V polnost življenja samo skozi»vrata vere«

Transcript

1 November 2012 Leto XXIII Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Cena 3 11 Znotraj vere V polnost življenja samo skozi»vrata vere«

2 PREDSTAVLJAMO MOLITVENA OBČESTVA PvD Foto Marjana Perkovič Molitveno občestvo Bašelj Naša skupina šteje pet članic. Poleg teh sta še dve, ki sta zdaj v Domu starejših občanov v Preddvoru, ena pa zaradi visoke starosti, šteje 97 let, ne prihaja več. Zbiramo se v kmečki hiši vsako sredo, ko zmolimo rožni venec, preberemo kak članek iz Prenove, molimo prošnje in se zahvaljujemo. Nato preberemo odlomek iz Svetega pisma in zmolimo še nekaj obrazcev, vmes pa zapojemo tri pesmi. Prvi začetki naše skupine segajo v leto 1990, ko je na pobudo gospoda Janeza naša mama Marija Roblek, ki je mati jezuita Jožeta Robleka, začela v Bašlju zbirati svojo skupino. Ta je v začetku štela šestnajst članic, kasneje pa se je pridružila še katera. Z leti se je zaradi smrti število zmanjšalo za devet. Rade prihajamo skupaj, saj nam molitev veliko pomeni, v njej najdemo smisel življenja in moč za premagovanje vsakodnevnih težav. Molitvena skupina Bašelj 18 Božja beseda ni nikoli oznanjena samo z besedo, kajti Jezusovo življenje niso le besede. Oznanilo je Beseda sama sam Jezus, ki je obljubil, da nas ne bo nikoli zapustil. Kakor je učencem obljubil svojega Svetega Duha, ga obljublja tudi nam. Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo,»o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«. Apd 1,4 5 Naš Bog je Bog, ki svoje obljube izpolnjuje. Razodeva se nam, ko pričakujemo izpolnitev Njegovih obljub. Če v oznanilu manjka obljuba, ne moremo pričakovati tistega, kar sveti oče imenuje»dinamični in vseživljenjski proces«, ki vodi v»življenje v Svetem Duhu«. Kaj je življenje v Svetem Duhu? Je življenje v svobodi. Sveto pismo nas uči:»kjer je Gospodov duh, tam je svoboda.«(2 Kor 3,17) To je obljuba, ki smo jo prejeli:»spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«(jn 8,32) Resnica, ki je poznati Očeta in Sina in Svetega Duha, nas osvobaja, da postanemo Božji otroci, čemur smo bili namenjeni. V Gal 5,1 beremo, da nas je»kristus osvobodil NOVO pri Prenovi Naročila v pisarni društva in pri škofijskih predstavnikih za tisk Cena: 10 za svobodo«. S to svobodo je mišljeno spreobrnjenje, h kateremu smo bili poklicani. Ta svoboda je bistvo oznanjevanja. Jezus ne spreminja zgolj prihodnjega življenja; verujočim že v tem življenju spreminja vse. Ko obljubljeni Sveti Duh vzame Božje sporočilo ter ga poveže z našimi najglobljimi ranami in največjim hrepenenjem, se v nas sprosti moč Jezusovega življenja. Kako se lahko zadovoljimo le s prepleskano zunanjostjo, ko pa nam Bog ponuja»popolno preureditev«? Ali res hočemo še naprej delati potičke iz blata v mlakužah, kakor pravi pisec in učenjak C. S. Lewis, ko pa nam Gospod ponuja mogočen ocean? Če smo popolnoma iskreni, moramo mnogi žal priznati, da smo zadovoljni z malim življenjem. Želimo si le dobrine, ki jih prinaša Jezus, ne pa tudi Jezusovega življenja. Želimo si darove Duha, dar vere ali modrosti, ne pa Svetega Duha samega. Darovi in dobrine, ki jih prinaša Gospod, so za nas blagoslov, toda samó srečanje z Gospodom življenja prinaša moč, ki spreminja človekovo srce. Papež je dejal, da se»korenito spremenjeno bivanje«zgodi, ko začnemo verovati, da»vstali Gospod živi v meni in z menoj«. Ko se bomo vsak dan vadili v Gospodovi navzočnosti v našem življenju in bomo Gospoda vabili v vsak delček naše talente in sposobnosti, naše imetje in lastnino, odnose in vplivnosti, bo moč Božjega življenja začela pritekati skozi nas in iz nas iztekala naprej. Neal Lozano, Upiranje hudiču, Katoliški pogled na osvobajanje, Prenova v Duhu, Ljubljana,

3 PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2012, leto XXIII, št. 11 Odgovarja: Miodrag Kekić, e-pošta: mio.kekic@gmail.com Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: marija.bukovec@siol.net Uredniški odbor: Igor Lovišček, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik, p. Marijan Šef, Helena Sernec in Marija Bukovec Lektorira: Marjeta Žebovec Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/ , E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si Strani na internetu: Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec Založila: Prenova v Duhu Tisk: Špes&Co. d.n.o. Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 3,00 EUR. Letna vrednost (11 številk) znaša 20,00 EUR. Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca! Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: ISSN (tiskana izdaja): , ISSN (online): uvodnik Dragi bratje in sestre v Kristusu! Leto vere smo v duhovnem toku Katoliške karizmatične prenove tako rekoč slovesno začeli z duhovno bogatim slovenskim srečanjem v Novem mestu. Hvala vam, Dolenjci, da ste nas tako prijazno gostili in to v tako lepem sončnem vremenu! Bilo je čudovito pri vas v slavilni dolini! Kako velik je dar vere, ki smo jo sprejeli! Je kakor luč na naši poti in osvetljuje vse trenutke življenja ter daje upanje tudi onstran njega. Blagor nam, ki verujemo, ker po tem daru vidimo več in dlje, česar drugi ne morejo. Tako rekoč že zremo v nebesa, ki so resnična. V teh dneh sem na dušek prebral knjigo Nebesa so resnična, v kateri je opisano pretresljivo pričevanje štiriletnega dečka, ki je med operacijo slepiča odšel iz svojega telesa in se znašel pred Jezusom. Ta mu je pokazal nebesa, kjer je še mnogo drugih otrok, med njimi tudi njegova v Modre misli spontanem splavu preminula sestrica, ki ni nehala objemati svojega bratca, ko sta se prvič srečala, pa njegov ded, ki ga tudi še ni poznal, itd. Mali Colton je Jezusa opisal s flomastri (to je ranami) na rokah in s čudovitimi očmi, ki jih ne moreš pozabiti. Velikokrat je z velikim navdušenjem pripovedoval, kako ima Jezus rad otroke. Povedal je tudi, da je pri Božjem prestolu in ob Jezusu večkrat videl tudi Jezusovo mamo Skratka nebesa so resnična! Nebesa so in tudi mi bomo tam, v tem našem večnem domu, kjer nas pričakuje Jezus, Njegova mati in naši mnogi rajni. To niso pravljice, to je resničnost naše vere, ki jo bomo spet praznovali v teh jesenskih dneh, ko narava potrjuje najbolj očitno a največkrat ignorirano resnico o našem življenju: vsak človek mora umreti. Samo v Kristusu VSEBINA pa ima vsak človek upanje na večno življenje v Bogu. Medtem ko bo naš pogled duha zazrt v večno življenje v Božji slavi, pa bomo skrbno delali za širitev vrednot Božjega kraljestva med nami že na zemlji. Med drugim bomo intenzivno molili v devetdnevnici pred predsedniškimi volitvami, da bi v našem narodu odgovorno in trezno volili pravega kandidata brez obremenjene preteklosti. Istočasno pa tudi za nekoliko večji ameriški narod, da bi oni prav tako izvolili predsednika, ki jih bo peljal v pravo smer. Saj vemo, da je od slednjega odvisno marsikaj v svetu in tudi pri nas. Naj nam v naši molitvi pomaga nepregledna množica svetih (tako Slovencev kot Američanov) v nebesih s svojo mogočno priprošnjo, ko jih kličemo na pomoč! Vsi svetniki in svetnice Božje prosite za nas! Vaš p. Mio Kekić DJ Foto naslovnica in zadnja stran David Hari Ko vam vzamejo vse, vam ostaneta dve roki. Sklenite jih in molite. Takrat postanete najmočnejši. bl. Alojzij Stepinac TEMELJI Verujem v občestvo svetnikov 4 Aktualno Kakor kamenček na sipini 7 Hoja z Jezusom Življenje največji božji dar 8 Leto vere V polnost življenja samo skozi»vrata vere«9 Nova podoba župnije Znotraj vere 10 Oblast Negativni vpliv»teologije trpljenja 11 Fotoreportaža Beráha 12 Pričevanje Kako me je Jezus operiral 16 poročilo Služba zaupanja 18 Po Sveto-pisemskem maratonu v Kočevju in na ljubljanskem Tromostovju 18 OBVESTILA 21

4 TEMELJI Foto: Tamino Petelinšek Verujem v občestvo svetnikov November je mesec»spomina«na tiste, ki so že odšli pred nami v večnost. Ni spomin»mrtvih«, ki bi izginili v nič, ampak, kot pravi apostol Pavel:»Vemo namreč tole: če razpade naša zemeljska hiša, ki je le šotor, imamo v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki je niso naredile roke in je večna.«(2 Kor 5,1). Zato se še posebej spominjamo sicer tistih, ki so»zaspali«za zemeljsko življenje in se»prebudili«v večnem, neminljivem življenju. Po razodetju Jezusa Kristusa vemo, da se življenje spremeni, ne pa uniči in da:»vendar smo pogumni in zadovoljni s tem, da se bomo izselili iz telesa in se priselili h Gospodu.«(2 Kor 5,8). Zato»verujemo v občestvo svetnikov. PIŠE: Niko Rupnik V veroizpovedi za»verujem v sveto katoliško Cerkev«, torej sledi:»občestvo svetnikov«. Povsem logično je, da si to sledi, saj Cerkev ni nič drugega kot»občestvo svetnikov«. Seveda je najpomembnejši Jezus Kristus, kajti On je Glava Cerkve. Vsi verniki pa sestavljamo Njegovo Telo, ki je Cerkev. Kakor so vsi telesni udje povezani med seboj in delujejo usklajeno, tako imamo tudi v Cerkvi občestvo različnih duhovnih dobrin, ki delujejo usklajeno, da lahko govorimo o pravi Cerkvi. Kakor telesni udje potrebujejo hrano, da lahko živijo, se razvijajo in delujejo, tako tudi»udje Cerkve«potrebujejo raznovrstno»hrano«, ki pomaga k Njeni rasti in krepitvi. Tudi ta raznovrstna hrana mora biti zares hrana in ima vsaj to vrednoto skupno, čeprav je različna. Tako je tudi za rast Cerkve potrebna»hrana«,»občestvo«različnih (duhovnih) dobrin, ki jo omogočajo zlasti zakramenti (prim. Sv. Tomaž Akvinski, symb. 10.). Tako se člani cerkve povezujejo med seboj kot že od krsta posvečene osebe, katerim so skupne duhovne dobrine, zakramenti, ki jim 4

