenica Tintoretta občinske mestne palače v Piranu. 1 OBČINA PIRAN Občinski svet Številka: 032-8/2012 Z A P I S N I K 15. redne seje 18.12.2012 ob 16.00 uri v dvorani Domenica Tintoretta občinske mestne palače v Piranu. Na podlagi 19. člena Statuta Občine

Dettagli

I. SPLOŠNE DOLOČBE I. DISPOSIZIONI GENERALI

I. SPLOŠNE DOLOČBE I. DISPOSIZIONI GENERALI Sloveno Ustava in zakoni Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega

Dettagli

Zala GRILC. Mario Morcellini La TV fa bene ai bambini Meltemi editore srl., Rim 1999, 114 strani

Zala GRILC. Mario Morcellini La TV fa bene ai bambini Meltemi editore srl., Rim 1999, 114 strani Zala GRILC Mario Morcellini La TV fa bene ai bambini Meltemi editore srl., Rim 1999, 114 strani Giovanni Sartori Homo videns - Televisione e post-pensiero E ditori Laterza, Rim - Bari 1999, 161 -strani

Dettagli

»Saj so samo pesmice«ali»uporniška glasba«?

»Saj so samo pesmice«ali»uporniška glasba«? UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Agostini»Saj so samo pesmice«ali»uporniška glasba«? Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Marina Agostini

Dettagli

ISBN Taras Kermauner RSD Povojna politična SD 1 Pohod in polom zgodovine 1

ISBN Taras Kermauner RSD Povojna politična SD 1 Pohod in polom zgodovine 1 ISBN 978-961-91824-6-8 Taras Kermauner RSD Povojna politična SD 1 Pohod in polom zgodovine 1 POHOD ZGODOVINE IN ČLOVEKA DRUGA PROŠNJA ZA RAZSVETLJENJE Vrzi se, zanos, preskoči meje, zruši ravnotežje, red

Dettagli

ED NAMI. Duh Assisija in Brezmadežna. Ne more imeti Boga za Očeta, kdor nima Cerkve za mater. XXVII. leto Sv.

ED NAMI. Duh Assisija in Brezmadežna. Ne more imeti Boga za Očeta, kdor nima Cerkve za mater. XXVII. leto Sv. ED NAMI Duh Assisija in Brezmadežna XXVII. leto 2016-2017 4 Ne more imeti Boga za Očeta, kdor nima Cerkve za mater. Sv. Ciprijan 2 Kazalo 3 Uvod 4 Duhovni pogledi 11 Papež Frančišek Frančiškovim 13 Svetopisemske

Dettagli

oktober 2013, letnik 62, številka 10

oktober 2013, letnik 62, številka 10 oktober 2013, letnik 62, številka 10 M E S E Č N I K Z A S L O V E N C E P O S V E T U Praznik Marijinega vnebovzetja v mlinu Thicourt Pred Marijo smo prižgali svečo in ji zaupali svoje skrivnosti. V besedi

Dettagli

Ministero dell Istruzione, dell Università e della Ricerca

Ministero dell Istruzione, dell Università e della Ricerca Str. 1/12 Redni rok 2016 P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Izberi enega izmed štirih tipov nalog! TIP A - ANALIZA BESEDILA NALOGA IZ SLOVENŠČINE (Za vse smeri) Zorko Simčič, Človek na obeh straneh

Dettagli

ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA THOMAS MANN. Režiserka / Regia MATEJA KOLEŽNIK. Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVIĆ

ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA THOMAS MANN. Režiserka / Regia MATEJA KOLEŽNIK. Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVIĆ s pokroviteljstvom con il contributo della ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA THOMAS MANN s pokroviteljstvom con il contributo della Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVIĆ Režiserka / Regia

Dettagli

Tamara Matevc. režija/regia: Samo M. Strelec. V koprodukciji z zasebnim kulturnim zavodom/in coproduzione con

Tamara Matevc. režija/regia: Samo M. Strelec. V koprodukciji z zasebnim kulturnim zavodom/in coproduzione con Tamara Matevc režija/regia: Samo M. Strelec V koprodukciji z zasebnim kulturnim zavodom/in coproduzione con SSG JE #LAN ZDRUŽENJA / IL TSS È ASSOCIATO A NETA NEW EUROPEAN THETRE ACTION Tamara Matevc Zaljubljeni

