Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter

Transcript

1 Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter Lokalno glasilo Občine Piran Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - December št. 20 stran 4 Ponovno oživela Benečanka stran 14 Prvih 50 let v Piranu Srečno! Auguri! stran 30 Piran je dobil kulturno stičišče za mlade stran pokal Oradele foto: shutterstock Peter Bossman:»V letu 2012 bomo imeli realni proračun.«sredi novembra je minilo eno leto županovanja Petra Bossmana. Takoj je moral zagristi v delo in kot pravi, je Zakaj? Preberite v intervjuju, ki sledi. Zaupal nam je tudi načrte za naprej in razkril, kaj ga je kot župana najbolj presenetilo. Pojasnil je tudi, zakaj se je Občina Piran aktivno vključila v reševanje Casinoja Portorož in zakaj je proti sena začetku potrebno veliko učenja in spoznavanja, vendar je v dobrem letu dodobra spoznal delovanje občine. Trenutno se ukvarja s sestavljanjem proračuna za naslednje leto, za katerega pravi, da bo realen. litvi prehospitalne enote iz Izole v Koper. Od vrednot tudi pri delu na prvo mesto postavlja trdo in pošteno delo, strokovnost in medsebojno spoštovanje ter verjame, da si bomo na koncu skupaj čestitali za rezultate.

2 kazalo uvodnik Kazalo AKTUALNO Intervju z županom Petrom Bossmanom Ponovno oživela Benečanka Praznični december v hotelih LifeClass Božično-novoletna tržnica Martinovanje v Sečovljah Ureditev priključka in rekonstrukcija križišča Pozitivni učinki glede mobilnosti Slobodan Simič Sime o piranskem mandraču Aktualne informacije glede sanacije mandrača Domoznanski četrtek o privezih Prvo otroško rajanje v Avditoriju Obujanje starih običajev in družabnih iger Smeh je pol zdravja Piran ima nov muzej Drugi rojstni dan novega piranskega akvarija Ko zadiši po istrski kuhinji Nov dekan Turistice Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami Zlata poroka Umberta in Lidije Radojkovič Ekološko osveščanje in upiranje potrošništvu Krst nove ladje Portorož Praznik kakijev IZ KNJIGE»BREZČASJE« Igor Bizjan: Piranske vinjete KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevni praznik Lucije DRUŠTVA Dan odprtih vrat dnevnega centra»školjka« let portoroških tabornikov Portoroški zbor obiskal severnejše dežele Nove literarne dragocenosti založbe Mediteranum Evropsko leto prostovoljstva v Anbotu V mestni knjižnici o romski literaturi Smrkci v delavnici Dedka Mraza VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Martinov pohod Evropski teden zmanjševanja odpadkov Jesensko dogajanje v EPI Centru Piran Solinarski pohod Kostanjčkov piknik Spominska slovesnost Obisk učencev iz Strunjana v Sv. Petru Projekt DOVE UMETNOST Fotografija v sliki in besedi Predstavitev prvenca Erike Erikson Dušan Sterle in njegove monotipije Pirana Piran je dobil kulturno stičišče za mlade Piranski pav SOLINE Izobraževalne delavnice OKOLJE Raziskovanje v portoroškem ribolovnem rezervatu Ozelenitev naše občine Urejanje in obnova ekoloških otokov ŠPORT Vzgajanje v duhu starih morskih veščin Pokal Oradele Spoštovani občanke in občani! Vsem iskreno voščim vesele božične in novoletne praznike. Želim vam lepo in prijetno praznovanje v krogu vaših najdražjih. Naj vam novo leto prinese obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Gentili cittadine e cittadini! A tutti voi porgo i miei più sinceri auguri di Buon Natale e Capodanno. Vi auguro di trascorrere serenamente queste meravigliose feste, circondati da persone a voi care. L anno nuovo vi porti salute, felicità e tante soddisfazioni personali. Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L Affioreto 20 Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran, Župan Občine Piran Il Sindaco del Comune di Pirano Peter Bossman Največja izbira priznanih blagovnih znamk Okulistični pregledi Obala 26, 6320 Portorož (pri tenis igrišču) tel.: Izšlo: v Piranu, Oktober 2011 Odgovorna urednica: Slavica Tucakov Vsa nepodpisana besedila: Slavica Tucakov Lektura: Nataša Cvišič Vse nepodpisane fotografije: arhiv občine Piran Naklada: izvodov Solni cvet - December - stran 2

3 aktualno aktualno Intervju z županom Peter Bossman:»V letu 2012 bomo imeli realni proračun.«sredi novembra je minilo eno leto županovanja Petra Bossmana. Takoj je moral zagristi v delo in kot pravi, je na začetku potrebno veliko učenja in spoznavanja, vendar je v dobrem letu dodobra spoznal delovanje občine. Trenutno se ukvarja s sestavljanjem proračuna za naslednje leto, za katerega pravi, da bo realen. Zakaj? Preberite v intervjuju, ki sledi. Zaupal nam je tudi načrte za naprej in razkril, kaj ga je kot župana najbolj presenetilo. Pojasnil je tudi, zakaj se je Občina Piran aktivno vključila v reševanje Casinoja Portorož in zakaj je proti selitvi prehospitalne enote iz Izole v Koper. Od vrednot tudi pri delu na prvo mesto postavlja trdo in pošteno delo, strokovnost in medsebojno spoštovanje ter verjame, da si bomo na koncu skupaj čestitali za rezultate. Je županovanje naporen poklic? Županovanje je bilo bistveno bolj naporno, kot sem si predstavljal, vendar delam z velikim optimizmom in verjamem, da bo trdo in pošteno delo na koncu obrodilo sadove. Kaj je tisto, kar vas je v prvem letu najbolj presenetilo? Verjetno me je najbolj presenetil značaj ljudi. Kot zdravnik sem vedno verjel, da znam dobro oceniti ljudi, a sem se kar nekajkrat uštel. Marsikdo me je razočaral, marsikdo pa prijetno presenetil. Še vedno pa verjamem v ljudi in sem prepričan, da večina želi dobro za naš kraj. To me navdaja z optimizmom. Seveda je nemogoče, da bi se vsi med seboj ljubili, zato je medsebojno spoštovanje toliko bolj pomembno. Moram pa povedati, da sem bil nemalokrat žalosten zaradi poročanja določenih medijev. Čeprav ne želim komentirati njihovega dela in se zavedam, da nam morajo gledati pod prste, me vseeno žalosti, da nekateri iščejo samo negativne zgodbe. Trenutno intenzivno pripravljate proračun za leto Kaj so glavne usmeritve? Tako je, trenutno skupaj z uradi sestavljamo proračun za leto Proračun je ravnotežje med prilivom in odlivom in če hočemo dobro in preudarno gospodariti z javnim denarjem, moramo proračun sestaviti tako, da ne porabimo več kot imamo. Zato poudarjam, da bo proračun v letu 2012 realni proračun. Kakšno zapuščino ste dobili? Bivši župan g. Gantar je imel veliko srečo, saj je prejšnja županja ga. Štularjeva v blagajni pustila 11 miljonov evrov. Sledila je odprodaja kapitalskega deleža v Istrabenzu za 6,5 miljonov evrov, kakor tudi prodaja podjetja Ogrevanje družbi Petrol v višini 1,3 miljone evrov. Naposled se je v prejšnjem mandatu občina dodatno zadolžila s kreditom v višini 8 miljonov evrov. Če seštejemo, je Občina Piran v županovanju Tomaža Gantarja porabila dodatnih 26,8 miljonov evrov, kar je primerljivo z enoletnim proračunom. Pet