MORNARČKOVO RAZISKOVANJE SKOZI ČAS ESPLORAZIONE DEL PICCOLO MARINAIO ATTRAVERSO IL TEMPO



Documenti analoghi
L albero di cachi padre e figli

LABORATORIO SUI COLORI INSIEME A BETTY E MORENA

Claudio Bencivenga IL PINGUINO

SE IO FOSSI UN ALBERO E INVENTASSI UNA STORIA DAL MIO DISEGNO...TI RACCONTEREI CHE...

6. La Terra. Sì, la terra è la tua casa. Ma che cos è la terra? Vediamo di scoprire qualcosa sul posto dove vivi.

DOLCI RICORDI - Adattamento e riduzione -

Scuola media di Giornico. tra stimoli artistici e nozioni scentifiche. Il fotolinguaggio. Progetto sostenuto dal GLES 2

INCONTRO CON L AUTORE JACOPO OLIVIERI

CHE COSA TI FA VENIRE IN MENTE QUESTA PAROLA?

PAOLO VA A VIVERE AL MARE

Una vita a tappe...ricominciare

EDUCAZIONE ALLA LEGALITÀ a.s. 2013/2014

S- magari si potrebbe dire la prima riga, la seconda riga UNITÀ DIDATTICA: TESTO POETICO. Obiettivi

Scuola elementare Vivaldi Spinea (VE) marzo 2002 Classe prima Ins. Nadia Paterno. 5 marzo 2002

Colori e pensieri per i. bambini emiliani 04/06/2012. Colori e pensieri per i bambini emiliani 04/06/2012

Manuel Loi Lorenzo Di Stano

Livello CILS A1 Modulo bambini

C era una volta. la Coniglietta Carotina

UN VIAGGIO TRA LA SCOPERTA DEL PROPRIO CORPO E LA RICERCA DELLA BELLEZZA: IL LABORATORIO "MA COME TI TRUCCHI?!" PER PERSONE CON DISABILITÀ.

FAVOLA LA STORIA DI ERRORE

NON PERDIAMOCI DI VISTA

IL COLORE DELL ACQUA. Che cosa vuol dire trasparente? IL SAPORE DELL ACQUA I bambini dicono

UMAGO ARALDICA ATTRAVERSO GLI OCCHI DEL BAMBINO

All. 1 UDL Il viaggio - Elaborati alunnni Francesca Pulvirenti 1

MOSCA: gli storici Magazzini GUM, molto più di un emporio

PRIME LETTURE Materiali per leggere e fare insieme. con Il mondo del Signor Acqua. Gita alla fattoria di Agostino Traini

COME PARLARE DI DISLESSIA IN CLASSE.

Attività Descrizione Materiali utilizzati

La mia autostima. Edizioni Erickson. Deborah Plummer. Dario Ianes Centro Studi Erickson Università di Bolzano

frutto della collaborazione fra Volontari della Caritas Parrocchiale, Alunni e Alunne, Insegnanti e Comitato dei Genitori

MA TU QUANTO SEI FAI?

Maschere a Venezia VERO O FALSO

PLIDA Progetto Lingua Italiana Dante Alighieri Certificazione di competenza in lingua italiana

Internet i vostri figli vi spiano! La PAROLA-CHIAVE: cacao Stralci di laboratorio multimediale

Le muffe e il metodo scientifico. Scuola dell infanzia Santa Rosa Sezione Blu Ottobre-novembre 2010

L INCREDIBILE VIAGGIO NEL CIELO

Il principe Biancorso

Obbiettivo dell incontro: accompagnare i bambini verso la comprensione che per credere in Gesù dobbiamo amarlo e non dubitare mai del suo Amore

Benvenuti In Italia. Genova - Roma - Torino - Terme di Valdieri. Fotografia di Ross Thompson

Plurilinguismo: dal mondo a casa nostra Poster 6

IL LIBRO DELLE NOSTRE STORIE A.S. 2010/2011 SCUOLA DELL INFANZIA MONDOVI BORGO FERRONE SEZIONE GIALLI

Perché affrontare il tema dell inquinamento?

Zucca zuccone tutta arancione

CIAO, SONO LA BEFANA. TI VOGLIO RACCONTARE UNA DELLE TANTE STORIE CHE RACCONTANO SU DI ME. E COME TUTTE LE STORIE LA MIA COMINCIA CON

Maggio 2014 San Vito. Laboratorio di narrazione con mamme straniere e italiane

I NONNI FANNO LA STORIA. La seconda guerra mondiale

Laboratorio di intercultura Scuola di Mercatale A.S. 2007/2008

ALLE PENDICI DEL SAN GIORGIO E DEL FREIDOUR 1 SOGGIORNO 2 PARCHI SOGGIORNI DIDATTICI TRA PIOSSASCO E CANTALUPA

SCUOLA DELL INFANZIA G.RODARI

Alla scoperta degli elementi della vita : acqua, aria, terra,fuoco.

MODULO D LE VENTI REGIONI ITALIANE VOLUME 1 CAPITOLO

21 marzo 2012: Il Consiglio Comunale incontra i ragazzi dell'istituto Comprensivo

DIREZIONE DIDATTICA DI MONDOLFO. nella Scuola Primaria

Indice. Pasta per due... pag. 5. Scheda culturale - Le carte... pag. 42. Esercizi... pag. 45. Soluzioni degli esercizi... pag. 63

(Ricostruita con l uso delle fonti) Classe 2^B

informazioni che si può leggere bene, chiaro con caratteri di scrittura simile a quelli usati nella stampa, ma scritti a mano chi riceve una lettera

Cronache da SPECIALE IL MUSEO VA A SCUOLA. Scuola DANTE - Asti - Classe 4 B

LA NARRAZIONE UTILIZZO INDICATORI TEMPORALI A cura dell ins. LAMPIS MARIA BERNARDA ELENA

Chiara Strada IMMAGINI SONORE LAVORO CON LISA

Università per Stranieri di Siena Livello A2

Tra le varie attività proposte sul tema dell acqua c è stata anche la visione di un film:

12. Un cane troppo fedele

Rilevazione degli apprendimenti. Anno Scolastico PROVA DI ITALIANO. Scuola Primaria. Classe Seconda. Codici. Scuola:... Classe:..

TELEFONO AZZURRO. dedicato ai bambini COS E IL BULLISMO? IL BULLISMO?