Dettagli

Leopold Verbovšek. MOJE MISLI IN SPOMINI brez sledu v vaši zgodovini. LeopoLd. VerboVšek. evropartizan Poldo. brez sledu v vaši zgodovini

Leopold Verbovšek. MOJE MISLI IN SPOMINI brez sledu v vaši zgodovini. LeopoLd. VerboVšek. evropartizan Poldo. brez sledu v vaši zgodovini Leopold Verbovšek LeopoLd MOJE MISLI IN SPOMINI brez sledu v vaši zgodovini VerboVšek evropartizan Poldo m o j e m i s l i i n spomini brez sledu v vaši zgodovini Leopold Verbovšek evropartizan Poldo moje

Dettagli

Življenje otrok aleksandrink v Egiptu in njihovi spomini na Aleksandrijo

Življenje otrok aleksandrink v Egiptu in njihovi spomini na Aleksandrijo Življenje otrok aleksandrink v Egiptu in njihovi spomini na Aleksandrijo daša koprivec Slovenski etnografski muzej in Univerza v Ljubljani V pričujočem prispevku bi rada povedala nekaj več o tistih otrocih

Dettagli

SREČANJA V PIRANU. Življenjske pripovedi prebivalcev Pirana. Špela Pahor. zbrala in uredila

SREČANJA V PIRANU. Življenjske pripovedi prebivalcev Pirana. Špela Pahor. zbrala in uredila SREČANJA V PIRANU Življenjske pripovedi prebivalcev Pirana zbrala in uredila Špela Pahor Piran 2007 Srečanja v Piranu Življenjske pripovedi prebivalcev Pirana Zbrala in uredila Špela Pahor Izdala in založila

Dettagli

PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI OBČINE BRDA V PRVIH DVEH LETIH PROJEKTA

PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI OBČINE BRDA V PRVIH DVEH LETIH PROJEKTA Občina Brda Vodilni partner UE LI JE II Oljčno olje: simbol kakovosti v čezmejnem prostoru Olio d oliva: d il simbolo dela qualita nell area transfrontaliera 2. Javni razpis Programa čezmejnega sodelovanja

Dettagli

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER TEA TRONKAR Družbena in ideološka diskriminacija starostnikov Diplomsko delo Študijski program: Kulturni študij in antropologija Mentor: Dr.

Dettagli

V polnost življenja samo skozi»vrata vere«

V polnost življenja samo skozi»vrata vere« November 2012 Leto XXIII Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 11 Znotraj vere V polnost življenja samo skozi»vrata vere« PREDSTAVLJAMO MOLITVENA OBČESTVA PvD Foto Marjana Perkovič

Dettagli

PREIZKUS IZ MATEMATIKE

PREIZKUS IZ MATEMATIKE Ministero dell'istruzione dell'università e della Ricerca Ministrstvo za Šolstvo, Univerzo in Raziskovanje INVALSI Istituto nazionale per la valutazione del sistema educativo di istruzione e di formazione

Dettagli

Prova esperta: asse matematico V A L U T A Z I O N E D E L L A P R O V A E S P E R T A

Prova esperta: asse matematico V A L U T A Z I O N E D E L L A P R O V A E S P E R T A DELLE COMPETENZE ALLA FINE DEL PRIMO BIENNIO Prova esperta: asse matematico La sabbiera V A L U T A Z I O N E D E L L A P R O V A E S P E R T A Di seguito gli strumenti per valutare la prova esperta: Correttori

Dettagli

PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA GIOVEDÌ 26 LUGLIO 2012. Rassegna per ricerca personalizzata

PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA GIOVEDÌ 26 LUGLIO 2012. Rassegna per ricerca personalizzata PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA GIOVEDÌ 26 LUGLIO 2012 Rassegna per ricerca personalizzata Testate/Edizioni in ricerca: Affari&Finanza Corriere della Sera Espresso Il Friuli Il Gazzettino Pordenone

Dettagli

z a n a š e b i v a nj e p e r l a n o s t r a v i t a

z a n a š e b i v a nj e p e r l a n o s t r a v i t a tocka punto z a n a š e b i v a nj e p e r l a n o s t r a v i t a GOZDNE KRESNICKE Bližin ina Vi ci nanznz a Udobje Comfort Varnost Sicurezza Tišina Tranquillità Čistost Purezza nasa lokacija Naše mesto