proračunov v štirih letih na račun starih rezerv, zadolževanja in odprodaje kapitalskih deležev Občine Piran. Sedaj, ko je Slovenija v finančnem krču, kreditiranje pa je zelo drago in omejeno, moramo te investicije vzdrževati ter tudi odplačevati stare kredite, kateri so vse dražji in dražji. Zato se pri sestavi proračuna srečujemo z resnimi težavami, kajti tudi prihodki občine so v obdobju krize nižji. Bistveno je, da občani razumejo, da bo letošnji proračun realen, saj nikakor ne želim, da bi našim otrokom puščali le kredite. Kaj to pomeni za izvedbo novih projektov. Bodo v letu 2012 nove investicije? Da, v letu 2012 bodo nove investicije, vendar le tiste, ki jih občani nujno potrebujemo za ohranitev življenjskega standarda. Nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacije ter obnovo cest. V javno zasebnem partnerstvu bomo v 2012 večji del občine pokrili tudi z wi-fi internetom. Ostali načrti so dolgoročni in prepričan sem, da bomo v dialogu z občani našli najboljše rešitve za nadaljni razvoj. Kako ocenjujete delo občinskega sveta? Občinski svet zaenkrat dobro deluje. Novi svetniki so zelo aktivni in če se malo pošalim, včasih pozabijo, kam segajo pristojnosti občinskega sveta. Vendar v tem ne vidim ničesar slabega, kvečjemu to pomeni, da jim ni vseeno, kaj se dogaja v naši občini, na vseh področjih. Takoj ko ste nastopili mandat, vas je že čakal projekt mandrač, katerega obnova se je zapletla. Če se sedaj ozrete nazaj, bi postopali drugače? Morda bi moral, takoj ko sem nastopil mandat, naročiti revizijo za vse projekte, ki so potekali. Pri mandraču mi je žal, da nisem takoj imenoval novega nadzornika, kajti morda ni prav, da je ista oseba projektant in nadzornik. Vendar je sedaj pomembno, da po vseh zapletih dela tečejo naprej in bomo imeli kmali obnovljeno ribiško pristanišče. Z izvedbo katerih projektov ste še posebej zadovoljni? Vsakodnevno se srečujem z ljudmi, ki imajo socialne probleme in tej ranljivi skupini se posebej posvečamo. Stanovanjska problematika je pereča in to področje aktivno rešujemo. Z veseljem naznanjam, da se bodo v kratkem tri družine, ki so na vrsti po listi za dodelitev neprofitnih stanovanj, vselile v nov dom. Kot zelo uspešen se je izkazal tudi projekt ljudske kuhinje, s čimer upravičenci na dostojanstven način vsak dan dobijo topel obrok. Tik pred realizacijo je tudi projekt hišni mojster, s čimer bomo ljudem, ki sami ne morejo, pomagali pri manjših opravilih. V tem letu se je končno začelo urejanje območja priključka za naselje Seča in rekonstrukcija križišča v Parecagu. Kateri so še načrti na področju prometne varnosti? Občina vsako leto investira v obnovo cest in z državo tvorno sodelujemo v projektih na državnih cestah. Podpisali smo tudi pogodbo za krožišče pri Tomiju, projektna dokumentacija je usklajena, prav tako pa je v poteku usklajevanje glede dokumentacije za krožišče na Valeti, ki je zelo pomembno za varnost v prometu na tej regionalni cesti, za novo garažno hišo na Valeti ter za priključka na Šentjane in Lucan. Omenjate garažno hišo Valeta, vodite tudi projekte na Kampolinu, Kaštelu idr. Pri vodenju projektov uvajate novost, saj z vsemi vpletenimi vodite dialog. Kako ocenjujete to sodelovanje? Zaenkrat moram povedati, da sem zadovoljen s sodelovanjem vseh vpletenih. Zavedam, se da Solni cvet - December - stran 3