LANCIAMO UN DADO PER DECIDERE CHI DEVE INIZIARE IL GIOCO. PARTIRA IL NUMERO PIU ALTO

Di che colore è la tua macchina? è rossa Di che colore è il tuo divano? Di che colore è il tuo quaderno di italiano?

I TRAGUARDI PER LO SVILUPPO DELLE COMPETENZE RELATIVI ALL IRC NEI CAMPI DI ESPERIENZA.

TIMBRI E STAMPE TIMBRANDO LE STAGIONI Che cos è un timbro? Come si realizza? Che cosa produce?

I principi di Anffas Onlus sul tema della presa in carico precoce Michele Imperiali comitato tecnico anffas onlus

Seguiamo con un pennarello la strada del filo..ogni bambino sceglie il colore per evidenziare la strada del suo filo..

Tutti i giorni con me, i miei consigli e le mie ricette

Acca sì acca no. 1 - Prova a farti le seguenti domande. Se hai risposto sì ad una di queste domande allora metti l'h. domandarti:

PLIDA PARLARE. Livello. Progetto Lingua Italiana Dante Alighieri Certificazione di competenza in lingua italiana. giugno 2011

SCUOLA D INFANZIA DI MOTTALCIATA ANNO SCOL. 2003/04 GRUPPO DI BAMBINI DI 4 E 5 ANNI.

IL MINIDIZIONARIO. Tutti i diritti sono riservati.

Regolamento nazionale

Emergency Lunedì io e la mia classe siamo andati nell'aula Magna della nostra scuola. C'erano due persone; la prima persona che abbiamo incontrato si

Raffaele Marino SUONANDO LA TRADIZIONE PETINESE

STORIA PERSONALE Elena Grossi, Marina Imposimato sc. pr. Baracca Laura Michelini Monica Turini sc. pr. Balducci

Donacibo 2015 Liceo classico statale Nicola Spedalieri di Catania

Adulti - Fragilità. Valeria Cavallina Responsabile Unità Attività Sociale Sanitaria Distretto Porretta Terme

Ciao bambini! Mi chiamo Riky e vorrei farvi alcune domande per conoscere ciò che pensate sui rischi naturali.

Bartolomea e il basilisco del Duomo C'era una volta, intorno al 1600, dentro le mura di Modena, una bambina di nome Bartolomea, a cui era morto il

che hanno racconto come protagonisti degli animali una morale linguaggio semplice frasi brevi insegnamento parlano e si comportano come gli uomini

VISITA A PALAZZO CISTERNA A TORINO

Storie d Inverno. Classe seconda di Novaglie Anno scolastico 2013/14

NONA LEZIONE L AUTOSTOP

lettera raccomandata. Ecco alcune parole ed espressioni che possono aiutarti a capire meglio il testo.

IL GATTO RAPITO. dai 7 anni. ErMInIA DELL OrO

Asilo nido Melograno Anno scolastico

IL PIRATA BUCAGNACCIO

LA MIA CASA LIVELLO 3

Copyright

1930 ECCO IL PRATO SUL QUALE NEGLI ANNI 70 STATA COSTRUITA LA NOSTRA SCUOLA!!!!!!

TANTO,POCO,NIENTE zero. PROGETTO MATEMATICA INS. MARTINIS MARGHERITA A.S. 2007/08 4 ANNI Scuola infanzia COLLODI

La visita alla fattoria didattica

Presentazione. Obiettivi dell area «Modelli mentali»

SCUOLA DELL INFANZIA- Mirella Pezzin. Unità didattica. ATTENTE RAGAZZE

PIANO DI EVACUAZIONE CLASSI PRIME PLESSO DUCA D AOSTA A.S.2009/2010

Proposte didattiche A. S

Transcript:

MORNARČKOVO RAZISKOVANJE SKOZI ČAS ESPLORAZIONE DEL PICCOLO MARINAIO ATTRAVERSO IL TEMPO

MORNARČKU NA POT Naš kraj je s svojo bogato kulturno in naravno dediščino, otrokova prva učilnica za raziskovanje skozi čas. Okolje, v katerem otrok živi je del njega in hkrati je on del okolja. V Vrtcu Mornarček Piran si že vrsto let prizadevamo, kako otrokom približati oddaljeno preteklost našega kraja, ki se je vtisnila v vsakdanji utrip mesta. Hkrati želimo ozavestiti pomen ohranjanja dediščine za bodoče rodove. Unesco ASPnet projekt Naš kraj - njegova kulturna in naravna dediščina izvajamo po metodi projektnega dela in načelu aktivnega učenja. Vsako leto nas pri načrtovanju podprojekta vodijo zamisli otrok ter strokovnih delavcev in drugih zaposlenih. Vsi zaposleni v vrtcu s svojo neutrudno inovativno naravnanostjo ustvarjajo optimalne pogoje za razvoj otroške ustvarjalnosti na vseh področjih. Z izvajanjem projekta spodbujamo vpetost vrtca v okolje in tako prispevamo k prepoznavnosti vrtca. Pri uresničevanju zamisli ter posameznih elementov aktivno sodeluje veliko število zunanjih sodelavcev, posameznikov in ustanov. Pri raziskovanju dediščine našega kraja imajo pomembno vlogo tudi starši, ki se vsa leta vključujejo v dejavnosti projekta. V publikaciji, ki jo delavci vrtca namenjamo 40. obletnici Vrtca Mornarček Piran objavljamo zbirnik projektov, v katerih so mornarčki v obdobju zadnjih deset let, igrivo raziskovali preteklost. Delavci Vrtca Mornarček Piran 2

PIRAN V ČASU BENEŠKE REPUBLIKE 2004/05 V tistih časih so ljudje v mestu govorili italijansko, v obrobju pa slovensko. Ljudje iz zaledja so prinašala v mesto pridelke, v zameno pa so na trgu v Piranu kupovali obutev oblačila in ostale potrebščine, ki jih v zaledju ni bilo. Še pred nekaj več kot sto leto je bila sol v Piranu zelo dragocena. Mesto Piran je v času Beneške republike zaradi trgovanja s soljo dobro živelo. V času pridobivanja soli so se nekatere družine iz Pirana preselile v soline. V času Beneške republike so se oblačila, navade in običaji ljudi precej razlikovala od današnjih. Ob posebnih priložnostih so si nadeli maske. Tako kot takrat tudi danes v staro mestno jedro vodijo različne poti. Pretežni del mesta pa obdaja morje. Nad mestom je še danes viden del mogočnega obzidja. Središče današnjega mesta je Tartinijev trg, kjer je bil nekoč pristanišče mandrač. Nekoč je meščane pred nevarnostjo varovalo mestno obzidje, nad delovanjem mesta pa so bdeli mestni svetniki, ki so še danes prikazani na znani Tintorettovi oljni sliki v občinski palači. Pomemben pečat mestu daje beneški lev s krili, ki z odprto knjigo simbolizira mir in napredek v tistem času. Stara piranska legenda Morsko čudo pripoveduje, da so bili takrat za Pirančane hudi časi, saj je v mestu večkrat razsajala kuga. Kljub temu pa legenda pripoveduje znano ljubezensko zgodbo o mladem paru, kateremu še danes v spomin stoji prelepa hiša Benečanka z napisom Lasa pur dir. Pirančani so bili v tistih časih dobro obveščeni. Za to je skrbel mestni klicar, ki je na mestnem trgu oznanjal pomembne dogodke. 3