5 TEMELJI tudi rečemo»svete reči«. Izvirajo od Boga, Jezusa Kristusa, da bi tiste, ki jih posvečujejo,»vračale«v občestvo z Jezusom Kristusom, oz. Presveto Trojico in jih tako posvečevale. Občestvo duhovnih dobrin: Prvotni»načrt«za sveto Cerkev je bil tak, kot ga srečamo v prvi Cerkvi, ko so bili učenci»stanovitni v nauku apostolov, bratski skupnosti, lomljenju kruha (evharistiji) in molitvah«(apd 2,42). Najprej gre za občestvo v isti veri: Vera vernikov je vera Cerkve, ki jo je prejela od apostolov in jo dalje množi z oznanjevanjem in posvečevanjem. Dalje gre za občestvo zakramentov: sadovi zakramentov namreč pripadajo vernikom. V krstu ljudje kakor skozi vrata stopajo v cerkev. Ta in ostali zakramenti so»svete vezi«, ki vernike združujejo z Jezusom Kristusom. Zato lahko drugače rečemo, da je občestvo svetih občestvo zakramentov, čeprav nas vsak zakrament združuje z Bogom. Najbolj pa seveda zakrament svete evharistije, ker je predvsem evharistija tista, ki nas dovršuje v občestvo (prim. Rimski katekizem (RK) 1,10,24). Potem je tu združeno občestvo različnih karizem: kajti v občestvu Sveti Duh razdeljuje med vernike vsakega stanu tudi posebne milosti, da se gradi Cerkev (prim. C 12).»Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.«(1 Kor 12,7) Za občestvo Cerkve dalje velja, da je članom vse skupno (prim. Apd 4,32). Pravi kristjan mora na vse, kar je tudi njegova lastnina gledati kot na dobrino, ki je skupna vsem. Kristjan je zato»odprt«za potrebe bližnjega, zna videti bližnjega v stiski, pa naj gre za duhovno ali materialno in mu priskoči na pomoč. Saj je prav, da se zaveda, da je samo»oskrbnik«dobrin, ki pripadajo Gospodu (prim. Lk 16,1.3). Občestvo kristjanov je dalje tudi občestvo ljubezni. To je zanje najbolj razpoznavni znak. V občestvu svetih»noben med nami ne živi zase in noben ne umira zase«(rim 14,7).»Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi. Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa.«(1 Kor 12,26 27). Zato tudi najmanjše dejanje, ki ga storim kot član občestva svetih, vpliva na vse občestvo. Tako škoduje temu občestvu vsak greh. Kot tudi temu občestvu koristi vsako, še tako neznatno delo ljubezni. Občestvo Cerkve v nebesih in na zemlji Dokler ne pride Gospod v slavi se življenje Cerkve odraža v trojnem stanju: stanje»potujoče«cerkve na zemlji (torej vsi, ki pripadamo temu občestvu in živimo še tu na zemlji); potem tisti, ki so odšli s tega sveta in se še očiščujejo v vicah ter so prav tako z nami in vsemi svetimi v tesni povezanosti preko molitve, daritve in žrtve zanje; in spet tisti, ki že uživajo slavo v nebesih, ker»gledajo Boga, kakršen je«(prim. C 49). Vsi člani Cerkve smo v tem trojnem stanju med seboj najgloblje povezani, med nami vlada Božja ljubezen, ki nas združuje in mnoštvo karizem, ki se deli v vseh in po vseh za rast Kristusove Cerkve. Občestvo svetnikov Seveda pa ima tu priprošnja svetnikov še posebno vrednost. Ker ti že»gledajo Boga, kakršen je«, torej poznajo Njegovo Ljubezen in delovanje ter veliko bolje vedo, kaj je za nas potrebno, kakor mi, so oni tudi najboljši priprošnjiki, da tudi nam pomagajo na poti k svetosti. Oni ne nehajo prositi za nas pri Očetu, ko darujejo zasluženja, ki so jih pridobili na zemlji po edinem Sredniku med Bogom in ljudmi, Kristusu Jezusu. Zato je njihova bratska skrbnost nam ljudem v veliko oporo, kar zadeva duhovne dobrine (prim. C 49). Svetnikom pa se ne priporočamo samo zaradi omenjenega dejstva, ampak še bolj zato, da bi se po bratski medsebojni ljubezni krepila ta enost Cerkve v Svetem Duhu. Povezanost s svetniki nas še globlje zedinja s Kristusom, ker so oni naši vzorniki kot popolnejši Kristusovi posnemovalci in so zato v marsičem naši učitelji na poti h Kristusu. Kajti iz Njega, Glave, priteka vsa milost in življenje samega Božjega ljudstva (prim. C 50). Občestvo z rajnimi Prav je, da se zavedamo te globoke povezanosti s Kristusom, ki je naša Glava, ter tudi z občestvom svetih, ki so že popolnoma»združeni«s Kristusom. Na podoben, pa vendarle nekoliko drugačen način pa je Cerkev že od prvih njenih začetkov gojila spomin na rajne in zanje darovala spravno-prosilne molitve in dela, zlasti v sveti daritvi zanje. Kajti:»Pred očmi je imel tudi sijajno nagrado, pridržano za tiste, ki zaspijo pobožno: sveta in pobožna misel! Zato je namreč naročil to spravno daritev za umrle, da bi bili oproščeni greha.«(2 Mkb 12,45). Z molitvijo jim ne le pomagamo, pač pa je le po naši molitvi zanje tudi njihova priprošnja pri Bogu za nas učinkovita. Mi molimo zanje in samo tako lahko tudi oni molijo za nas. Tako v tem trojnem stanju živimo občestvo ene Božje družine, povezani v eni ljubezni, Troedinem Bogu, ki ga skupno slavimo. To je»slavje«božjih otrok, kar ustreza notranji poklicanosti Cerkve (prim. C 50). 5

6 Aktualno Družina, Cerkev in nebesa PIŠE: JOŽEF PAVLIČ O tej domovini je govorila že Božja beseda, prebrana in razložena z ambonov slovenskih cerkva pri mašah v nedeljo, 14. oktobra. Župnik pri Sv. Luciji in v Portorožu, Janez Kavčič, jo je v homilijah svojim župljanom dopolnil s Slomškovo»triado«: družino, Cerkvijo in nebesi kot našimi domovanji, povabilom, naj svoj pogled, misli in prizadevanja usmerijo v nebo. Tja se je isto nedeljo zazrl tudi za nekatere nadvse pogumni, za druge pa pustolovski Avstrijec Felix Baumgartner, preden se je z višine več kot metrov iz svojega vesoljskega plovila pognal proti Zemlji. Potem ko je srečno pristal s padalom na njej ter pri tem dosegel tri svetovne rekorde, je skromno priznal:»včasih moraš iti zelo visoko, da vidiš, kako majhen si.«njemu že lahko verjamemo, ko smo se na lastne oči pri gledanju njegovega izjemnega podviga prepričali, kako prostrano je bilo nebo vesolje nad njim in kako globoko pod njim naš planet. Avstrijčeve besede naj nam služijo kot iztočnica premišljevanju, kje sem jaz sam, smo mi na našem popotovanju proti nebu (nebesom) oziroma ukoreninjenosti v zemlji, navezanosti nanjo. Družina, Cerkev, nebesa. Prvi dve ključni postaji na naši življenjski poti, preden bomo, tako upamo, srečno prispeli do tretje v nebesih. Družina kot za nas najprimernejše naravno in od Boga določeno okolje, v katerem smo se rodili, Cerkev kot širša družina Leto vere, ki ga je papež Benedikt XVI. slovesno»odprl«11. oktobra ob 50. obletnici začetka drugega vatikanskega koncila, še posebej pa nedavni praznik Vseh svetih, nas opozarjata, da je naša prava domovina v nebesih, pri Bogu. za iste vzore živečih in za isti cilj prizadevajočih se ljudi, nebesa kot stanje zveličanih, ki nam ga je omogočil Zveličar sam Jezus Kristus, zagotoviti pa si ga moramo sami s svojim le-tega vrednim življenjem. Vsi sveti so nas vnovič spomnili na to. Da sta prvi dve okolji, po Slomškovo domovini, priprava na našo tretjo domovino večno blaženost pri Bogu.»Najprej pa je treba umreti!«nas je na uredniški seji, na kateri smo načrtovali vsesvetsko praznično številko Družine, spomnila sodelavka. Na to, da so tudi blaženi in svetniki umrli, šele po smrti dosegli čast oltarja. Tudi štirinajst čeških članov iz reda manjših bratov, mučencev zaradi sovraštva naščuvane množice leta 1611 do vere in Cerkve, ki jih je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, 13. oktobra v stolnici sv. Vida v Pragi kot prve v letu vere razglasil za blažene. Ob tem se lahko vprašamo, kdaj bo tudi slovenske mučence, razen že za blaženega razglašenega Alojzija Grozdeta, doletela čast oltarja? Žrtve revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej nad duhovniki, redovniki, redovnicami, zavzetimi laiki? Duhovniška imena te vrste mučencev smo lahko prebrali prav v vsesvetski številki Družine. Pričevanja, ko so s svojim življenjem, nazadnje pa z lastno krvjo, potrdili zvestobo Kristusu in Cerkvi. Podoba je, kakor da bi živi vstajali pred nami, čeprav njihova telesa trohnijo. Tako tudi telesa sedmih blaženih, ki jih je sam papež Benedikt XVI. v nedeljo, 21. oktobra, razglasil za svetnike. Med njimi francoskega jezuita bl. Jakoba Berthieua ( ), umorjenega na Madagaskarju, in filipinskega katehista Pedra Calungsoda ( ), umrlega nasilne smrti na Gvamu. Oba sta bila povzdignjena med svete prav na misijonsko nedeljo, s čimer je papež po eni strani poudaril pomen te nedelje, s tem pa tudi misijonskega poslanstva Cerkve in naše lastne pomoči misijonom (Slovenci v matični domovini in na avstrijskem Koroškem so to družno naredili 20. oktobra na Plešivcu pri Gospe Sveti), po drugi strani pa je spomnil, da moramo biti misijonarji tudi mi v svojem okolju. Prav temu je bila namenjena nedavna škofovska sinoda o novi evangelizaciji v Vatikanu z vodilno mislijo Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere, misijonsko praznovanje na Plešivcu pa je nosilo naslov: Verovati, praznovati, deliti poklicani izžarevati Besedo resnice. Kolikokrat se vprašamo, kaj mi sami naredimo za širjenje vere in ali zares verujemo, praznujemo pa tudi delimo tako duhovne kot tudi gmotne dobrine med le-te potrebne? 6