4 aktualno aktualno je nerealno pričakovati 100-odstotno soglasje krajanov za vse projekte, vendar sem prepričan, da bomo z dialogom dosegli kompromis. Vse omenjene projekte delamo s privatnimi investitorji. Gre za javno-zasebno partnerstvo in prav zaradi tega lahko občina postavi pogoje in vpliva na izvedbo teh projektov. Če se dotaknemo aktualnih zadev, Občina Piran se je aktivno vključila v reševanje Casinoja Portorož. Zakaj? Casino Portorož je bil v preteklosti gonilo našega turizma in je imel pri razvoju občine Piran zelo pomembno vlogo. Samo spomnimo se, kaj vse se je v tistem času zgradilo na ta račun. Zato je toliko bolj žalostno in skoraj neverjetno, da bi se ta uspešna zgodba končala kar tako. Občina Piran je kot lastnik manjšega deleža v družbi Casino Portorož tvorno sodelovala v vseh razgovorih v iskanju možnih rešitev za ohranitev in razvoj panoge igralništva. Naš interes je v prvi vrsti ohranitev skoraj 300 delovnih mest in da se igralništvo ohrani in razvija. Zato smo se konec novembra letos priključili nameri za prevzem družbe Casino Portorož, ki sta jo predhodno objavili Casino Riviera in podjetje Eurotas. Zadnje dni je občane razburila novica, da naj bi se prehospitalna enota selila iz Izole v ZD Koper. Vi ste se odzvali odločno in selitvi nasprotujete. Zakaj? Skupaj s strokovnimi službami naše občine smo proti selitvi Prehospitalne enote Obala (PHE) z lokacije ob izolski bolnišnici v koprski zdravstveni dom. Zavedamo se, da je objekt, v katerem ta trenutek teče aktivnost PHE, pomanjkljivo opremljen in je potreben prenove, vendar smo mnenja, da selitev ni učinkovita rešitev. Zdravstveni dom Koper je samovoljno in potiho začel s selitvijo PHE, mi pa menimo, da je problem možno reševati na več načinov. Predvsem zagovarjamo stališče, da bi morali proučiti možnosti združevanja centralne urgentne službe in PHE, saj bi tako omogočili celovito mrežo interventne službe na obali. Napovedali ste, da je Piran potrebno zapreti za promet. V letošnjem letu smo se o urejanju prometa v Piranu naučili marsikaj. Rešitve, ki smo jih ponudili, niso bile najboljše, saj njihovo zaporedje ni bilo takšno, da bi pripeljalo do željenega cilja. Strinjam se s stroko, ki pravi, da je prihodnost Pirana brez prometa. Vendar je potrebno veliko dela za ta cilj, ad hoc rešitve se niso izkazale za najboljše. Postopki za dosego tega cilja morajo biti jasni in smiselni. Najpomembnejša je dobra logistika, saj moramo ljudem ponuditi rešitve in jim olajšati življenje. Za konec, kakšni so načrti za naprej? Nekaj sem jih že naštel, rad pa bi izpostavil še stanovanja za mlade družine, ureditev Fiese, ureditev centra Strunjana, centra Portoroža, zagotovitev dodatnih komunalnih privezov v Piranu, skladišča soli, ureditev centra Lucije, nov zdravstveni dom in še veliko drugega. Ni dela občine, za katerega ne bi imeli inovativnih, novih idej za izboljšanje standarda vseh občanov. Vendar za realizacijo vseh teh načrtov, razen investitorjev, potrebujemo še vašo podporo in razumevanje. Praznik ulice Carrara Grande Ponovno oživela Benečanka Na sobotni večer, 10.decembra, se je del Pirana prestavil v preteklost. Nekaj korakov stran za Tartinijevim spomenikom, na poti proti cerkvi sv. Jurija, so se namreč odprla vrata v srednji vek. Na vogalu trga je v vsem svojem sijaju, po dolgih letih potrpežljivega čakanja, ponovno oživela ena najlepših stavb v mestu, ki so ji domačini zaradi njenega beneškega izvora nadeli ime