Dettagli

VERBALE DELLA SEDUTA DEL CONSIGLIO COMUNALE DD Assente all appello: ŽBOGAR Dimitri consigliere, sopraggiunto successivamente;

VERBALE DELLA SEDUTA DEL CONSIGLIO COMUNALE DD Assente all appello: ŽBOGAR Dimitri consigliere, sopraggiunto successivamente; VERBALE DELLA SEDUTA DEL CONSIGLIO COMUNALE DD. 26.07.2012 Presenti: SARDOČ Mirko sindaco presidente HROVATIN Monica - consigliera MILIČ Rado consigliere MILIC Aleks - consigliere REGENT Adriano consigliere

Dettagli

Ministero dell Istruzione dell Università e della Ricerca P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH

Ministero dell Istruzione dell Università e della Ricerca P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Pag. 1/8 Redni rok 2010 P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Izberi enega izmed štirih tipov nalog! TIP A - ANALIZA BESEDILA BORIS PAHOR Odlomek iz romana PARNIK TROBI NJI NALOGA IZ SLOVENŠČINE

Dettagli

TRIESTE GORIZIA BENEČIJA

TRIESTE GORIZIA BENEČIJA TRIESTE GORIZIA BENEČIJA 1 Spoštovani prijatelji Slovenskega stalnega gledališča, cenjeni abonenti! Letos je posebno leto, ki nas navdaja z veseljem in ponosom. Slovensko stalno gledališče prvič v svoji

Dettagli

SEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA 1. RAZRED DE ADAMIČEVA 2018/19. SEZNAM UČBENIKOV ZA 1. RAZRED DE Adamičeva

SEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA 1. RAZRED DE ADAMIČEVA 2018/19. SEZNAM UČBENIKOV ZA 1. RAZRED DE Adamičeva SEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ZA 1. RAZRED DE ADAMIČEVA 2018/19 SEZNAM UČBENIKOV ZA 1. RAZRED DE Adamičeva JUNAKI NAŠE ULICE, berilo za 1. razred osnovne šole, DZS NOVO Izposojeni učbenik je potrebno

Dettagli

Carl Schmitt in evropska pravna kultura

Carl Schmitt in evropska pravna kultura Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 8 2008 Sodniki in pravna kultura Carl Schmitt in evropska pravna kultura Carl Schmitt and the

Dettagli

Marko Kravos. L età dei geni. Leta genijev

Marko Kravos. L età dei geni. Leta genijev Marko Kravos L età dei geni Leta genijev Marko Kravos L'età dei geni Leta genijev O izboru Črtice v Letih genijev so bile v knjižni izdaji objavljene prvič v mozaičnem romanu o otroštvu Kratki časi Trst

Dettagli

1913-2013. l e t / a n n i. Tempo Mediterraneo

1913-2013. l e t / a n n i. Tempo Mediterraneo 1913-2013 l e t / a n n i Tempo Mediterraneo Pogled v neskončno razsežnost morja, mediteranski ambient in gostoljubnost. V Hotelu Piran boste odkrili bogato kulturo beneške republike in doživeli naravne

Dettagli

MIROSLAV STEPANČIČ polkovnik JLA sodelavec Vojne enciklopedije v Beogradu

MIROSLAV STEPANČIČ polkovnik JLA sodelavec Vojne enciklopedije v Beogradu PRVA IN DRUGA PREKOMORSKA BRIGADA (Iz ocen strokovnih recenzentov)»po mojem mišljenju je študija dobro napisana in ni nobene potrebe, da bi se predelala. Pisana je zanimivo, v historiografskem pogledu

Dettagli

Življenjska pripoved našega tržaškega rojaka, inženirja, konstruktorja hidrokrilcev, ki je v mladosti preživel najhujša mučenja in nečloveška

Življenjska pripoved našega tržaškega rojaka, inženirja, konstruktorja hidrokrilcev, ki je v mladosti preživel najhujša mučenja in nečloveška Življenjska pripoved našega tržaškega rojaka, inženirja, konstruktorja hidrokrilcev, ki je v mladosti preživel najhujša mučenja in nečloveška ponižanja. Zaprli so ga in mu lomili peruti, da ne bi zletel

Dettagli

Poleg učbenikov bodo učenci potrebovali še delovne zvezke in druge pripomočke.