7 Papež nas je v govoru pri slovesni maši 11. oktobra na Trgu sv. Petra vprašal, ali to delamo danes in ne, ali smo to delali včeraj oziroma nameravamo jutri:»cerkvi moramo biti zvesti v dejanju danes, ne včeraj ali jutri. Z letom vere in novo evangelizacijo ne želimo počastiti le neke obletnice koncila. Nova evangelizacija je danes potrebnejša kot pred petdesetimi leti.«opozoril nas je na»duhovno opustošenje«, ki vlada na svetu v zadnjih desetletjih, ter nas povabil, naj iz te žalostne izkušnje vnovič odkrivamo,»kakšno veselje je v veri in kako velik življenjski pomen ima za ljudi«. Pri»romanju skozi puščave sedanjega sveta«se opirajmo na evangelij in vero Cerkve. Tudi župnik Janez Kavčič je bil jasen s svojim povabilom župljanom, naj»svoj pogled usmerijo v nebo«. Tudi Felix Baumgartner ga je, preden se je vrnil na Zemljo. Hvala Bogu, živ! Tudi mi vsak dan»poletimo«z mislimi v nebo, v molitvi k našemu nebeškemu Očetu, da nas bo nekega dne, za katerega ve le On, sprejel v svoje nebeško bivališče, pred tem pa nam dajal moči, da bomo zmogli vse napore, ki nas doletijo v našem zemeljskem bivališču. V trdni veri v Boga, skupaj z družinskimi člani ali sami, ter v občestveni povezanosti s Cerkvijo. Leto vere in doseženo na drugem vatikanskem koncilu sta vnovična priložnost in spodbuda za to. Kakor kamenček na sipini PIŠE: Milena Pavuna Lampe Da, Gospod vidi in ve! Ve za trenutke in čase. Vse jih je vnaprej določil. Ve, kakšen bo naš konec. Ve, da lahko kakor kamenček na sipini ob silnem valu hitro potonemo. Ve, kdaj nas bo naplavilo na nebeškem obrežju, po težkem prizadevanju, da bi plavali proti toku. Vidi in ve, ali si res želimo, da bi nas reka življenja vrgla v Božje tolmune. On se že od vekomaj veseli srečanja z nami. Saj vsi poznamo priliko o izgubljenem sinu. Mar nismo vsi izgubljeni sinovi in hčere? Kakor izgnanci smo, brez pravega doma, poslani, da izpolnimo svoje poslanstvo. Sveti Peter nam pravi, da je kristjan poklican in izvoljen.»prav zato se, bratje, potrudite, da boste utrdili svojo poklicanost in izvoljenost. Če boste namreč tako ravnali, se ne boste nikoli spotaknili. Na ta način vam bo namreč na široko pripravljen vstop v večno kraljestvo našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa.«(2 Pet 1,10 11) Po izvoljenosti Jezusa Kristusa Oče čaka na našo vrnitev in na izpolnitev tega, za kar smo poslani. Steguje svoje roke in nas vabi v svoj objem. Tudi otroci bi se morali tako veseliti, v nenehnem pričakovanju.»posnemajmo torej Boga, saj smo njegovi ljubljeni otroci!«(ef 5,1). Saj vendar vsak otrok hrepeni po svojem očetu. Težko ga čaka. Ko ga vidi, mu steče v objem in se mu vrže v naročje. S tako otroško ljubeznijo in predanostjo bi morali misliti na ta veliki trenutek naše vrnitve domov k Očetu. Oče že premišljuje, kakšno praznovanje nam bo napravil. Onkraj tega zemeljskega. Pripravlja nam novo življenje v polnosti. Kako žalosten je, če nimamo upanja. Saj je prav, da žalujemo, ko pride čas stiske ali čas smrti. Vse na svetu ima svoj čas! Vendar ne obstanimo v tem času! Modri Sirah nam pravi:»iz žalosti namreč nastane smrt in žalost srca ohromi moč.«(38,18) Zato se v zaupanju obrnimo Nanj, ki je naša moč, naša tolažba. Oh, kako hrepeni po naši bližini! Nam pa so tudi znane besede Svetega pisma:»kar oko ni videlo in uho ni slišalo, in kar v človeško srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo«. Ga ljubim dovolj? Se res veselim tega srečanja v slavi nebes? V svoji človeški omejenosti si ne morem predstavljati te lepote, te miline, tega sijaja. Te večnosti. Te polnosti. Te izpolnjenosti. Vsi sveti pa so jo že spoznali. SLAVA NEBES Čas večnega počitka je za vsakega nepredvidljiv. Kakor kaplja vode iz morja, kakor kamenček na sipini, je teh nekaj let nasproti večnosti. Zato je Gospod do ljudi velikodušen in je nanje razlil svoje usmiljenje. Vidi in ve, kako hud je njihov konec... (Sir 18,9 12) To večno blaženost nebes, kjer so v neizrekljivem veselju, v neprenehnem čaščenju in zahvaljevanju dobremu Bogu. Kakor je rekel sveti Avguštin:»Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Bogu.«Oh, da! Še kako nemirno. Kako zemeljsko in vpeto v kolesje časa. V neprenehnem iskanju in zadovoljevanju svojih zemeljskih potreb. V materializmu, v potrošništvu itd... V vsem, kar ni Bog in ne zadovolji človeka. Jasno začrtano pot življenja lahko zaslutimo ob Jezusovih besedah, ki jih je izgovoril Marti; da jo mnogo stvari skrbi in vznemirja, a da je potrebno le eno. Nato ji pove, da je Marija izbrala boljši del. Sesti k Jezusovim nogam in ga poslušati, to je najboljša izbira! Ali ni to nekaj nebeškega že na zemlji? Biti zraven svojega Gospoda in Odrešenika! Ali kakor pravi sveti Pavel v pismu Kološanom:»Živite ukoreninjeni v njem, sezidani na njem, utrjeni v veri, kakor ste bili v njej poučeni, polni zahvaljevanja.«(2,7) Biti ob Njem in v Njem, ki daje resnično življenje, ki daje opravičenje, ki daje zmago! Vsi sveti v nebesih okušajo to presežnost. Obžarja jih svetloba nasičenosti Božjega Srca. Zato upoštevajmo navodila apostola Petra v (1Pt 1,13 25), kjer med drugim piše:»bodite sveti, ker sem jaz svet.«foto Marija Maruša Maraž 7

8 Hoja z Jezusom ŽIVLJENJE največji božji dar Vsako življenje je Božji dar, vendar je edino človeško življenje posebej obdarjeno z Božjim življenjem, s katerim si lahko pridobimo Božje otroštvo in postanemo Bogu podobni. Že s spočetjem smo zaznamovani za večnost, krst pa nas prerodi v Božje otroke. PIŠE: S. Zinka Pajtler Da bi pa moglo to življenje, ki je bilo ranjeno že s prvim grehom, doseči tisto polnost, v katero nas je poklical naš Stvarnik, nam On sam prihaja naproti. Dal nam je zapovedi, ki niso omejevanje naše svobode, ampak vodilo za razcvet življenja. Poslal nam je svojega Sina, ki je iz ljubezni do nas prestregel zlo, ki ga je satan namenil nam da bi nas zasužnjil in uničil. Sedaj nas Jezus spremlja in nas hrani z Božjo besedo, s svojim telesom in krvjo, nas prenavlja po zakramentih; ter nam na mnogo načinov kaže tisto pot, ki je za vsakega posameznika najbolj primerna, če jo le sprejmemo. O tem nam Jezus sam govori v evangeliju:»resnično, resnično povem vam. Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi nimate življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.«(jn 6, 53 54). O svoji besedi pa pravi takole:»besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje.«(jn 6,63). Iz tega vidimo, da brez Boga, ki je v svojem bistvu Duh, to življenje v nas ne more obstati in se razvijati do tiste polnosti, ki je potrebna, da bi postali dediči nebes. V 15. poglavju Janezovega evangelija nam Jezus v priliki o vinski trti nazorno pokaže kako smo povezani z Bogom, da brez Njega ne moremo ničesar storiti in nas opomni, da nas odcepljenost od Njega vodi v smrt. To pa nas vabi k odgovornosti, kako živimo in koliko pustimo Jezusu, da tudi prek nas nadaljuje svoje odrešenjsko delo. On namreč želi, da bi se vsi ljudje zveličali. Prav zato je Jezus ustanovil Cerkev, da nas kakor mati duhovno hrani in nam pomaga, da se v duhovnem življenju prav razvijamo in se med seboj izpopolnjujemo. Zmotna je misel, da bi lahko brez Cerkve dosegli polnost notranjega življenja. Pa tudi v kateri koli Cerkvi ne. Jezus je zaupal Cerkev, ki jo je ustanovil, Petru in njegovim naslednikom in dal vso oblast in pomoč za odrešenje vsega človeštva. Samo tukaj se rojeva novo življenje, zato jo zli duh napada in sramoti, kakor je sramotil njenega Ustanovitelja. Toda On je zmagal in tudi Cerkvi obljubil, da je peklenska vrata ne bodo premagala. Ta mesec, ko še posebej mislimo na svoje drage in prijatelje, ki so že odšli od nas, naj nas pogled na grobove ne žalosti. Verujmo, da so nosili v sebi tisto življenje, ki nikoli ne mine, da bo seme, ki je padlo v zemljo, ponovno vzklilo v vsem veličastju in lepoti v slavi Očeta, ki hrepeni, da se vrnemo v Njegov objem. On, ki nam je dal svojega neminljivega Duha, si je privzel naše umrljivo telo, da bi ga oživil poslednji dan. Kakor je bil Bog v Jezusu Kristusu z nami v človeškem telesu, tako bomo mi z Njim s poveličanim telesom vso večnost. Zato slavimo Gospoda, ki nas je tako čudovito ustvaril in še čudoviteje prenovil, kakor omenja Sveto pismo. Foto Marija Maruša Maraž 8