Benečanka, Ulica IX. korpusa pa se je spremenila v nekdanjo Carrara Grande, kjer so z baklami, svečkami, domačimi dobrotami in ljudmi v pisanih kostumih pričarali čas, ki je Piranu pustil velik pečat. Zakonca Gordana in Alverino Mlakar sta pod okriljem Kulturnega društva Čikule čakule in piranske občine oživila projekt nekakšnega živega muzeja v Benečanki. Obiskovalci se tako lahko sprehodijo po njenih bogato okrašenih sobanah in ob spremstvu vodičev v tradicionalnih starinskih kostumih poslušajo zgodbo o prelepi Pirančanki in bogatem beneškem trgovcu, ki je stavbo zgradil v dokaz ljubezni. Medtem ko je ona nestrpno čakala nanj na znamenitem balkončku na vogalu stavbe, so se med meščani širile raznorazne govorice o njuni ljubezni, ki so prelepo Pirančanko spravljale v obup. V svarilo njihovim zlobnim jezikom je na pročelje Benečanke dal vklesati napis»lasa Pur Dir«-»Pusti, naj govorijo«. Zgodbo o srednjeveškem Piranu je poleg Benečanke pripovedala tudi nekdanja ulica Carrara Grande, kjer so se številni radovedneži sprehajali, si ogledovali številne ateljeje z različnimi umetninami, uživali v ponudbi srednjeveškega vina in hrane ter se pogovarjali s prebivalci,obrtniki in umetniki, ki so se za tisti večer prav tako preselili za nekaj stoletij nazaj. Benečanko je slovesno otvoril piranski župan, gospod Peter Bossman, Alverino je v srednjeveškem slogu nagovoril številne meščane, nato pa jih povabil na ogled tega najlepšega primerka beneško-gotske arhitekture v Piranu, ki je končno pripravljena na sprejem vseh, ki si želijo podoživeti čaroben srednjeveški čas. Benečanka bo v času do poletne sezone odprta ob predhodni najavi, za skupinske oglede, sprejeme, poslovna srečanja in podobno. Obiskovalcem bodo postregli z izbranimi vini in foto: Bilka prigrizki tipičnih piranskih dobrot ter v srednjeveškem duhu poskrbeli za njihovo dobro počutje. Prav tako je na voljo tudi protokolarnim občinskim dogodkom ter za fotografiranje in pogostitev mladoporočencev, predvidoma po velikončnih praznikih pa bo odprta vsak dan. Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani: www. medievalpiran.com. Nataša Cvišič Solni cvet - December - stran 4

5 aktualno aktualno Praznični december v hotelih LifeClass Konec je vedno tudi nov začetek Letošnje leto, ki se počasi izteka, je bilo zame kljub»krizi«, o kateri poslušamo iz dneva v dan, dobro in uspešno. Prazniki in oddih so pomemben del življenja tudi mojega, zato sem si pred napornim»veselim decembrom«privoščila umik v deželo faraonov. V odlični družbi smo prekrižarili Nil in spet sem lahko občudovala veličastne templje, grobnice, poslikave in se čudila ustvarjalcem teh mojstrovin. Ogled Doline kraljev (že tretji po vrsti) me je tako očaral, da nisem niti opazila kdaj je minila enajsta ura , ki so ji pripisovali usodne posledice za človeštvo. Tistega dne se ni zgodilo nič posebno usodnega, vsaj tako je bilo videti, na kakšne dolgoročnejše spremembe pa bo treba še počakati. Na to računajo tudi Egipčani, siti korupcije in vojaške diktature, ki so usodo države spet vzeli v svoje roke. Tri dni po moji vrnitvi v Slovenijo so v Kairu izbruhnili protesti in nasilje, katere je napovedoval že naš vodič v Egiptu. Čas bo pokazal, kako se bodo zadeve razpletle in kaj bo skrivnostno zaporedje enk prineslo naši deželi - bo to morda nov, dober začetek? Kakorkoli, ob vsakem povratku s potovanja me pogled na naš