PIRANO AI TEMPI DELLA REPUBLICA DI VENEZIA 2004/05 In quel periodo a Pirano si parlava l'italiano mentre in periferia lo sloveno. Gli abitanti dell'entroterra venivano a Pirano per vendere i prodotti agricoli e in cambio acquistavano scarpe, vestiti e altre cose che in periferia non si potevano trovare. Fino ad un centinaio di anni fa a Pirano il sale era molto prezioso. Ai tempi della Repubblica di Venezia, la città di Pirano si arricchì grazie al commercio di sale e si affermò come centro potente e ricco. Si viveva bene e alcune famiglie piranesi lascirono la città e si trasferirono nelle saline. Ai tempi della Repubblica di Venezia anche il modo di vestirsi, le abitudini e le usanze erano diverse da quelle di oggi. In occasioni speciali si misero perfino le maschere. Ancora oggi, come una volta, si arriva nel centro storico prendendo numerose strade. La maggior parte della città è circondata dal mare e dalle antiche mura cittadine. Dove una volta si trovava il porto il mandracchio, oggi si trova la piazza Tartini, il centro della città. Una volta le mura cittadine proteggevano i cittadini da innumerevoli attacchi e sulla città vegliavano i consiglieri communali, rappresentati sul famoso dipinto di Tintoretto conservato nel Palazzo comunale. Un'impronta importante della città rappresenta il leone veneziano alato con il libro aperto che simboleggia la pace e la prosperità di quel periodo., Una vecchia leggenda piranese»il miracolo del mare«narra che quelli erano tempi difficili per i piranesi perché c'era l'epidemia di peste. La leggenda narra una famosa storia d'amore di una giovane coppia. Un commerciante veneziano fece incidere sulla lastra in pietra della celebre casa veneziana l'iscrizione»lassa pur dir«. I piranesi erano sempre ben informati di tutto perché un araldo informava cittadini dei fatti più importanti nella piazza cittadina. 4

Le zakaj ima ta lev knjigo in krila? 5

6

MORNARČKI O BARČICAH 2005/06 KAJ JE PRISTANIŠČE? Pristanišče je zato, da lahko grejo ljudje na ladjo. Pristanišče je za barke parkirat. Pristanišče je hiša za ladje. ZAKAJ IMAJO NA LADJI ZVONEC? Da pokličejo kapitana na kosilo. Imeli so ga takrat, ko še ni bilo telefonov. Če pozvoniš trikrat, pomeni da spustiš sidro, nato ponovno trikrat pozvoniš, pomeni, da si razumel. UGANKE Po morju vozi in nima koles, kaj je to? Hitro pelje in ima jadra in če je veter jo poganja. Pelje ljudi na otok in jih pripelje tudi nazaj. Vleče ladjo, ki je pripeljala avte v luko. Da opozori druge ladje Vsakodnevne igre na igrišču vrtca, ki se razprostira na griču nad starim mestnim jedrom, nemalokrat zmotijo zvoki ladij iz pristanišča. Za nekaj časa se Da malo se druge mornarčki ladje umaknejo ustavijo ob ograji, opazujejo dogajanje na morju, se o tem pogovarjajo s prijatelji in odraslimi. Pomahajo ladji v pozdrav in že odhitijo dalje. Pogovori o barkah in barčicah pa nimajo konca. Od daleč izgledajo barke zelo majhne. Ko pa v roke vzamemo daljnoglede, je vse drugače. Sprva se nekateri pritožujejo, da se nič ne vidi. Seveda saj ugotovimo, da so daljnogledi narobe obrnjeni. Ko vsi ugotovimo kako stvar deluje pa se začne 7

I MARINARETTI E LE BARCHETTE 2005/06 Sul parco giochi del giardino d'infanzia che si trova sulla collina sopra il centro storico, spesso i giochi di ogni giorno vengono disturbati dai suoni delle navi in porto. Per un attimo i piccoli marinai si fermano davanti al recinto, osservano che cosa sta succedendo sul mare, parlano con gli amici e con gli adulti. Salutano la nave e subito vanno via. Le conversazioni sulle barche non finiscono mai. Da lontano le barche sembrano piccole, ma quando prendiamo in mano i binocoli tutto cambia. Alcuni si lamentano che non vedono nulla. Naturalmente, poiché notiamo che i binocoli sono capovolti. Ma quando tutti notiamo come funzionano le cose inizia. CHE COS'È IL PORTO? Il porto serve perché la gente possa salire sulla nave. Il porto serve per parcheggiare le barche. Il porto è la casa per le navi. PERCHÉ SULLA NAVE C'È IL CAMPANELLO? Per chiamare il capitano che il pranzo è servito. Lo avevano quando non esisteva ancora il telefono. Se suoni tre volte significa che cali l'ancora e se suoni ancora tre volte significa che hai capito. INDOVINELLI Viaggia sul mare e non ha le ruote, che cos'è? Viaggia velocemente, ha le vele e se tira il vento la spinge. Porta la gente sull'isola e la riporta indietro. Tira la nave che ha portato le automobili in porto. 8