9 Leto vere Foto David Hari V polnost življenja samo skozi»vrata vere«piše: Janez Cerkovnik»Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.«(heb 11,1) Papež Benedikt XVI. piše, da v polnost življenja lahko vstopimo samo skozi»vrata vere«(apostolsko pismo Vrata vere). Verovati v Boga in ga ljubiti z vsem svojim bitjem ima - kot pravi Katekizem Katoliške cerkve (KKC, str. 77) neizmerne posledice za vse naše življenje. Poglejmo si najpomembnejše. 1. Samo z vero lahko spozavamo veličino in veličastvo Boga, saj je Bog tako velik, da ga človek s svojim razumom ne more doumeti (prim. Job 36,26). Po veri namreč spoznavamo da je to, kar se vidi, nastalo iz tega, kar se ne kaže (prim. Heb 11,3). Zato je treba Bogu služiti kot prvemu, oziroma, kot na naših seminarjih radi poudarjamo, je treba Boga povsod v življenju postaviti na prvo mesto. 2. Z vero živimo v drži zahvaljevanja, saj vse, kar smo in kar imamo prihaja od enega Boga.»Kaj imaš, česar bi ne bil prejel?«(1 Kor 4,7) Bogu ne moremo nikoli povrniti tega, kar je za nas storil, niti se mu za to ne moremo nikoli zadosti zahvaljevati (prim. Ps 116,11 12). Živa, iskrena in zaupna vera je naše nenehno zahaljevanje Bogu. 3. Samo v veri je možna edinost med ljudmi in dostojanstvo vsakega človeka, ker smo vsi ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti (prim. 1 Mz 1,26). Bogupodobnost je temelj človekovega dostojanstva, hkrati pa smo pred Njegovo veličino vsi enako majhni in nas druži ista Ljubezen. 4. Samo z vero lahko dobro uporabljamo vse ustvarjene stvari, saj se lahko samo z njo učimo uporabljati vse tisto, kar ni Bog, toliko, kolikor nas to približuje Njemu, in se odtrgati od tega, kolikor nas odvrača od Njega. Brez vere ali s šibko vero človek zelo hitro izgubi zdrav odnos do stvari, ki jih v življenju potrebuje in preide v njihovo malikovanje. Dokazov za to nam danes ne manjka. 5. Z vero se lahko zanesemo na Boga v vsaki življenjski okoliščini; tedaj ko nam gre dobro in tudi v nesreči. Bog je naš prvi izvir in poslednji cilj. Zato ničemur ne damo prednosti pred Njim in ga z ničemer V oktobru, ob 50. obletnici začetka II. vatikanskega koncila, je vesoljna Cerkev slovesno vstopila v leto vere. Istočasno je v Rimu potekala škofovska sinoda o Novi evangelizaciji, na kateri so škofje z vsega sveta iskali teološko utemelitev in odgovore na izziv sekularizacije, ki je močno zajela predvsem razviti svet. Seveda imata sekularizacija in nova evangelizacija kot odgovor isti skupni imenovalec to je vera. Zato bomo v tem letu tudi na straneh naše revije skupaj odkrivali nekatere vidike vere, ki je seveda velika milost in je prav zato ključna v življenju kristjana vernika. ne nadomeščamo.»poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini!«(5 Mz 6,4; Mr 12,29) Našteto čudovito povzema molitev sv. Terezije Velike, ki pravi: Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne plaši, vse mine. Bog se ne spremnja. Potrpežljivost vse doseže. Kdor se Boga drži, mu ničesar ne manjka, Bog edini zadostuje. 9

10 Nova podoba župnije Znotraj vere Pospravljal sem sobo. V roki mi je ostal list, že nekoliko porumenel. Vzel sem očala, da bi videl, če je na njem še kaj uporabnega. Bil je pridigarski osnutek iz leta 1974 z naslovom VERA: Vera kot življenjska naloga, Osebna vera, Vera korenini v globini. V sklopu»nove evangelizacije«je leto vere to, čemur pravim»že videno«. Kaj se je dogajalo v sedemdesetih, da zdaj bijemo plat zvona zaradi mlačnosti katoličanov, še več, zaradi brezbrižnosti do temeljnih vprašanj življenja. Ena sama skupna točka je: nihče ni spremenil sebe. Ne škofje, ne duhovniki, še manj pa verniki. Ali bo tokrat drugače? PIŠE: MARJAN DVORNIK Na naših sedemtedenskih seminarjih vprašam prisotne:»ali verujete?«praviloma vsi zatrdijo, da verujejo.»kako pa veste, da verujete?«to pa je že pretrd oreh. V letu vere pa je prav to vprašanje za vsakega pomembno. Tu je priložnost, da se postavim pred Jezusa in se vprašam:»verujem vate?«ob neki priložnosti je dejal, da njegova dela ozdravljanja, osvobajanja, čudeži in znamenja dokazujejo, da je Božji Sin, pravzaprav Božji Maziljenec. Kaj pa moja dela? So plod vere ali lastnih naporov? Jih vodi Sveti Duh ali moja pamet? Jakob ja namreč trd, ko reče, da bo iz svojih del pokazal vero. Vera mi pomeni odnos in ne stanje duha. Tudi hudobni duhovi vedo, da Bog je.»vedeti«je premalo. Dokler samo vem ali se mi dozdeva, da Bog je, sem na istem kot hudobni duhovi. Potrebno je vstopiti v razmerje z Jezusom, kot so vstopili v času Mojzesa, ko jim je dal na izbiro življenje ali smrt. V odnos z Bogom vstopim svobodno. Ta odnos je podoben odnosu v Sveti Trojici, je odnos ljubezni. Odnos, s katerim sem odprt do svojega Gospoda z vsemi mislimi, vso dušo, vsem srcem in vso močjo. Ta odnos je blagoslovljen. Vsi odkloni pa so pot v nesrečo, kakor je vožnja proti predpisom obsojena na karambol. Nekateri odkloni pa so vir prekletstva:»prisežem pri nebu in zemlji, da boš umrl.«psalmist pravi, da naj okusimo, kako je Adonaj dober. Znotraj vere in osebnega odnosa je izkustvo Božje prisotnosti, Jezusovega delovanja med nami, ko sta dva ali so trije zbrani v Njegovem imenu. Jezus je namreč zagotovil, da bo ves čas z nami, nam pa je dal Parakletosa, Tolažnika. Ko smo v njegovi družbi, ne lenari, ampak dela, ustvarja, ozdravlja, osvobaja. To, kar je ustvarjeno kot naravni red, kar je človeški naravi nemogoče spreminjati, predrugači le tisti, ki je eno s tem Stvarnikom. Danes so stiske Božjega ljudstva pretresljivo velike, zato sem prepričan, da Bog hoče posegati v svoj ustvarjeni red, da bi lajšal in tolažil. Nas, to je mene in tebe pa potrebuje, da vstopim v odnos z Njim, odnos angažirane ljubezni in postanem kanal za pretakanje ozdravljajoče Božje ljubezni. Kefo so na binkoštni dan vprašali:»kaj nam je storiti?«jezusov odgovoril je napisal evangelist Marko kot prve besede na začetek veselega sporočila:»spreobrnite se in verjemite veselemu oznanilu.«to v tem letu čaka na vsakega izmed nas. Da bi nas potem Jezus lahko poslal in bi bili uporabno orodje Njegove ljubezni. Tiste, ki so poslani, evangelij poimenuje»apostoli«. V premislek: Ali sem pripravljen, da bi spremenil samega sebe? Ni namreč mogoče spreminjati drugega, če sebe ne moreš. Presodi, koliko si na boljšem od hudobnih duhov. Oni vedo, da Bog je, niso pa pripravljeni biti pretočni kanali za Njegovo ljubezen. Ali so tvoji kanali ljubezni zamašeni, slabo pretočni, te zamere silijo v odklanjanje bližnjih, postavljaš sebe nad druge,...? 10

11 Oblast Na krščansko duhovnost so vplivale Platonske, stoične in manihejske ideje in zamisli. Te filozofije so prevladovale v prvih stoletjih krščanstva. Razmišljale so o človeški duši, češ, da je ujetnik telesa, da je kot»v zaporu«, oz.»v verigah«. Zato je prihodnost za kristjana pomenila težko pričakovano obdobje, ali zgolj dogodek, ko bo duša osvobojena te zvezanosti, ujetosti, nesvobode. 1 To obdobje je poudarjalo teologijo križa in trpljenja. Poudarjali so pomen»osvoboditve«duše in razmišljali o tem, kako živeti, da bi bila čim bolj svobodna. Niso pa razmišljali o pomenu zdravja celotne osebnosti. V Novi Zavezi ni nikjer rečeno, da je Jezus Kristus prišel samo za to, da odreši dušo. On je prišel odrešit človeka, torej duha, dušo in telo. Človekovo telo so smatrali za sovražnika, proti kateremu se je treba boriti in ga je potrebno premagati. Odtod tudi trpinčenje (bičanje) telesa, ker je»sovražnik«človekove duše. In zato so si najbolj želeli človeka, ki ne bi imel telesa. Da bi bil kot angel. Zaradi tega niso poudarjali pomena molitve za telesno ozdravitev. V tej isti knjigi MacNutt analizira zgodovino Cerkve:»Okoli 1500 let krščanske duhovnosti so poudarjali mrtvičenje telesa in pomen nezaupanja vsemu, kar je telesno. Zaradi tega vpliva je bil ideal doseči strogo askezo, ki je dobesedno prezirala človeško telo. Potrebno pa je posebej poudariti, da v Svetem pismu nikjer ne najdemo niti najmanjše potrditve takega razumevanja in ravnanja v odnosu na telo.«2 Dekan Instituta za duhovnost papeške univerze Gregoriana v Rimu, profesor Mihaly Szentmartoni, to misel potrjuje:»pretiravanje v askezi in nerazumen odnos do telesa je često privedlo do tolikega poslabšanja zdravja osebe, da je ni bilo mogoče več ozdraviti. Mednje spadajo tudi nekateri 1 Prim. MacNutt, Il carisma delle guarigioni, S. Salvo, Il risveglio dei Carismi, Roma 1975, 93. Fra Ivo Pavić Jezusovo ime nad vsakim imenom Negativni vpliv»teologije trpljenja«f. MacNutt v svoji knjigi»darovi ozdravljanja«trdi, da je bila vera v moč ozdravljenja po molitvi za bolnike vedno del krščanske tradicije, čeprav je pogosto slabela zaradi vpliva stoičnega in gnostičnega razmišljanja, ki ga srečujemo celo pri cerkvenih očetih ter še posebno pri raznih mislecih in teologih. Ti miselni tokovi so zanikali vrednoto človeškega telesa. ustanovitelji močnih cerkvenih redov, kot je sv. Frančišek Asiški, sv. Ignacij Loyolski in drugi. Slednji je sam priznal, da si je sam nakopal težko bolezen s tem, ko je pretiraval v postu. Svojim naslednikom je prepovedal, da bi ga v tem posnemali. Poznamo tudi več svetnic, ki so umrle zaradi slabe prehrane, ki jim je popolnoma spremenila presnovo.«3 Bolezen in trpljenje sta nekaterim svetnikom predstavljala Božjo milost (npr. sv. Janez od Križa, sv. Terezija Deteta Jezusa, ). Prevedel Niko Rupnik 3 Prim. M. Szentmartoni, Krščanstvo in zdravje, Split 2006,