Poleg učbenikov bodo učenci potrebovali še delovne zvezke in druge pripomočke. Spoštovani! Šola omogoča vsem učencem, da si v prihodnjem šolskem letu, 2013/2014, lahko iz učbeniškega sklada izposodijo vse potrebne učbenike. Izposojevalnine pri tem ni. Učenci so dolžni učbenike zaviti

Dettagli

Plaža SPIAGGIA. Študent. Študent. Program. ProgramMA

Plaža SPIAGGIA. Študent. Študent. Program. ProgramMA Plaža Program 24. 8. 1. 9. SPIAGGIA ProgramMA 24. 8. 1. 9. Foto: Aleš Rosa Plaža Vroče poletje v Ankaranu predvsem zaradi festivalskega programa se izteka. Kako se bo izteklo? Seveda vroče! Punk in disco,

Dettagli

Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za slovenistiko. Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik 3O OO8

Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za slovenistiko. Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik 3O OO8 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik 3O. 6. 11. 7. 2OO8 V TRETJE GRE RADO Tretja Mladinska poletna šola slovenskega jezika je tudi

Dettagli

IMPRESIVNA. Upam, da te branje ne bo potrlo: a pošlji ga naprej, da se bodo vsi zamislili in se zavedli, kaj se nam lahko zgodi!

IMPRESIVNA. Upam, da te branje ne bo potrlo: a pošlji ga naprej, da se bodo vsi zamislili in se zavedli, kaj se nam lahko zgodi! Pismo napisano leta 2070. Njegova pomembnost je: IMPRESIVNA Upam, da te branje ne bo potrlo: a pošlji ga naprej, da se bodo vsi zamislili in se zavedli, kaj se nam lahko zgodi! Včeraj zjutraj sem pod vrati

Dettagli

Ministero dell Istruzione dell Università e della Ricerca P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH

Ministero dell Istruzione dell Università e della Ricerca P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Pag. 1/7 Redni rok 2011 P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Izberi enega izmed štirih tipov nalog! TIP A - ANALIZA BESEDILA RAD TE IMAM Rad te imam, ko si ob klavirju in tvoje roke se vanj potopijo,

Dettagli

DVOJEZIČNO OTROŠTVO: L INFANZIA BILINGUE:

DVOJEZIČNO OTROŠTVO: L INFANZIA BILINGUE: DVOJEZIČNO OTROŠTVO: NAVODILA ZA UPORABO L INFANZIA BILINGUE: ISTRUZIONI PER L USO DVOJEZIČNO OTROŠTVO: NAVODILA ZA UPORABO L'INFANZIA BILINGUE: ISTRUZIONI PER L'USO Založnik / Editore CILJNO ZAČASNO ZDRUŽENJE

Dettagli

Skiroll KO Sprint. h 18:30. Coppa Italia Italijanski pokal. Sabato - Sobota 12-07-2014. Opicina, Via Prosecco Opčine, Proseška ulica

Skiroll KO Sprint. h 18:30. Coppa Italia Italijanski pokal. Sabato - Sobota 12-07-2014. Opicina, Via Prosecco Opčine, Proseška ulica Skiroll KO Sprint Sabato - Sobota 12-07-2014 Coppa Italia Italijanski pokal Opicina, Via Prosecco Opčine, Proseška ulica h 18:30 2 PROVA DI COPPA ITALIA SKIROLL 2014 K.O. SPRINT - 1 TROFEO INSIEME A OPICINA

Dettagli

FILMSKO GLEDALIŠČE 2009/2010

FILMSKO GLEDALIŠČE 2009/2010 FILMSKO GLEDALIŠČE 2009/2010 23. 10. 2009 Čikorija an kafe (predfilm) Dušan Kastelic (Slovenija, 2008) Kar-brez-skrbi Mike Leigh (Velika Britanija, 2008) 6. 11. 2009 Sto žebljev Ermanno Olmi (Italija,

Dettagli

Pico della Mirandola in Girolamo Savonarola filozof humanist in teolog reformator

Pico della Mirandola in Girolamo Savonarola filozof humanist in teolog reformator Pico della Mirandola in Girolamo Savonarola filozof humanist in teolog reformator V poznem quattrocentu sta oba prišla v Firence, Pico iz Mirandole, Savonarola iz Ferrare in vsak na svoj način vtisnila

Dettagli

s pokroviteljstvom con il contributo della

s pokroviteljstvom con il contributo della s pokroviteljstvom con il contributo della 1 3 Dvorišče, Koli / Il cortile, Pali Prevajalec / Traduttore Srečko Fišer Režiser / Regista Marko Sosič Scenograf / Scene Peter Furlan Kostumograf / Costumi