Nekoč bom tudi jaz potoval v daljne dežele. 9

10

PIRANSKI TRGI NEKOČ IN DANES 2006/07 Piranski trgi nam razkrivajo dogodke iz preteklosti in sedanjosti. Z razvojem mesta so v Piranu nastajali novi trgi. Otroci so raziskali nastanek, arhitekturo ter družabno dogajanje osmih glavnih trgov (Tartinijev, Zelenjavni, Židovski, Turšičev, Vodnikov, Gradnikov, Trg bratstva, Trg 1. Maja). Vsak trg nam ponuja svojo zgodbo, svoje posebnosti in svoje lepote. V poletnih večerih, ko so odrasli utrujeni posedali na trgu, so otroci z radovednostjo vlekli na ušesa, dokler jih niso napodili domov ali pa so jih kar iz oken poklicale mame in none. Radi so prisluhnili tudi pripovedovanju morskih dogodivščin, ki so jih pripovedovali starejši pomorščaki, ki so videli svet Take štorje, ki jih ni bilo nikoli dovolj za otroška ušesa, so bile izziv za izmišljanje novih iger in norčij. Zgodbe iz starih časov, so kasneje tudi sami pripovedovali svojim otrokom in vnukom. Igre na trgih so bile nekoč podobne današnjim; trden most, barvice, pečen kruh Večinoma so se razlikovale le v besedilu, ki je bilo bolj vezano na dogodke, ki so bili aktualni v tistem času. Nonoti so se v otroških letih igrali s kamenčki, brcali žogo, ki so jo naredili kar sami. Najraje pa so se podili po trgu z doma narejenim konjičkom iz lesa, ki je bil zelo hiter. CAVALIN, CAVALON Cavalin cavalon mi te dago el bombon, mi te dago tanta biada, po' te mando zo in strada. La mia mama fa 'l panin, te daro un tochetin, cavalon cavalinchin vadi fora sto bambin. PLES NA STAREM TRGU (izmišljena) Na starem trgu pri kamnitem vodnjaku, zbrali Pirančani so se na plesu. Plesale bi rade tudi deklice mlade. Ura odbila je polnoč in deklice so imele moč. Lepa Giovana iz Pirana, plesala bi polko rada... 11

LE PIAZZE DI PIRANO OGGI E NEL PASSATO 2006/07 Le piazze di Pirano ci fanno scoprire le storie di ieri e oggi. Con lo sviluppo della città si formarono sempre nuove piazze. I bambini esplorarono la storia, l'archittetura e la vita sociale delle otto piazze principali (Piazza Giuseppe Tartini, Piazza delle erbe, Piazza degli Ebrei, Piazza Ivan Turšič, Piazza Valentin Vodnik, Piazza Alojz Gradnik, Piazza 1 maggio). Ogni piazza ci offre la sua storia, le sue caratteristiche e la sua bellezza. Durante le serate d'estate, mentre gli adulti stavano seduti stanchi in piazza, i bambini incuriositi origliavano, finché non furono cacciati a casa oppure chiamati dalle finestre dalle mamme e dalle nonne. Ai bambini piaceva ascoltare le avventure dal mare raccontate dai marinai anziani che avevano visto tutto il mondo. Tali storie che non erano mai a sufficienza per le orecchie dei bambini, rappresentavano una sfida per l invenzione di nuovi giochi e scherzi. E proprio queste storie furono raccontate poi da loro ai propri nipoti. Una volta i giochi nelle piazze erano simili a quelli di oggi: ponte saldo, colori, pane cotto. La maggior parte si differenziava solo nel testo che era legato più agli avvenimenti attuali di quel tempo. I nonni quando erano piccoli giocavano con sassolini e a calcio con il pallone che avevano fatto da soli. Il loro gioco preferito era correre velocemente per la piazza dietro al cavllino di legno fatto in casa. CAVALIN, CAVALON Cavalin cavalon mi te dago el bombon, mi te dago tanta biada, po' te mando zo in strada. La mia mama fa 'l panin, te daro un tochetin, cavalon cavalinchin vadi fora sto bambin. IL BALLO IN PIAZZA VECCHIA (storia inventata) Nella piazza vecchia accanto alla fontana di pietra si riunirono i piranesi per ballare. Anche le ragazze volevano ballare. Quando suonò la mezzanotte le ragazze prendevano il potere. La belle Givanna di Pirano voleva ballare la polka... 12

V Piranu po trgu se podim, Tartinija lovim 13

14

PIRANSKE ULICE NAM ŠEPETAJO 2007/08 Vsaka ulica v mestu ima svojo zgodbo, ki se vije iz preteklosti v sedanjost. Mesto je prepleteno z vijugastimi ulicami z nenadnimi razširitvami, zunanjimi stopnišči, oboki in visečimi hišami. Povezujejo naše domove z drugimi hišami, trgi, trgovinami, parki in morjem. Zakaj so potrebne ulice in kaj se na njih dogaja? Po ulicah se sprehajamo in srečujemo prijatelje. Imajo svojo obleko, ime in pohištvo. Ulice so stare, dolge, ozke, kratke, široke, temne, svetle, skrivnostne... Hiše so stisnjene med ozkimi kamnitimi uličicami, ki se terasasto vzpenjajo proti cerkvi sv. Jurija. Taka arhtektura prepreči premočno segrevanje mesta poleti, pozimi pa mesto varujejo pred burjo. V starih časih so pirančani imenovali le mestne četrti, ki so se največkrat imenovale po mestnih vratih. Kasneje so zaradi lažjega prepoznavanje poimenovali najprej glavne ulice. Ko hodimo po ulicah, nam vsaka šepeta skrivnosti in doživetja ljudi, ki živijo v mestu ter tistih, ki naše mesto samo obiščejo.tako je nam je tudi ulični škrat prišepnil svoje mestne dogodivščine... Izmišljene zgodbe Ulični škrat Ribitač Ulični škrta je spal sto let. Nekega dne ko se je zbudil, je šel na sprehod med ulice. Potem je šel v knjižnico in našel stare knjige. Ko greš po stopnicah med vrati, zaviješ na levo. V Grajski ulici ima svoje stanovanje. On je tam včasih imel svoj grad. Bil je potres in grad je padel. Ubogi škrat je ostal zunaj. Ulični škrat in mavrična hiša Nekega dne je šel ulični škrat na vrt. Hodil je po Trubarjevi ulici. Ko je šel čez Poljska vrata je videl, da so vse hiše stare. Odločil se je, da je treba hiše popraviti. Poklical je hišnike, da so popravljali hiše. Škrat si je zaželel mavrično hišo. 15