12 Fotoreportaža Beráha Fotografije in besedilo: Marjan Dvornik Olga:»Vsem, ki ste danes prišli na to srečanje, prisrčna dobrodošlica! Danes naredimo tako, kakor je to storil kralj Jozafat zaupajmo Gospodu, kajti on se bo bojeval za nas, ko ga bomo slavili.«popoldansko slavljenje vodijo Poklicani:»Pleši vesel, če si upaš!«zoran:»kako v naši župniji uvajamo darove Svetega Duha? Ja, tudi tako, da urejamo vreme. Spomnim se, ko je nevihta klatila v vseh okoliških župnijah, pri nas pa je sijalo sonce. Molitev z vero je naredila, da je bil obvarovan ves pridelek.tudi Prenova se mora prenavljati! Veruj v Boga, dal ti bo čudovite stvari!«tretjo soboto v oktobru je bila Beráha (2 Krn 20,26) v stolnici škofije Novo mesto. Slovensko srečanje Katoliške karizmatične prenove je bilo resnično veličastno slavljenje Gospoda, ki je seglo v srca tudi tistim, ki so bili»slučajno«vpleteni v dogajanje. Eden od ministrantov, ki je prvič videl od blizu slavljenje, je vzkliknil:»to je ta pravo!«marijan je predstavil molitveno verigo za duhovnike in povabil k sodelovanju nove molivce. Damjanovo pričevanje:»prijatelj me je povabil, da greva z njegovim avtom na izlet. Peljal me je na hrib in v cerkev. Če bi imel svoj prevoz, bi se takrat obrnil domov. V cerkvi mi je bilo dolgčas, zato sem na telefonu začel igrati igrico. Ko me je nekdo opomnil, da to ni primeerno, sem odšel ven.... Pa se me je Gospod vseeno dotaknil. Sredi študija računalništva sem se izpisal in vpisal bogoslovje. Doma so nasprotovali in poskušali storiti vse, da se premislim. Pa se tudi doma spreminja: mama je bila že dvakrat v Medžugorju, oče pa z menoj v Assisiju.«12

13 Fotoreportaža Marinko:»Pravijo, da se veliko smejem. Starša sta mi povedala, da sta se smejala, ko sta me»delala«. Ob tem pa se sprašujem, zakaj je danes toliko ljudi žalostnih, depresivnih, jeznih, v stresu, s samomorilnimi mislimi? V kakšnem razpoloženju so bili spočeti? Nekateri starši so se odločili za splav, preden so se odločili imeti otroka. Ali ni ta otrok spočet v grobnici? Kako ne bo imel potem težav?«marinko Barbiš:»UDBA je našla pri mojem očetu dokument, ki ga je kardinal Stepinac uporabil v sodnem procesu. Zaprli so ga, bilo je leta Življenje v zaporu je bilo v izredno slabih pogojih. Tudi vera je bila na preizkušnji. Moč je dobival v molitvi in pri Mariji. Kako dobite moč? Po ljudeh z močno vero. V zaporu Lepoglav je bil z očetom zaprt tudi kardinal, ki je prihajal na dvorišče, prehodil nekaj poti, se ustavil, pogledal gor, se obrnil in vrnil. Bil je v samici. Oče je moral prevažati nakopano mimo tistega mesta, kjer se je sprehajal kardinal. Vožnjo je splaniral tako, da je bil nasproti kardinalu v trenutku, ko je ta dvignil pogled. Srečala sta se z očmi. Oče je več destletij živel iz moči tega pogleda. Pogled Jezusovega pričevalca mu je dala moč, da je kljub trpljenju v sebi nosil upanje.živel sem življenje mladeniča, ki je pogosto prekoračil norme, zato verujem, da je moj duhovniški poklic sad trpljenja očeta in priprošnje kardinalu Alojziju Stepincu.«Odmor, v cerkvi molimo rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja. Škofovi asistenti imajo vajo. Pred kripto pa se že kadi, da bodo tudi naši želodčki dobili svoj delež. Vsi so želeli, da molimo zanje. Velike so potrebe, pa tudi stiske, ki jh lahko premaga le Bog. 13

14 Fotoreportaža PSALMI Pojemo Mašniki in ministanti so vstopili v sprevodu. Škofovi asistenti Marjan:»Gospod škof, veseli smo, da ste danes z nami. Geslo današnjega srečanja je Beráha, Slavilna dolina. V slavljenju dobimo moč, ker Gospod zmaguje. Pred nami je leto vere, ko Cerkev želi prebuditi osebno vero v vseh. Katoliška karizmatična prenova je pripravljena dodati k pastorali župnij svoje izkušnje uvajanja v osebno vero.«pozdrav miru:»v Slavilni dolini je Gospod tudi danes delal za svoje ljudstvo. Mi smo slavili in poslušali pričevanja, On pa je ozdravljal, osvobajal, obvezoval rane, tolažil žalostne, Zdaj, pri sveti maši pa se nam daruje v sveti hostiji in želi ranjena mesta zapolnit s svojo ljubeznijo, mirom, S stiskom rok izrazimo pripravljenost, da bomo Njegov mir delili vsem, ki nam jih Gospod pošilja na pot.«stvarnik vse lepote Zadnji sončni žarki bledijo na pobočju gore v središču Nepala. Avtobus pripelje v vas, kjer življenje živi na ulici. Tam so otroci vseh starosti, mladi ljudje in starejši. Praznik, podoben našemu božiču, privabi na ulico vse. Doma so pred svojo hišo, kjer veselje do življenja kipi v vsaki besedi in pogledu. Praznično so napravljeni v svoja najboljša oblačila. Ne razumem besed, ki jih izgovarjajo, razumem pa čustva, ki jih pri tem izrazajo. Radost in spoštovanje do življenja izžareva iz temnih obrazov. V ozadju teh temnih obrazov slutim ljubezen. Oči se brez zadrege srečajo z mojimi in v njih iščejo odmev moje ljubezni. Zadnji sončni žarki ugasnejo, pobočje se zavije v temo, posamezni odsevi sveč 14

15 Piše: Marija Štremfelj Stara zaveza Dvanajst Marijinih imen Judita Jdt 13,18 19 Uzíja je rekel Juditi:»Bog Najvišji te je blagoslovil, o hči, med vsemi ženami na zemlji. Slavljen je Gospod Bog, ki je ustvaril nebo in zemljo in ki te je vodil, da si odsekala glavo poveljniku naših sovražnikov! Tvoje upanje ne bo izginilo iz človeških src, tako da se bodo večno spominjala, kako je Bog močan.«(ssp) vzplapolajo v skromnih domovanjih. Tako lepa noč in tako čudoviti glasovi narave grejejo moje srce. Vem, Gospod, gledam v Tvoje oči, polne hudournikov in snežnih gora, pritajenih glasov v zavetju noči, kjer ni elektrike, in procesijo zvezd v Rimski cesti. Iščem ljubezen svojega Boga, svojega Očeta in jo prepoznam. Prekrije me s toploto, izvabi solze iz oči in privabi besede zahvale na moje ustnice. Vem, Gospod, Stvarnik vse lepote, ki me obdaja, da me ljubiš. Vem, Gospod, Stvarnik vse lepote, ki me obdaja, da ljubiš vsakega človeka in razumem, da hrepeniš po tem, da to ljubezen spoznamo. Najprej v lepoti stvarstva, potem pa v odmevu te lepote, v sprejemanju svojega bližnjega. Jdt 13,23 25 Inu Oſias, Viuda Israelſkiga folka, je k njej djal: Shegnana ſi ti, Hzhi, od Gospuda nar viſhiga, Boga, mimu vſeh Shen na Semli. Inu hvalen bodi Gospud, kateri je Nebu inu Semlo ſtvaril, kateri je tebi ſrezho dal, de ſi naſhih Sovrashnikou Kapitana vmorila: inu ker je on tvoje ime taku zhaſtitu ſturil, de bodo tebe vſelej vſi ty zhaſtili, kateri na Gospodnia della ſpumnio. (Dalmatin) Porro Ozias princeps populi Israhel dixit ad eam: Benedicta es tu filia a Domino Deo excelso prae omnibus mulieribus super terram. Benedictus Dominus qui creavit caelum et terram qui te direxit in vulnere capitis principis inimicorum nostrorum. Quia hodie nomen tuum ita magnificavit ut non recedat laus tua de ore hominum qui memores fuerint virtutis Domini in aeternum (Vulgata) PIŠE: br. Miran Špelič OFM Judita, ki ji je posvečena ena krajših starozaveznih knjig, je bila junaška mlada vdova, ki si je upala iti v tabor sovražnega oblegovalca Holoferna. Da bi rešila svoje mesto Betulijo, je tvegala in šla v nasprotnikov tabor kot navidezna prebežnica. Potem pa je začela zapeljevati vojskovodja, ga osvojila, opila in spečega umorila. Odsekala mu je glavo (pogost prizor na upodobitvah) in jo prinesla v mesto. Ko jo je pokazala z obzidja, so se oblegovalci razbežali, ona pa je rešila mesto. Nekaj odlomkov iz Juditine knjige pride na vrsto v bogoslužju za Marijine praznike (Lurška MB, Marija Snežna, skup. berila, Mati Cerkve). Kaj ima ta zgodba opraviti z Marijo? Kako je mogoče v Juditi videti Marijino predpodobo? Holoferna lahko razumemo kot podobo hudega duha, ki oblega človeški rod in ga želi usužnjiti. Juditina odločitev in tveganje življenja je mogoče primerjati z Marijinim Zgodi se, saj je s tem odločno vstopila v zgodovino odrešenja. Tudi njeno življenje je bilo v nevarnosti, saj bi si z zunajzakonsko nosečnostjo lahko zaslužila kamnanje. Po zmagi jo duhovnik Uzija blagruje zelo podobno, kot je Marijo blagrovala sorodnica Elizabeta. To, kar si je upala storiti, rešitev ljudstva ni sad njene moči, ampak je posledica Božjega blagoslova. Na upodobitvah Brezmadežne pa pod njenimi nogami vidimo strto glavo premagane kače. Marija, naša Judita, zahvaljujemo se ti za pogumen boj z nasprotnikom našega odrešenja. Gospod, ki te je okrepil, naj tudi nam da potrebnega poguma, da se pridružimo tvoji zmagi nad zlom. 15