Dettagli

Robert Vrčon SLOVENCI IN NJIH ZGODOVINA

Robert Vrčon SLOVENCI IN NJIH ZGODOVINA Robert Vrčon SLOVENCI IN NJIH ZGODOVINA Namen pričujočega prispevka je pokazati možnost drugačne zgodovine slovanskega življa (in seveda tudi Slovencev) v Vzhodnih Alpah od tiste, ki smo ji iz takšnih

Dettagli

PREDAJA KLADIVA v Rotary klubu Nova Gorica in Gorica ter Rotaract klubu Nova Gorica in Gorica-Tržič

PREDAJA KLADIVA v Rotary klubu Nova Gorica in Gorica ter Rotaract klubu Nova Gorica in Gorica-Tržič CAMBIO DEL MARTELLO nei Club Rotary di Gorizia e di Nova Gorica e nei Rotaract di Gorizia-Monfalcone e di Nova Gorica PREDAJA KLADIVA v Rotary klubu Nova Gorica in Gorica ter Rotaract klubu Nova Gorica

Dettagli

Ministero dell Istruzione, dell Università e della Ricerca

Ministero dell Istruzione, dell Università e della Ricerca Pag. 1/8 Redni rok 2015 P0TS DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Izberi enega izmed štirih tipov nalog! TIP A - ANALIZA BESEDILA NALOGA IZ SLOVENŠČINE (Za vse smeri) Kajetan Kovič: PSALM (Iz zbirke

Dettagli

frančišek brat Urednikova beseda bf 1/2017

frančišek brat Urednikova beseda bf 1/2017 Letnik XXVII (CXXXVII) januar/februar 2017 Urednikova beseda 1 brat frančišek»najprej s prostim očesom preletim svetel lok prek neba, Rimsko cesto. Žarela je v neštetih raznobarvnih biserih, lepo sem opazil

Dettagli

ll Magico Mondo di L. Spacal

ll Magico Mondo di L. Spacal 3 ll Magico Mondo di L. Spacal opere grafiche 1935-1992 Catalogo della mostra (18 aprile 25 maggio 2015) presso Poste Italiane Spa, filiale di Gorizia IT51L0760112400001022512758 BPPIITRRXXX Fotografie

Dettagli

Primorski Utrip. Stran 4. Stran 6. Stran 7. Stran 3. Ali lahko Petrol sploh zaračunava ogrevanje stanovalcem lucijskih blokov?

Primorski Utrip. Stran 4. Stran 6. Stran 7. Stran 3. Ali lahko Petrol sploh zaračunava ogrevanje stanovalcem lucijskih blokov? Primorski Utrip Januar 2016 Številka: 215 Cena: 0 urednistvo@primorski-utrip.si Ali lahko Petrol sploh zaračunava ogrevanje stanovalcem lucijskih blokov? Ogrevanje buri duhove v Luciji Petrol je s ceno

Dettagli

PRILOGA 3 H KONČNEMU POROČILU

PRILOGA 3 H KONČNEMU POROČILU Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH: Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum Šola: SREDNJA ŠOLA VENO PILON AJDOVŠČINA PRILOGA

Dettagli

»FUTURE OF YOUNG IN EUROPE/EUYouth«CHOSEN ITALIAN AND SLOVENIAN ESSAYS ON THE TOPICS: FUTURE OF YOUNG IN EUROPE AND CHALLENGING EUROSCEPTICISM

»FUTURE OF YOUNG IN EUROPE/EUYouth«CHOSEN ITALIAN AND SLOVENIAN ESSAYS ON THE TOPICS: FUTURE OF YOUNG IN EUROPE AND CHALLENGING EUROSCEPTICISM »FUTURE OF YOUNG IN EUROPE/EUYouth«CHOSEN ITALIAN AND SLOVENIAN ESSAYS ON THE TOPICS: FUTURE OF YOUNG IN EUROPE AND CHALLENGING EUROSCEPTICISM Olivadoti Maria Teresa The European Union is a set of 27 states,

Dettagli

Transregional Network for Innovation and Technology Transfer to Improve Health Care