LE VIE DI PIRANO CI SUSSURRANO 2007/08 Ogni via della città ha la sua storia che si snoda dal passato al presente. La città è intrecciata dalle vie serpeggianti con improvvisi allargamenti, scale esterne, volti e case sui portici. Collegano le nostre case ad altre case, piazze, negozi, parchi e il mare. Perché abbiamo bisogno delle vie e che cosa vi ci succede? Per le strade camminiamo e incontriamo gli amici. Hanno il proprio abito, nome e arredo. Le vie sono vecchie, lunghe, strette, corte, larghe, buie, chiare, misteriose... le case sono schiacciate tra le strette viuzze di pietra situate in terazzi verso la chiesa di S. Giorgio. Un archittetura che evita il riscaldamento eccessivo della città in estate mentre in inverno protegge dai colpi di bora. Una volta i piranesi chiamavano i quartieri della città che il più delle volte prendevano il nome secondo le porte cittadine. Più tardi per riconoscere più facilmente diedero i nomi prima alle vie principali. Quando camminiamo per le vie, ogni via sussura segreti e esperieze delle persone che vivono in città e di quelli che solo la visitano. Anche a noi un folletto delle vie sussurò le sue avventure della città. Invenzione della storia Il folletto delle vie Ribitač Il folletto dormiva cento anni. Un giorno quando si svegliato è andato a fare una passeggiata tra le vie. Poi è andato in biblioteca dove ha trovato libri vecchi. Quando Sali le scale tra la porta giri a sinistra in Via del Castello, trovi il suo appartamento. Una volta aveva lì il suo castello. C era il terremoto ed il castello è crollatto. Povero folletto è rimasto fuori. Il folletto e la casa dell arcobaleno Un giorno il folletto è andato nel giardino. Camminava per la Via Trubar. Quando è passato per la Porta Campo ha visto che tutte le case sono vecchie. Ha deciso che le case dovevano essere riparate ed ha chiamato i bidelli che riparavano le case. Il folletto desiderava la casa dell arcobaleno. 16

17

18

OD PIRANA DO SEČOVELJ 2008/09 Edinstven in bogat del sveta ob morju, omogoča širjenje učnega dogajanja in aktivnega učenja pri spoznavanju domačega kraja. V takšnih pogojih otrok razvija sposobnosti sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja v neposrednem okolju. Vsak obisk ob morju je bil za otroke raziskovalno doživetje, katerega vtise so izrazili na različnih področjih. KAKO NASTANE SOL? Najprej dajo mrzlo vodo, tam kjer je led razbijejo led To dajo v vrečko in dajo v trgovine in postane sol. V solinah je eno morje. in potem vzamejo morje, počakajo da voda izhlapi in postane sol in dajo vrečke v trgovine." Vzamejo morje in potem imajo mašino, kjer je ful toplote notri in nastane sol. Vzamejo vodo, dajo v ene take kletke, ko jo posuši, vzamejo ven sol. Da iz morja poberejo sol in počakajo do jeseni. Dajo ven in dajo v vrečke. Najprej vzamejo vodo, slano in pol dajo v vrečke in pol nastane sol. Sonce močno sije in greje vodo, slano vodo. Potem ko te vode ni več, ko izhlapi nastane sol." ZAKAJ JE NAŠE MORJE ONESNAŽENO? Ker so metali gume v vodo. Sem jih videla. Tam pred hotelom Piran. Nafto sem videla v morju. Je bila čisto črna. Zato, ker so vse ribe ležale na vodi. Bile so mrtve. V Kranjski gori se je ledena gora stopila. Tam se je potopila in šla v naše morje. Sem videla morsko zvezdo, ki ležala mrtva na vodi. Mogoče so tudi ptice kakale v vodo. Kanalizacija gre v morje, pa čistila gredo v vodo. Ribe ne smejo probati praška. Morska trava ne umaže morja, ker je čista. 19

DA PIRANO A SICCIOLE 2008/09 L'unicità e la ricchezza del mondo marino, permettono l' ampliamento dell' attività didattica e la conoscenza attiva dell' ambiente che ci circonda. Grazie a ciò, il bambino zviluppa delle responsabilità verso l' ambiente. Le uscite didattiche alla scoperta del mare sono state per i bambini un l' esperienza conoscitiva e le loro impressioni sono state rielaborate in diversi campi. COME SI FORMA IL SALE? Prima prendono l'acqua fredda, dove c'è il ghiaccio lo rompono. Ciò mettono nei sacchetti danno nei negozi e diventa sale. Nelle saline c'è un mare poi lo prendono e aspettano affinché l'acqua e vapori e diventa sale e danno i sacchetti nei negozi. Prendono il mare e possiedono una macchina dove è molto caldo e dentro diventa sale. Prendono l'acqua danno in qualcosa come gabbie, quando si asciuga prendono fuori il sale. Da un mare prendono l'acqua salata e aspettano fino all'autunno. Mettono fuori nei sacchetti. Prima prendono l'acqua salata e poi mettono nei sacchetti e poi diventa sale. PERCHÉ IL NOSTRO MARE È INQUINATO? Perché buttavano le gomme d'automobile in mare. Li ho visti davanti all'albergo Piran. Ho visto il petrolio nel mare. Era tutto nero. Perché tutti i pesci galleggiavano sull' acqua. Erano morti. A Kranjska gora l'iceberg si è sciolt o. Lì è affondato e andato nel nostro mare. Ho visto stella di mare sull'acqua, era morta. Forse anche gli uccelli facevano la cacca in mare. La canalizzazione va nel mare e i detersivi vanno in aqua. I pesci non devono provare i detersivi. L'alga marina non sporca il mare, perché è pulita. Il sole splende forte e riscalda l'acqua salata. Quando quest' acqua non c'è più, quando evapora si forma il sale. 20