16 Pričevanje Kako me je Jezus operiral Rada bi vam povedala vse, kar je Jezus naredil zame. 15. februarja letos sem se na seminarju Glej luč v Ljubljani znova rodila. Sem poročena, mati štirih otrok. Po poroki sem ostala doma. Za svoj način življenja, namreč skrb za družino, se nikoli nisem zavestno odločila. Ves trud, delo, skrb, žrtvovanje me je izpraznjevalo. Stvari so se iz leta v leto poslabševale. Moje življenje je bilo v mojih očeh čedalje bolj prazno, čedalje manj vredno, čedalje bolj nesmiselno. V svoji lastni nemoči sem svojo žalost in jezo ter razočaranje nad lastnim življenjem stresala na moža in otroke. Obdobja hudih prepirov so prihajala v nekakšnih ciklih, približno enkrat mesečno, ko je iz mene izbruhnilo vse zatajevano, zadrževano in prikrito. Moža sem obtoževala, da je on kriv za situacijo, v kateri sem se znašla. Da je on kriv, da nisem doštudirala. Da ni ljubeč do mene in mi ne izkazuje svoje ljubezni na tak način, kot jaz to potrebujem. Očitala sem mu, da me ne ceni, da ne ceni mojega dela, da ga niti ne vidi. Bila sem odvisna od moževe ljubezni. Bilo je hudo. Mož pa je ves ta čas to ljubeče prenašal in molil. Vsak dan, dvanajst let! Počutila sem se tako zavrženo in razvrednoteno. Kot ranjena žival, ki beži pred svojimi preganjalci. Do roba prepada. Zdelo se mi je, da če bi umrla, bi me pa cenili. Ko me ne bi bilo več in vsega tega kar delam, bi imela vrednost. Ko sem se počutila neljubljeno, sem možu grozila, da si bom kaj naredila. Ne enkrat, mnogokrat. Misel na samomor se mi je zdela rešitev iz te silne notranje stiske. Ko moža službeno ob večerih ni bilo doma ali pa dopoldne, ko sem bila sama, sem svoj notranji nemir tolažila z gledanjem televizije v nedogled in s hrano, škatlo piškotov, tablico čokolade. Ob misli, da bi se temu zaradi zdravja odpovedala, sem se kar tresla. Bila sem odvisna od tolaženja s hrano. Jokala sem, mnogo, ne da bi točno vedela zakaj. Leta 2011 spomladi je bilo tako hudo, da dva dni nisem mogla jesti. Takrat sem začela razmišljati, da sem na robu depresije in da bom začela jemati tablete. V joku sem na internetu iskala informacije, kaj naj vzamem, da se bom počutila bolje. V takem stanju sem se prebijala iz dneva v dan, med boljšimi in slabšimi dnevi. Nekega dne spomladi lani je mož na televiziji gledal ponovitev oddaje, v kateri je bil prispevek o seminarju Glej luč in me povabil, naj si ga ogledam. Oseba, vesela mlada ženska, ki je govorila o seminarju, se mi je globoko vtisnila. V tistem času sem ponoči še veliko vstajala zaradi otrok. Štirinajst dni skupaj, po tem, ko sem videla prispevek, se mi je ponoči, ko sem se zbudila, slikala ta oseba in zraven pesem»jezus Kristus je naš rešenik...«. Samo da sem pomislila na dogodek, je v meni vstajala ta pesem. Že prej sem bila nekajkrat v stiku s Prenovo. Slutila sem, da Jezus kliče... Bilo me je neizmerno strah. Da se bom mogla spremeniti, da bom morala samo še moliti... Moje življenje mi je bilo na trenutke neznosno, pa vendar nisem bila pripravljena na skok v neznano. Po štirinajstih dneh je klic zamrl. Mož me je spodbujal, naj grem na kakšno skupino, naj najdem pot. Pa nisem imela poguma. Silno me je vleklo in hkrati odbijalo. Jeseni sem na internetu iskala informacije o molitvenih občestvih in tuhtala, kam naj grem. Pa se nisem odločila. Slučajno je pogovor z eno izmed prijateljic po nedeljski sveti maši nanesel na temo Prenove. Vprašala me je, če bom šla na seminar. Nisem vedela, o čem govori. Ko mi je pojasnila, je v trenutku vzklil sklep, da bom šla. In sem šla na seminar Glej luč Popolnoma sama. Skrivala sem se tam v zadnjem delu dvorane. Jaz nevredna, grešnica, cestninar... Začelo se je jasniti. Danes se mi zdi, da se je začelo lomiti, ko sem slišala stavek iz do takrat še neznane pesmi Nihče ne ljubi te kot jaz:»dobro vem, kaj hočeš reči, tudi takrat, ko ti ne najdeš besed...«. Takrat me je prvič zlomilo in se me dotaknilo. Tam med 500 ljudmi sem sedela in se milo jokala, ker me Nekdo pozna in razume. Bilo je milostno, Jezus me je vzel v naročje in me nosil. Želela sem. Ko je pater Mio med pripravo na izlitje govoril o žeji po Jezusu, je vse v meni vpilo, da nisem samo žejna, ampak dehidrirana. V meni je bilo samo še»jezus, vse Z letošnjega zimskega srečanja Glej luč! 16

17 Pričevanje dam, vse vzemi... ne morem več«. V radostnem pričakovanju sem odšla v zgornje nadstropje, da bi bila deležna molitve za izlitje Svetega Duha. Med številnimi molitvenimi skupinami sem se znašla ravno v tisti, ki jo je vodila vesela mlada ženska, ki sem jo skoraj leto nazaj videla na televiziji. Bila sem vesela in presenečena. Oh, Jezus, kako Ti vse prav pripraviš in začrtaš pot. Molilka me je proti vsem načrtom in pričakovanjem vprašala:»kaj želiš od Jezusa?«Ker vprašanja nisem pričakovala, nisem imela pripravljenega odgovora. Vendar Duh poseže, ko je to potrebno. Iz mene je kar planilo:»da bi bila spet svobodna!«iz prej veselega in nasmejanega obraza so se mi v trenutku ulile solze. Takoj, ko so začeli z molitvijo, sem se znašla na tleh v krčevitem in neobvladljivem joku. Molilci so molili naprej in mislila sem, da je to vse... pa je nekdo izmed njih pristopil in mi rekel:»poklical sem te iz groba in sem ti dal novo življenje. Od tebe so padli dol težki stari okameneli povoji.«v tistem trenutku sem v duhu videla te povoje. Sivi kot osje gnezdo so počili na mojih prsih, debeli za dober prst, znotraj pa beli kot mavec. Nadaljeval je:»ljubljena moja ne boj Foto Marjana Perkovič se, sklenil sem, da ti dam življenje. Blagoslovljena si v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Jaz sem Bog vsega mesa. Nobena stvar mi ni pretežka. Amen.«To, kar se je po tem dogajalo, je težko opisati. Čutila sem nekakšno valovanje notranjih organov v trebušni votlini, močno razbijanje srca in utripanje žile v vratu. Kot da bi se res morala s telesom vred na novo roditi. Ko sem se končno lahko pobrala iz tal, sem se tresla po vsem telesu. Sliši se mučno, vendar je bila ta duhovna»operacija«potrebna. Ko se je po pol ure tresenje umirilo, me je obšel Mir, ki ga v življenju še nisem občutila. Nisem želela domov, tako lepo mi je bilo tam. Ta navzočnost. Dano mi je bilo zaslutiti, zakaj se človek lahko odloči za kontemplativen red. Niti slučajno se nisem zavedala, kako močno in globoko me je Jezus»operiral«. Prerezal je vse moje odvisnosti: od moža, drugih ljudi, izginile so misli na samomor. Nisem razumela, kaj pomenijo besede:»jaz Vabilo sem Gospodar vsega mesa.«mojega mesa, mojega telesa. Moje telo mi več ne gospoduje. Odvisnost od hrane je izginila. Izginili so vsi tako imenovani predmenstrualni sindromi z vsemi nihanji razpoloženja vred. Moj sistem vrednot se je prerazporedil. Z Jezusom v središču je vse tam kot mora biti. Dva meseca nisem mogla povzdigniti glasu nad otroki. Imela sem fizičen odpor do»opravljivega«govorjenja ali poslušanja o drugih ljudeh. Jeza ni Tudi za začetek prihodnjega leta napovedujemo seminar za izlitje Svetega Duha, ki ga že pripravlja Katoliška karizmatična prenova za vse, ki še ne poznajo Božje Ljubezni ali pa si želijo še več Boga in vsega, kar jim želi podariti. Več o velikem dogajanju na Gospodarskem razstavišču, razdeljenem na pet zaporednih srečanj (30. januarja ter 6., 13., 20. in 27. februarja 2013) preberite v naši decembrski številki. več moj vsakodnevni spremljevalec. Želja po enakosti in enakopravnosti z možem je izginila. Ne prepirava se več. Odkrila sem, da sem bila jaz izvir vseh najinih prepirov. Imam čudovitega moža! Jezus me je tako pritegnil nase, da mi ljudje in njihov odnos do mene ni več pomemben. Počutim se neizmerno ljubljeno. Z veseljem opravljam svoje poslanstvo žene, mame, prijateljice...v ospredje je stopilo služenje. Po izlitju sem se dolgo počutila kot prazna posoda. Vsak najmanjši greh sem zaznala kot odklon od Božje ljubezni. Rodila se je želja po redni spovedi. Molim. Z možem sva začela skupaj moliti. Začeli smo z molitveno skupino. Milost prihaja. Srečna sem. Včasih tako zelo, da bi se kar razpočila. Dobila sem točno to, za kar sem prosila. Notranjo svobodo. Da se lahko odločam Zanj. Vsak dan znova. Vsega tega mi svet, mož, otroci, družina... niso mogli dati. Bog je najprej dopustil, da sem se znašla na dnu. Ker sem ga šele tam lahko začela iskati in hrepeneti po Njem. Dopustil je, da sem izgubila svoje dostojanstvo in dopustil je sram zaradi razmer, v katerih sem se znašla. Vse samo zato, da ne bi iskala in upala na nič več, kot samo še Nanj. Hvala Ti, Jezus, ker si se sklonil k meni. Hvala, Oče, ker si dopustil to pot. Hvala, Sveti Duh, ker me podpiraš. Amen. K. K. 17