Transregional Network for Innovation and Technology Transfer to Improve Health Care Ai legali rappresentanti dei partners del progetto TRANS2CARE Odgovornim osebam projektnih partnerjev znotraj TRANS2CARE PP1 Kemijski Inštitut Ljubljana Director Prof. Dr. Janko Jamnik Hajdrihova, 19 POB

Dettagli

Marko Sosič. Parole d avena. Ovsene besede

Marko Sosič. Parole d avena. Ovsene besede Marko Sosič Parole d avena Ovsene besede Marko Sosič Parole d avena Ovsene besede Divja sled Kmalu po končani vojni je z Notranjskega prebežal v Trst. Čez gmajno je prišel, ponoči, proti jeseni. Bil je

Dettagli

Chi ha paura degli archivi? Ovvero, Ovvero, quale legislazione per la società. futura? Grazia TATÒ*

Chi ha paura degli archivi? Ovvero, Ovvero, quale legislazione per la società. futura? Grazia TATÒ* Grazia TATÒ* * Direttore dell Archivio di Stato di Trieste, Via A. La Marmora 17, 34139 Trieste, tel. +39 040390020, fax +39 0409380033, e-mail: asts@beniculturali.it Chi ha paura degli archivi? Ovvero,

Dettagli

. *. o v ' '. \ f ' i '. ' K : '.: OPERA SNG V LJUBLJANI RIGOLETTO. GLEDALIŠKI LIST štev

. *. o v ' '. \ f ' i '. ' K : '.: OPERA SNG V LJUBLJANI RIGOLETTO. GLEDALIŠKI LIST štev . *. o v ' '. \ f ' i '. ' K : '.: OPERA SNG V LJUBLJANI RIGOLETTO GLEDALIŠKI LIST štev. 2-1962-63 Dirigent: Bogo Leskovic Režiser: Drago Fišer Scenograf: Dorian Sokolič k. g. Kostumerka: Alenka Bartlova

Dettagli

MORNARČKOVO RAZISKOVANJE SKOZI ČAS ESPLORAZIONE DEL PICCOLO MARINAIO ATTRAVERSO IL TEMPO

MORNARČKOVO RAZISKOVANJE SKOZI ČAS ESPLORAZIONE DEL PICCOLO MARINAIO ATTRAVERSO IL TEMPO MORNARČKOVO RAZISKOVANJE SKOZI ČAS ESPLORAZIONE DEL PICCOLO MARINAIO ATTRAVERSO IL TEMPO MORNARČKU NA POT Naš kraj je s svojo bogato kulturno in naravno dediščino, otrokova prva učilnica za raziskovanje

Dettagli

Editoriale Uvodnik. Giovanna Stanka Hrovatin. Dušan Kalc. Dušan Kalc

Editoriale Uvodnik. Giovanna Stanka Hrovatin. Dušan Kalc. Dušan Kalc 1 2 0-44 O-44 Periodico dell ANPI-VZPI provinciale di Trieste Glasilo pokrajinskega VZPI-ANPI Trst Editore Založnik Comitato provinciale ANPI-VZPI - Trieste Pokrajinski odbor VZPI-ANPI - Trst Sede legale

Dettagli

STATUTO DELL'ASSOCIAZIONE "TEATRO STABILE SLOVENO - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRIESTE

STATUTO DELL'ASSOCIAZIONE TEATRO STABILE SLOVENO - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRIESTE STATUTO DELL'ASSOCIAZIONE "TEATRO STABILE SLOVENO - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRIESTE TITOLO I COSTITUZIONE SEDE E SCOPI Articolo 1 E costituita con sede in Trieste, presso il Teatro della Casa di

Dettagli

PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA DOMENICA 16 GIUGNO 2013. Rassegna per ricerca personalizzata

PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA DOMENICA 16 GIUGNO 2013. Rassegna per ricerca personalizzata PROVINCIA DI GORIZIA RASSEGNA STAMPA DOMENICA 16 GIUGNO 2013 Rassegna per ricerca personalizzata Testate/Edizioni in ricerca: Affari&Finanza Corriere della Sera Espresso Il Friuli Il Gazzettino Nazionale

Dettagli

Lojze Spacal Grafika. Opere grafiche

Lojze Spacal Grafika. Opere grafiche Lojze Spacal Grafika Opere grafiche Lojze Spacal Grafika Opere grafiche Prints Franko Vecchiet Onstran Razmišljanja o grafiki Lojzeta Spacala Ob stoletnici rojstva Lojzeta Spacala se poraja občutek,

Dettagli