Aha sedaj pa vem kako nastane sol. 21

ISTRSKA KUŽINA 2009/10 Z izvedbo projekta smo skupaj z otroki, starši in starimi starši raziskali in spoznali istrsko kulinariko zdravo mediteransko prehrano, kot del naše kulturne in naravne dediščine. Spoznali smo ostale običaje povezane s prehranjevanjem v slovenski Istri ter primerjali kuhanje nekoč in danes. Hkrati smo spoznavali tudi prehransko kulturo drugih narodnosti, saj le-ta sodi v naš vrtčevski vsakdan. Pomembno vlogo pri izvajanju projekta so imeli starši in stari starši, ki so na ta način prispevali k medgeneracijskemu pretoku informacij ter se aktivno vključevali v raziskovanje prehranskih običajev. Otroci so med projektom svoja doživetja in spoznanja izražali v različnih izraznih jezikih ter z različnimi dejavnostmi razvijali vsa čutila. Hroštole none Malja Nona Malja je cvrla hroštule tako: najprej pripravi moko, jajce in vodo, z rokami jo premeša, da nastane testo. Potem še enkrat premeša. Martina pomaga dodajati moko. Nastane krogla testa, kot en krof. Martina in nona narežeta testo, ga zavihata in ocvreta. Hroštule posujeta s sladkorjem. Vsi skupaj smo jih jedli. Bobičeva mineštra none Uči Nona Uči kuha mineštro. Pripravi jo tako: Zaseko prepraži na olivnem olju. Pol kilograma rjavega fižola skuha, ga odcedi in doda novo vodo in ga še enkrat kuha z lovorovim listom. Doda še žlico rdeče paprike, 1 paradižnik. Ko je fižol kuhan na tri četrt doda: na kocke narezan parmezan, en večji krompir in 3 ali 4 kuhane koruze. Kuha na zelo majhnem ognju. Doda eno pest ječmenčka, pa še baziliko in poper. Kuha, dokler krompir ne postane mehak. Fritaja Šparuge in blušče smo z mamo in tatijem nabrali v Istri. Iskali smo pri vsaki šparižini. Šparižina pika, vseeno sem jih nabral eno pest. Doma jih je mama nadrobila in skuhala v vodi. Potem jih je pocvrla z jajci in nastala je zelo dobra fritaja. 22

LA CUCINA ISTRIANA 2009/10 Con la realizzazione del progetto abbiamo conosciuto insieme ai bambini, ai genitori e ai nonni la cucina istriana la sana dieta mediterranea come parte del nostro patrimonio culturale e naturale. Abbiamo conosciuto altre tradizioni collegate con la cucina nell'istria slovena e abbiamo comparato il modo di cucinare di ieri e di oggi. Allo stesso tempo abbiamo fatto conoscenza con la cultura d'alimentazione di altre nazionalità perché fa parte della nostra quotidianità. Un ruolo importante nella realizzazione del progetto avevano i genitori e i nonni che hanno contribuito al flusso di informazioni tra le generazioni e sono stati coinvolti attivamente nella ricerca di pratiche nutrizionali. Durante il progetto i bambini hanno espresso le loro esperienze e le loro conoscenze in una varietà di linguaggi espressivi, sviluppando con diverse attività tutti i sensi. Le crostole della nonna Malja Prima prepariama la farina, un uovo, l'acqua e mescoliamo con le mani per fare la pasta. Poi rimescoliamo ancora una volta formando una palla di pasta come una bomba. Poi tagliamo la pasta, la pieghiamo e friggiamo. Le crostole sono cosparse con lo zucchero. Minestra di bobici di nonna Uči Fate rosolare il lardo macinato con l' olio d'oliva. Cuocete mezzo chilo di faggioli marrone, scolate, aggiungete acqua nuova e cuocete ancora una volta con una foglia d' alloro. Poi lo unite al lardo e aggiungete un cucchiaio di paprica rossa e un pomodoro. Quando i faggioli sono cotti a tre quarti, aggiungete: parmigiano tagliato in dadi, una patata più grande e tre o quatro granturchi cotti. Cuocete a fuoco molto leggero aggiungete. Un po' di orzo, del basilico e pepe. Cuocete finchè le patate diventino tenere. 23 Frittata In Istra raccogliamo gli asparagi selvatici. Li cerchiamo ad ogni vecchio asparago accanto al quale ci sono dei germogli. A casa li sminuzziamo, cuociamo nell' acqua. Poi li friggiamo con le uova e così è fatta una buonissima frittata.

Hmm, kako diši po pečenem kruhu 24

25

SKRIVNOSTI MORJA 2010/11 Okoljske vzgoja se v sodobnem svetu uporablja kot strategija za ohranitev okolja, hkrati pa je pomemben dejavnik pri dviganju okoljske zavesti. Poteka interdisciplinarno in obsega vse ravni človekovega delovanja. Zasnovana je na aktivnih učnih pristopih, na reševanju preprostih problemov ter poteka v naravnem okolju. Okoljske zavesti ne moremo razvijati z učenjem, temveč z doživljanjem in spoznavanjem vsega, kar nas obdaja. To predstavlja neločljivo prepletenost med čustvenimi, spoznavnimi, zaznavnimi in akcijskimi cilji. Otroci so raziskovali morje in morsko obalo z vsemi čutili in spoznavali pomen ohranjanja čistega okolja za vsa živa bitja, njihovo odvisnost in ogroženost. Tako ga bodo bolje razumeli ter želeli ohranjati, razvijali kritično mišljenje in pozitivne vrednote do okolja. POTOVANJE Z DELFINOM V PIRANSKEM MANDRAČU SO IZGINILE BARKE Nekega dne so izginile barke v piranskem mandraču. Ali je prišla pošast, ki ima ogenj? Ali jih je pojedel kit? Ali so prišli v Piran strašni gusarji? Sredi piranskega zaliva se je naredil velik vrtinec, morski vrtinec. Postajal je vedno večji. Ponoči je morski vrtinec vse ladje povlekel k sebi in jih posrkal. Ladje je vrtelo v vrtincu. Pod vrtincem je živel morski zmaj, ki je dal glavo v vrtinec in barke pohrustal. Delfini pa so hitro plavali k piranskim barkam na pomoč. Tudi morski psi so jim prišli pomagati. Morski zmaj pa je bil močan. Delfine in morske pse je zavil s svojim repom. Na pomoč so prišle še orke in kit glavač. Rešili so delfine, morske pse in piranske barke. Zmaju so orke pregriznile rep. In spet je bilo v Piranu vse lepo. Peljal me je na severni tečaj. Tam se videla pingvine in belega medveda. Ker me je zeblo, me je delfin zavil v plašč. Peljal me je v London. Tam sem videl kralja, kraljico in grad. Nabiral sem velike školjke in srečal pingvine." Pokazal mi je svojega mladička in me peljal nazaj domov. Globoko pod vodo sem videla morskega psa, školjko z zakladom, raka in hobotnico. Peljal me je na Tajsko. Tam sem videla babico, dedka in svoje igrače. 26