18 poročilo Služba zaupanja Črnomelj Že pred nekaj meseci nas je s svojim življenjem (beri pričevanjem) razveselila Mojca Giacomelli in ker kdor živi z Gospodom, ima pričevanj na pretek, smo jo spet povabili in pričakali na oktobrskem mesečnem srečanju Karizmatične prenove v Črnomlju. Po uvodnem slavljenju in Božji besedi je z nami delila neprecenljive trenutke iz svojega življenja. Z iskrenimi besedami nam je pripovedovala, kako je v težkih situacijah iskala pomoč in se povsem zaupala Njemu, ki je vsemogočen. Vabila nas je v»službo zaupanja«, v vseh dejanjih našega življenja, tudi ko se odpravimo v trgovino, hočemo na potovanje, iščemo službo, ne najdemo poti do ljudi, zakonca, v vsakem trenutku povabiti Jezusa, pasti na kolena predenj in prositi. Kajti Bog je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju! Spodbudno je bilo prisluhniti konkretnim primerom, npr. kako enostavno se je odpraviti v trgovino s polno denarnico ali kartico v žepu. Vendar kaj naredimo, ko smo povsem brez denarja in nimamo niti za najnujnejše? Kako se odzovemo, ko moremo izbrati med hitrim zaslužkom ali službo oznanjevanja, ki je zastonjska? Kako odreagiramo, ko smo prizadeti in bi najraje sovražili, pa nas Bog kliče k odpuščanju? Mojca Giacomelli je v molitvi našla odgovore na vsa ta in še mnoga druga vprašanja. Podelila je z nami to izkustvo; prepustiti se Gospodu, iskati Božje kraljestvo, vse ostalo pa nam bo navrženo! Polni upanja in zaupanja, da pot obstaja, da je možno upati, ko izgleda že vse izgubljeno, smo se zbrali še v molitvi nad posamezniki in prosili Gospoda vsak za svoje prošnje, po blagoslovu pa veseli odšli na svoje domove. E. Ž. Po Svetopisemskem maratonu v Kočevju... Kočevje Svetopisemski maraton je potekal na Trati, v cerkvi Svetega Rešnjega telesa in sicer od nedelje, 7., do naslednje nedelje, 14. oktobra. Pobudo je dalo Društvo katoliških pedagogov Zahodne Slovenije, organizirali in vodili pa sta ga Župnija Kočevje in Evangelijska cerkev s sedežem v Kočevju. Božjo besedo smo prebirali med 16. in uro. Pričeli smo z branjem Janezovega evangelija, nadaljevali s Pismom Rimljanom, nato se vrnili k Apostolskim delom in na koncu prebrali še Prvo in Drugo pismo Korinčanom. Letošnje branje Svetega pisma so obogatili kočevski župnik, g. Tone Gnidovec in pastor, g. Toni Mrvič z dodano razlago k branju ter pastorjeva žena Mateja s petjem in igranjem na kitaro, zadnji dan pa gostji, gospa Jelka in gospa Mara s pričevanjem o tem, kako sta v popolnem zaupanju v Boga, z molitvijo in vero izprosili ozdravljenje. Prva za svoje zdravje, druga pa za zdravje svoje hčere in čudežno rojstvo dvojčkov, njenih vnukov. K branju in poslušanju je vsako popoldne prihajalo med 20 in 25 udeležencev, zadnji dan pa se nas je zbralo prek 30. Slavka Janša... in na ljubljanskem Tromostovju Ljubljana Tromostovje v turobnem sredinem popoldnevu, ko se dež ne more odločiti, kaj bi. Na stopnišču pred cerkvijo stalni»naseljenci«z vidnim zanimanjem in komentarji spremljajo dogajanje. Dokler so štiri steklenice še polne, so spoštljivi in nemoteči, kasneje Zadrega. Kje se postaviti. Kako začeti z branjem Svetega pisma. Ko zlagamo svoje rekvizite na tla se skoraj ne razlikujemo od sosedov, ki nas opazujejo. V petek se na»našem«prostoru pojavi še stojnica politične stranke. Ljudje nas povezujejo! Ojoj. In močan hrup z gradbišča skoraj preglaša naše ozvočenje. Sredi Ljubljane se skupinica odraslih žensk - objame!! Zavedam se, da smo videti nenavadno (milo rečeno). Predamo vse skupaj Jezusu in Svetemu Duhu in se z neizmerno hvaležnostjo spomnimo, da nas nekateri podpirajo doma z molitvijo. V trenutku Gospod naseli v duše mir, sproščenost in navdušenje. Nekatere izjave beročih: - Saj berem v cerkvi, ampak tole je pa čisto drug občutek. Ko slišiš svoj glas, ki izgovarja Božje besede na ulici in veš, da jih slišijo ljudje, ki jih niso navajeni poslušati - Mislim, da je Gospod zame prav izbral odlomke, ki sem jih brala! 18

19 poročilo - Lahko bi brala ves dan! Košarice s citati iz Svetega pisma pa so povsem drugo poglavje. Tu gre za sicer kratek, vendar oseben stik s človekom. Večina sodelujočih bi raje samo brala. Kljub temu se večina vsaj za kratek čas loti tudi tega. To so doživetja! Neko dekle že seže v košarico po listek, ko pa dokončam stavek in zasliši besede»iz Svetega pisma«, umakne roko tako hitro, kakor da bi jo pičila kača. Večina se ne zmeni za nas. Nekateri izlijejo žolč na cerkev, nas pa ocenijo za naivne norce, ker jim verjamemo. Drugi vzamejo listek brezbrižno da imajo mir pred mano. Eni so radovedni in nato zelo presenečeni. Samo nekaj primerov:»jaz delam z glino, veste «izjavi začudeno gospa, ki je dobila tole: Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, Izraelova hiša!»tole ste izbrali prav zame,«meni urejeni gospod zrelih let in se otrese pojasnila, da je izbiral Sveti Duh in ne jaz.»prihajam od moža ostal je na obsevanju po že dveh kemoterapijah«mi v joku zaupa gospa, ki več minut stoje posluša branje in nato izvleče listek tolažeče vsebine.»moja sestra je umrla, njeni otroci so še čisto majhni,«se želi pogovarjati mlada ženska, ki jo vznemirja skrivnost trpljenja.»a lahko še za eno prodajalko vzamem, ki dela z mano?«zelo preprosta je. Božja beseda zanjo pa: Zakaj ubogi ne bo za vselej pozabljen, ne upanje nesrečnih za vedno izgubljeno. Prav tole rabim. Sveti Duh vsakomur skrbno izbere besedo. V ozadju ves čas žubori Božja beseda. Direktor Svetopisemske družbe (nisem ga poznala) z zanimanjem spremlja dogajanje. Pripovedujem, kako se ljudje odzivajo, ko jim ponujam citate iz Svetega pisma, pa predlaga, naj uporabim drugačne besede. Torej začnem nagovarjati mimoidoče s predlaganimi namigi:»izvolite citat iz najbolje prodajane knjige vseh časov!«včasih za spremembo rečem»... najbolj brane knjige na svetu!«presenetljivo! Ljudje sprejemajo listke! So se bali Božje besede? Svetega? Ali jim je preprosto bolj v ušesih marketinški način? Ne vem, ampak gre res bolje. Ob rob Lani sem obljubila sodelovanje pri organiziranju uličnega branja. Toda lani je bil glavni Benjamin Siter, letos pa je zbolel. Prav zato sem čutila še večjo odgovornost, da izpolnim obljubo. Žal pa mi manjkajo bistvene lastnosti organizatorja! Panika me je ohromila. Kdo bo prinesel ozvočenje? Kdo ga bo usposobil? Kdo bo odpeljal avto na parkirišče jaz sem si tisti dan poškodovala še koleno, da sem štorkljala z berglo - čisto neuporabna. Pa se je ponovno izkazalo, da kri ni voda. Mame se ne pusti v stiski! Hči Meta in Primož sta pravzaprav nosilca glavnine podviga. Jaz bi»zmrznila«. Vse sta prinesla, postavila, usposobila... Nato pa Meta izjavi:»zdaj bom jaz dve uri Cankar«(kar v prevodu pomeni, da se sramuje svoje mame, ki med klošarji vpije kot kolporter). Mimogrede seže še po listek z Božjo besedo in gre. A le za pol minute.»na, poglej, kaj sem dobila,«mi moli listek. Popade me prešeren smeh, ko berem Božjo šalo: Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo. Besede, ki poskušajo približno označiti naše razpoloženje na Tromostovju: Veličastno! Mogočno! Božje! Sveto! Tudi zabavno. Božja beseda se je skozi naše glasove prenašala v naše mesto in v našo domovino! Četudi je ni slišalo mnogo ljudi, imamo zagotovilo: Takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal. (Iz 55,11) Božja beseda je bila izgovorjena! Ne vrne se brez uspeha! Vse mesto je postalo bolj sveto. Na vso domovino se je izlivala Beseda Boga! Zaljubljeni ne more biti pet minut tiho o svoji izbranki. A mi smo pa lahko? Da ne bi bili»čudni«? Ali nas ne razjeda ogenj prekipevajoče ljubezni, ki se hoče razširiti na ves svet? Bomo ostali kar tiho? In za konec Kadar se med pripravami ne dogajajo zapleti, pomislim, da najbrž ne bo kaj veliko koristi za Božje načrte to, kar pripravljamo, saj nas nasprotnik ne poskuša ustaviti. Tokrat se je kar trudil. Nazadnje mi je nekdo (klošar?) celo ukradel berglo. In to sposojeno. Aleluja! Sem dobila drugo, boljšo! Kot mercedes. Marina Zajec 19