zaliv, ki se je tokrat lesketal ob polni luni, opomni, kako lepo mi je, saj se v okolju, v katerem živim in delam, počutim odlično, predvsem pa varno. Po značaju sem optimist in to mi vedno pomaga pri mojem delu v turizmu, saj gosti na počitnicah (prav tako kot jaz) iščejo predvsem prijetna srečanja in doživetja. To velja še posebej ob koncu leta. V spominu se mi vrstijo mnoga silvestrovanja, ki sem jih povezovala ali/in organizirala, od tistih na prostem, ki jih je krojilo vreme, do praznovanj v hotelskih restavracijah, diskotekah..., vsem pa je bilo skupno veselje ob prijetnem druženju. V 80ih letih sem vodila razvedrilni program v tedanjih Hotelih Palace, ki so upravljali takorekoč z vsemi lokali v centru Portoroža in tako krojili celostno podobo zabave v kraju. Različni objekti na primer hotelske in druge restavracije, Kristalna dvorana starega Hotela Palace, diskoteka Tivoli Club in drugi so imeli zelo različne profile obiskovalcev in zabave, zato je bilo kar zahtevno zagotoviti kakovostno izbiro nastopajočih za najdaljšo noč. Silvestrovanje leta 2000 je bilo seveda nepozabno, saj smo vstopali v novo stoletje in celo tisočletje. V tedanjih Hotelih Morje smo z velikimi svetlobnimi projekcijami posebnih voščilnic na pročelju Hotela Riviera pozdravljali vse obiskovalce Portoroža, v prepolnih restavracijah pa smo pripravili posebej burno silvestrovanje. V času, ko sem bila zaposlena v Avditoriju Portorož kot organizatorka prireditev na prostem, sem bila zadolžena tudi za silvestrovanja na Tartinijevem trgu v Piranu. Med obiskovalce smo delili potico in drugo pecivo, ulični teater je širil dobro voljo med otroke in odrasle, tik po polnoči je ognjemet razsvetlil nebo nad Piranom in županja je voščila srečno novo leto. Slavko Ivančič s Kalamari, Tomi Purič z ansamblom in pevko Aleksandro Čermelj, Ne me Jugat, pa Happy band z Ireno Vrčkovnik in še mnogi glasbeni gostje so prisotne takrat peljali v novo leto. Na zadnjem silvestrovanju na prostem, ki sem ga povezovala, tudi močan dež ni mogel preprečiti plesa in zabave ter izmenjavanja dobrih želja v prvih sekundah novega leta. Tudi med letošnjimi božično- -novoletnimi prazniki bom, skupaj s sodelavci, v hotelih LifeClass skrbela za dobro počutje gostov. Že med in bomo ob koncih tedna ponudili atraktivno novost - največji slovenski videomaping ali tridimenzionalno video projekcijo na pročelju Hotela Riviera, na trgu pred Teraso Meduza pa bo»vesela decembrska tržnica«, ki bo dišala po prazničnih istrskih in slovenskih dobrotah. Zadnji večer v letu bomo pred silvestrsko večerjo pričeli s sprejemi v vseh naših šestih hotelih. Prigrizki in penina bodo prijeten uvod v praznovanje najdaljše noči, gostje pa se bodo lahko sproščeno zabavali ob prijetni glasbi. Cafe` central Grand Hotela Portorož bo ob romantičnih zvokih kitar sprejel goste, ki bodo nato silvestrovali v Restavraciji Adria z ansamblom Kranjc, in tiste, ki si bodo izbrali odlično kulinariko Restavracije Mediteran ob glasbi Damira Deviča, v Hotelu Slovenija bo za zabavo skrbela Rosana z ansamblom, v Rivieri odličen Sopranos band, v hotelih Apollo, Neptun in Mirna se bodo gostje vrteli z Duom Black Jack, Stardust in Tip Top, v vseh restavracijah pa bodo gostje uživali tako v odlični kulinariki kot tudi v plesnih nastopih skupine Color latino. S sodelavci iz animacijskega tima bomo povezovali to potovanje v novo leto in