I SEGRETI DEL MARE 2010/11 L'educazione ambientale nel mondo moderno è utilizzata come strategia per la conservazione dell'ambiente e rappresenta un fattore importante per la sensibilizzazione ambientale. Si sviluppa in un modo interdisciplinare e copre tutti i livelli di attività umana. Si basa su approcci di apprendimento attivo per risolvere problemi semplici, e si svolge in un ambiente naturale. La conoscenza ambientale non può svilupparsi attraverso l'apprendimento, ma attraverso l'esperienza e la conoscenza di tutto ciò che ci circonda. Questo significa l'intreccio tra gli obiettivi emotivi, cognitivi, sensoriali e di azione. I bambini hanno esplorato il mare e la riva del mare con tutti i sensi e hanno imparato a conoscere l'importanza di mantenere l'ambiente pulito per tutti gli esseri viventi, la loro dipendenza e la loro vulnerabilità. Così lo capiaranno meglio, svilupperanno il pensiero critico e i valori positivi nei confronti dell'ambiente. NEL PORTO DI PIRANO SPARIRONO TUTTE LE BARCHE Un giorno nel porto di Pirano sparirono tutte le barche. Forse avvenne un mostro con il fuoco? Forse arrivarono i terribili pirati? In mezzo alla baia di Pirano si fece un grande vortice, un vortice di mare. Diventò sempre più grande. Di notte attirò tutte le navi e le inghiottì. Le navi girarono e girarono nel vortice. Sotto il vortice visse un drago di mare che mise la testa nel vortice e mangiò tutte le navi. I delfini andarono velocemente ad aiutare le barche di Pirano e dopo anche gli squalli. Ma il drago era molto forte e con la sua coda avvolse tuti i delfini e gli squalli. Vennero in aiuto ancora le orche e il capodoglio. Salvarono i delfini, gli squalli, le barche piranesi e morsero la coda al drago. E di nuovo a Pirano era tutto bello. IL VIAGGIO CON IL DELFINO Mi ha portato al Polo Nord. Lì ho visto i delfini e l'orso bianco. Perché avevo freddo il delfino mi ha avvolto nel cappotto. Mi ha portato a Londra. A Londra ho visto il re, la regina e il castello. Ho raccolto le conchiglie e ho incontrato i pinguini. Mi ha mostrato il suo cucciolo e mi ha riportato a casa. Profondo sotto il mare ho visto uno squallo, una conchiglia con il tesoro e un polpo. Mi ha portato in Thailandia. Lì ho visto la nonna, il nonno e i miei giocatoli. 27

Pssst, polžek mi je zaupal, kje lahko vidimo delfine 28

29

KAJ NAM ODKRIVAJO OBMORSKE PEŠPOTI? 2011/12 MORNARČKOV OTROŠKI VODNIK PO OBMORSKIH POTEH RAZISKOVANJE OBALNE PEŠPOTI Naše raziskovanje smo začeli na Obalni pešpoti. Pot je dolga zato vam priporočamo, da ne pozabite na okrepčilno malico, pokrivalo in kremo za sončenje. Ob jasnem vremenu boste tja čez morje videli tudi zasnežene vrhove gora. POTEPALI SMO SE PO POTEH, KI POVEZUJEJO TRI ZALIVE V Fieso lahko pridete po več pešpoteh. Iz Pirana vas pot vodi ob klifu, ki se spušča ob morju. Iz živahnega Portoroža vas čaka vzpon do Belega križa. Nato se spustite po hribu navzdol skozi gozdiček, ki vas bo očaral s sredozemskim rastlinjem. Vaša ušesa se bodo odpočila ob poslušanju ptičjega petja. Na cilju pa boste lahko v vseh letnih časih opazovali življenje v okolici jezer in morja. PO ŠENTJANAH GOR IN DOL Iz vrha Šentjan boste z daljnogledom občudovali soline, Marino, Portorož in Bernardin. Če boste pot prehodili spomladi, si lahko za svoje zdravje naberete obilo zelišč in dišavnic. Jeseni pa poleg oljčnih dreves obrodijo kaki, fige, nešplje PREHODILI SMO ZAHTEVNO STRUNJANSKO PEŠPOT Pot poteka po robu enega najvišjih klifov Jadrana na zaščitenem področju. Priporočamo vam, da se primerno obujete, saj je pot zahtevna. Previdnost je dobrodošla. Spočijete si lahko v prekrasnem Mesečevem zalivu. 30

COSA RIVELANO I SENTIERI BALNEARI? 2011/12 IL MARINARETTO CI GUIDA PER I SENTIERI BALNEARI ESPLORANDO IL SENTIERO COSTIERO La nostra ricerca è incominciata sull' sentiero Costiero. Il sentiero è lungo, per questo vi raccomandiamo di non dimenticare la merenda, il beretto e la crema per il sole. Se il tempo è bello, si puo vedere anche le montagne con la neve. VAGANDO ATTRAVERSO I SENTIERI CHE COLLEGANO TRE BAIE Per arrivare a Fiesso si possono prendere diversi sentieri. Il sentiero Piranese vi porta vicino alla scogliera. Vi rilasserete dalla vivacità di Portorose, prendendo il sentiero che vi porterà a Croce biancha. Attraversando il boschetto, ammirando la vegetazione mediterranea e ascoltando il canto degli uccelli, arriverete a Fiesso. Potrete ammirare la diversità della natura durante le stagioni. SU E GIÙ PER LE SENTIANE Vale la pena visitare il sentiero che porta a Šentjane. Con il binocolo si puo ammirare le saline, la Marina, Portorose e Bernardino. In primavera potete raccogliere le erbe aromatiche che fanno bene alla vostra salute. In autunno maturano le olive, i cachi, i fichi, le nespole CAMMINANDO PER IL SENTIERO DIFFICILE DI STRUNJAN Il sentiero vi portera sopra una delle più alte scogliere dell' Adriatico. Vi consigliamo scarpe adatte, perché il sentiero è difficile e senza parapetto. Potete prendervi una pausa nella meravigliosa baia Punta de caval. 31