20 KVIZ Kviz pri prav lja Neda Milos Sad duha: samoobvladanje Filozofija užitkarstva, liberalizma, prikrajanja moralnih vrednot svojim ciljem in hotenjem itd. je postala zelo glasna. Za ljudi, ki zavračajo Jezusov nauk, je post pogosto le dieta, meditacija in molitev pot do čim boljšega počutja, prijaznost pa je velikokrat samo del imidža popolnega človeka. Pot kristjana naj bi bila drugačna. Z vztrajanjem v molitvi in zvestobi Bogu prejmemo moč za nadzor svojih človeških vzgibov in moč, da se uklonimo Božji volji, ne svoji. 1. S koliko skušnjavami je po Lukovem poročilu hudič skušal Jezusa po 40-dnevnem postu v puščavi? (pomoč Lk 4) a) z eno b) z dvema c) s tremi 2. Na katerem področju je samoobvladanje za človeka najpomembnejše? (pomoč Jakob 3) a) v mislih b) v besedi c) v dejanju Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene in na dopisnico nalepljene kupone pričakujemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu. Pravilne rešitve za kviz v oktobrski številki se glasijo: C B A A B Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejmejo: Rozalija Barat, Murska Sobota, Danica Jazbec, Dolenjske Toplice in Rozalija Bezgovšek, Laško. Nagrajenkam čestitamo! Foto arhiv družine Kušar 3. Kaj nas Sveto pismo uči o maščevanju? (pomoč Rim 12) a) zob za zob, oko za oko b) poskrbeti moramo, da ubranimo svoj ugled c) maščevanje prepustimo Gospodu 4. Gospodar nad svojim duhom je po besedah iz Pregovorov a) brat modremu človeku b) daleč na poti pravičnosti c) boljši kakor osvajalec mesta 5. Kateri Psalm je izraz Davidovega kesanja, potem ko je grešil z Batšebo? a) Psalm 6 b) Psalm 38 c) Psalm 51 VPRAŠANJE Ime in priimek: Naslov: NOVEMBER 2012 ODGOVOR (A, B ali C) HVALA TI, GOSPOD Ljubljena sem bila, ljubljena sem in ljubljena vedno bom. Hvala Ti za milost to, hvala Ti za ljubezen vso, moj Gospod in moj Bog! Melita Vogrin TVOJA SEM Gospod, tukaj sem. Tvoja sem. Vzemi moje srce in ga napolni s svojo ljubeznijo. Vzemi moje roke in napravi iz njih svoje orodje. Vzemi moje misli in jih napolni s Svetim Duhom. Gospod, tukaj sem. Tvoja sem. Vzemi moje slabosti in jih spremeni v kreposti. Vzemi moje strahove in me opogumi. Vzemi moje grehe in jih umij s svojo krvjo. Gospod, tukaj sem. Tvoja sem. Darja Kastelic

21 OBVESTILA 21

22 OBVESTILA Novembrsko srečanje novomeških občestev v Novem mestu in Črnomlju Redno mesečno srečanje Katoliške karizmatične prenove za novomeško škofijo bo v nedeljo, 11. novembra, ob 17. uri v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu. Tokrat bodo na vrsti pričevanja. Mesečno srečanje Katoliške karizmatične prenove za Belo krajino bo prvo nedeljo v decembru, to je 2. decembra, ob 17. uri v pastoralnem centru v Črnomlju. Mariborski slavilni shod Vabljeni na srečanje v Slomškovo dvorano, ki bo v nedeljo, 25. novembra, ob 15. uri. Naslov: Kristus kralj - tudi danes? Maša za ozdravljenje in osvoboditev Maša za ozdravljenje in osvoboditev, ki jo v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah darujeta p. Marijan Šef in p. Mio Kekić, bo tretji ponedeljek v novembru, to je 19. novembra ob 20. uri, slavljenje pa se bo začelo že ob Lepo vabljeni! Srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju, z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Molitvena srečanja v slovenski Istri MO PvD v Šmarjah pri Kopru se pod duhovnim vodstvom Igorja Loviščka srečuje ob petkih, ko je v zimskem času ob 18. uri maša, po njej pa razlaga Božje besede, slavljenje, pričevanja, molitev za potrebe posameznikov in duhovnike. (S spomladansko premaknitvijo časa bodo srečanja eno uro kasneje, torej ob 19. uri.) Eno uro pred vsako petkovo mašo je izpostavljeno Najsvetejše, pol ure pred začetkom pa skupna molitev rožnega venca. Sveta maša za ozdravljenje družinskega debla je prvi petek v mesecu. Odgovoren za MO PVD Šmarje pri Kopru je Igor Lovišček, gsm: 041/ , za vse druge informacije pa pokličite Tatjano Srebrnič: 041/ Goriška MO Prenove v Duhu MO PvD Goriške se zbirajo vsak torek ob 19. uri v župnijski cerkvi v Šempetru pri Gorici (v zimskem času po maši v župnijski dvorani). Duhovni voditelj je Janez Kržišnik, tel.: 05/ , animator Tadej Košuta. Ostale informacije: Monika Pegan: 040/ MO Katoliške Karizmatične Prenove Biljana se zbira vse leto ob 20. uri v župnijski dvorani v Biljani. Približno enkrat na mesec je maša za ozdravljanje v cerkvi sv. Mihaela v Biljani pod vodstvom Nika Rupnika. Maša je prav tako v soboto, v zimskem času ob 19. uri, v poletnem ob 20. uri. Voditelja skupine sta Borut Cukjati (gsm 041/ ) in Jordan Mikulin, duhovni spremljevalec pa Lojze Kržišnik. Karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko škofijo v Celju vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v cerkvi Sv. Jožefa. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov. Veselo povabljeni in dobrodošli! Informacije o dejavnostih Prenove v Duhu mariborske nadškofije Info Janez Oblak: 031/ Prenova v Duhu v novomeški škofiji Kontakti prek e-pošte, koordinator: marjan@dvornik.org; pomočnik: marijan.juch@telemach.net; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/ Pisarna Prenove v Duhu ljubljanske nadškofije Ulica stare pravde Ljubljana Tel.: E-naslov: prenova.lj@gmail.com Uradne ure so vsak ponedeljek, in sicer dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne pa od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina. Pisarna društva slovenske Prenove v Duhu Obrežna 1, 2000 Maribor E-naslov: prenova.v.duhu@rkc.si Tel.: 02/ Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ure Anita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje! Vezana revija Prenova Naročila za celoten letnik 2011 revije Prenova v vezani obliki po ceni 20 eur s poštnino sprejema: Marjan Dvornik, Prapreče 15, 8310 Šentjernej ali na e-naslov: marjan@dvornik.org Prenova na internetu: 22

23 OBVESTILA Osvobojeni Prijave na molitev za osvoboditev za novomeško škofijo, ki je vsako prvo soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan na tel.: 040/ Za pripravo ste vabljeni k branju knjige Osvobojen Neala Lozana. Zaželeno je, da se na molitev pripravite z molitvijo in pisnim delom, kot priporoča knjiga. GOSPOD nas vabi, da se osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev, bolezni, Vabimo vas na MOLITEV ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV, Molitev poteka po metodi petih ključev: 1. ključ: KESANJE 2. ključ: ODPUŠČANJE 3. ključ: ODPOVED 4. ključ: OBLAST 5. ključ: BLAGOSLOV Prijave za molitev za ljubljansko škofijo sprejemamo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure na telefon: 041/ ali na e-naslov djustinek@gmail.com ter po pošti na naslov Pisarna Prenove v Duhu, Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana. Pri prijavi navedite svoj naslov ali telefonsko številko, da bomo z vami lahko kontaktirali. Pogoj za pristop k molitvi je osebna priprava vsakega prijavljenca po knjigi (prebrati morate vsaj prvi del knjige do vključno devetega poglavja), ker molitev poteka po metodi Neala Lozana, kot jo opisuje v knjigi OSVOBOJEN. Pridi in poglej! K O L E D A R sre čanj in izo bra že vanj Pre no ve v Duhu Novomeška škofija Po novem letu bo seminar za poglobitev osebne vere v župniji Šmarjeta. Obvestite svoje sorodnike in prijatelje, da si bodo vzeli nekaj večerov za to, da sebi naredijo nekaj dobrega. Maša za notranje ozdravljenje na Brezjah Vabljeni ste k mašam za notranje ozdravljenje in ozdravljenje družinskega debla, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu. Pred mašo, ta je v zimskem času ob 18. uri, v letnem pa ob 19. uri, je enourno čaščenje pred Najsvetejšim, po njej pa tudi molitve za potrebe posameznikov. Dobrodošli na Brezjah! Katoliška karizmatična prenova od nedavnega tudi na Facebooku: Srečanje Prenove v Duhu za Koprsko škofijo od petka, 16. novembra, do nedelje, 18. novembra 2012 v Spodnji Idriji V petek bo po maši ob srečanje animatorjev V soboto ob 9. uri se bo začelo srečanje s slavilno molitvijo nagovor Gottfrieda Prennerja kosilo nagovor maša - po dogovoru z gostom po maši molitve za potrebe posameznikov V nedeljo bo Gottfried Prenner gostoval pri župnijskih mašah v Spodnji Idriji in Ledinah. Mr. Gottfried Prenner vodi duhovne seminarje in pomaga pri ustanavljanju molitvenih skupin v mnogih državah, kot so Rusija, Belorusija, Ukrajina, Palestina, Brazilija... Po poklicu je gradbenik. Po spreobrnjenju je študiral teologijo in opravil 23

24 Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Rim 8, 31 32