Počakajte me tudi jaz grem z vami. 32

33

KAMEN NA KAMEN 2012/13 Kamen je naravna prvina, ki v svoji trdnosti in mogočnosti venomer spremlja istrskega človeka skozi prostor in čas. V preteklosti in sedanjosti ga uporablja za umetniška dela, arhitekturo in predmete, ki jih potrebuje za vsakdanje življenje. Kamen skozi umetniška dela kiparjev in kamnosekov oživi in bogato izraža navade in običaje ljudi, ki živijo v tesnem stiku z njim. Kot kamen na kamen so se nizale ideje in zamisli za igro ter raziskovanje kamna, njegovih lastnosti in izraznih zmožnosti. KAJ JE FORMA VIVA? MOJ KAMEN JE VODNJAK JE Vodnjak je tam, kjer se shranjuje vodo. Če imaš vodnjak na vrtu, lahko z vodo zalivaš na vrtu. Včasih niso imeli pip in tekoče vode, zato so imeli vodnjake. PIRANSKE ULICE Ulice so tlakovane iz kamnov in so temne. Ulice so ozke in sestavljen kot iz kock. Hiše so iz kamnov in imajo velik most. Po ulicah je veliko majhnih stopnic. Mislim,da je to en igralni vrt z veliko kipov. Tam so kipi kar odzuni na travi. Je lahko tudi igrišče, kjer so gor kamni. Tam je polno velikih kamnov, ki se jim reče kipi. Po enem kipu, ki je bil kot tobogan sem lahko šel dol čez luknjo in vmes je bila še špranja. Okrogli kamni so kot klopi. Kipi so zelo večji kot na sliki. Izdelali so jih kiparji iz Slovenije in drugih krajev. Je siv, nima okusa, je okrogel, z njim bi se igrala. Je gladek, siv kot rep morskega psa, ima okus po soli. Je majhen kot kljun od race, je sivo srebrn. Je siv, na njem so črtice, je oblike kot konjiček. Je oblike trikotnika, še malo slan, v njem so manjši kamenčki. Ima polno luknjic in črtic, je različnih barv. Je malček debel, nima vonja, ko dobim ribice, ga bom dala v akvarij. 34

PIETRA SU PIETRA 2012/13 La pietra è elemento naturale che con la sua resistenza e imponenza da sempre accompagna l'istriano nello spazio e tempo. La pietra nel passato ma anchè ai giorni nostri, è stata utilizzata nell'arte, architettura e transformata in oggetti di uso quotidiano. La pietra attraverso l'arte degli scultori e degli scalpellini, prende vita ed esprime la cultura e la tradizione dellagente che vive a stretto contatto con essa. Attraverso il progetto Pietra su pietra sono nate idee e giochi tematici. È stata scoperta la pietra con le sue caratteristiche, particolarità e le diverse possibilità d'espressione. IL POZZO È Il pozzo è il posto in cui si racoglie l'acqua. Se hai il pozzo in giardino puoi annaffiare le piante. Nel passato no esistevano i rubinetti e l'acqua corregente, perciò hanno inventato il pozzo. LE VIE DI PIRANO Le vie sono lastricate con la pietra e sono buie. Le vie sono strette e composte da cubetti. Le case sono in pietra e hanno un grande arco. Le vie hanno tanti, piccoli scalini. COS'È LA FORMA VIVA Penso sia un parcogiochi con delle sculture. Li ci sono delle sculture all'aperto. È anche un parcogiochi dove ci sono delle pietre. Li ci sono delle grandi pietre chiamate sculture. Una scultura era come uno scivolo e sono sceso attraverso un buco e c'era anche una fessura. Le pietre rotonde sono come delle pance. LA MIA PIETRA È Grigia, senza gusto, rotonda e con essà ci gioco. È lisca, grigia come la coda dello squalo è ha un gusto salato. È piccola come il becco dell'anatra e ha un colore grigio argentato. È grigia con delle righe ed ha una forma di cavallo. Ha una forma triangolare, salata e con incastonate tante piccole pietre. È piena di buchi e rige. È di diversi colori. 35

Kamen na kamen samo ne po prstih 36

37

38

39

MORNARČEK (besedilo Mojka Mehora Lavrič, glasba in aranžma Aleš Lavrič) SONCE JE RUMENO, MODRO JE NEBO, MI PA VSI VESELO, V VRTEC HODIMO. RISATI ŽE ZNAMO IN POJEMO LEPO, ROKE SI PODAJMO, SAJ SKUPAJ RADI SMO. MORNARČEK, MORNARČEK, POJEMO VSI, SAJ S TABO, MORNARČEK, SVET SE LEPŠI ZDI. MORNARČEK, MORNARČEK, MI JADRAMO S TEBOJ, PIRANSKI MORNARČEK, TO JE VRTEC MOJ! KMALU BOMO ZRASLI IN V SVET ODŠLI, VETER BOMO UJELI IN Z NJIM ODJADRALI. A MORNARČEK SPREMLJAL, NAS BO VSEPOVSOD IN ZATO BO VEDNO SONČNA NAŠA POT. MORNARČEK, MORNARČEK, ZA VSAKO IGRO STA POTREBNA DVA V VRTCU PRAV VSAK PRIJATELJA IMA. MORNARČEK, MORNARČEK, TO JE VRTEC MOJ! 40

41

ZUNANJI SODELAVCI V PROJEKTIH: Nives Marvin, kustosinja, Obalne galerije Piran Duška Žitko, kustosinja, Pomorski muzej»sergej Mašera«Piran Karmen Kodarin, bibliotekar, Mestna knjižnica Piran Slobodan Simič Sime, fotograf, zbiralec starih fotografij Danijel Pokleka, profesor biologije, Krajinski park Sečoveljske soline Fulvia Zudič, akademska slikarka Alberto Pucer, zgodovinar, Piranski arhiv Valter Pikel, arhitekt, Društvo za trajnostni razvoj Istre Ubald Trnkoczy, fotograf Nadja Terčon, kustosinja, Pomorski muzej»sergej Mašera«Piran Davide Filipas, ladijski modelar Folklorno društvo Val Piran Društvo Čikule čakule Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran Aljoša Golubič, kipar, Društvo ljubiteljev naravne in kulturne dediščine "Anbot" Piran Miha Pečar, kipar, KUD Korenine Marija Kramar, knjižničarka, Mestna knjižnica Piran 42

Nada Leban, knjižničarka, Mestna knjižničarka Piran Emilija Pavlič, avtorica knjige za otroke Kuhajmo zdravo Gani Llalloshi, akademski slikar Rok Sorta, profesor, Srednja pomorska šola Portorož Tomi Susman, vodja privezov, Marina Portorož Miha Uršič, strojnik ladje Burja Aleš Tomažič, policist, Postaja Pomorske policije Koper Ivan Dobrinčič, administrativni delavec, Splošna plovba Portorož Jože Krejčič, ladijski strojnik, Ladjedelnica Izola Miranda Juriševič, hotel Marko Hotel Palace Kempinski Društvo za raziskovanje delfinov Morigenos Okolje Piran Morska Biološka postaja 43

IZDAJO PUBLIKACIJE IN IZVEDBO PRIREDITVE OB 40. LETNICI VRTCA MORNARČEK PIRAN SO OMOGOČILI: Tekst in oblikovanje: Lavra Bregar, Renata Novak Fotografija: Lavra Bregar Tisk: tiskarna Pigraf Založil: Vrtec Mornarček Piran Leto: 2013 44