skrbeli, da bo tudi letošnje silvestrovanje brezskrbno, sproščeno, veselo in nepozabno. Novo leto, in z njim kup novih priložnosti, je torej nepreklicno pred vrati. Odgovor na vprašanje, kaj se je oziroma se še bo spremenilo po , je verjetno za vsakogar drugačen, saj si življenje v veliki meri krojimo sami. Veselim se ponovnih srečanj in prijetnih druženj v letu 2012 in vsem iskreno želim kup zdravja in osebnega zadovoljstva, pa ne pozabite na optimizem, saj je nujno potreben za uresničitev lepih želja in načrtov. Vaša Ir1 Solni cvet - December - stran 5

6 aktualno aktualno Hotel Kempinski Palace Portorož Božično novoletna tržnica V petek, 2. decembra 2011 je bila otvoritev tradicionalne božično novoletne tržnice v parku hotela Kempinski Palace Portorož, ki jo je odprla podžupanja Občine Piran Meira HotNa stojnicah je veliko prazničnih dobrot ter lokalno pridelane hrane, pijače in daril. Božično- -novoletna tržnica je odprta vsak petek, soboto in nedeljo med 13. in 19. uro, od 2. do 18. decembra Podoživite čarobnost božičnega decembra z obiskom božične tržnice, ki vas bo popeljala na praznični sprehod skozi pisane stojnice v 100 let starem parku. Praznično vzdušje v 100 let starem parku Martinovanje v Sečovljah Martinovanje v Sečovljah Letošnje Martinovanje je potekalo v Sečovljah, pod šotorom na Aerodromu Portorož. Praznovanje se je začelo že v četrtek, 10. novembra, vrhunec pa je doseglo v petek zvečer, na god svetega Martina, ko smo mlado vino z blagoslovom pospremili na pot zrelosti. Župan Bossman je ob tem dejal, da»občina Piran leži v najtoplejšem del Slovenije s submediteranskim podnebjem, ki je idealno okolje za uspevanje tipičnih sredozemskih kultur. Le nekaj kilometrov stran od bleščečih hotelskih luči, v naravnem zaledju obmorskih mest, se razprostira povsem samosvoja pokrajina in vinogradništvo ter oljkarstvo sta v Slovenski Istri še danes najpomembnejši kmetijski panogi. Tukajšnji vinorodni okoliš slovi po bogatih, polnih, rdečih in belih vinih in res smo lahko ponosni na naša vina.«v sklopu martinovanja sta v petek popoldne župan občine Piran Peter Bossman in direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc v restavriranem solinarskem vozu posadila vrtnico Portorož. Na ta način sta povezala dve značilnosti našega kraja sol in vrtnico. S tem dejanjem je dal Aerodrom Portorož še večjo veljavo kraju, s katerim letališče živi. Na Aerodromu Portorož so pred časom obnovili tudi star rudarski voziček, ki so jim ga podarili zasavski revirji, saj je Sečoveljski rudnik spadal pod njih. Turistično združenje Portorož je ob letošnjem praznovanju svetovnega dneva turizma, ki je bilo 25. septembra 2011, prve štiri sadike vrtnice Portorož podarilo občini Piran, Aerodromu Portorož, Fakulteti za turistične študije Turistici in hotelu Kempinski Palace. Portoroška vrtnica, ki ja bila vzgojena v priznani nemški hiši vrtnic Kordes, bo uradno registrirana in tradicionalno krščena v letu Portoroška vrtnica v solinarskem vozu Solni cvet - December - stran 6

7 aktualno aktualno Za večjo prometno varnost Ureditev območja priključka za naselje Seča in rekonstrukcije križišča v Parecagu Občina Piran in Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste izvajata dve investiciji, s ciljem bistveno izboljšati preglednost in dostopnost, kakor tudi varnost. Gre za ureditev območja priključka za naselje Seča in za rekonstrukcijo križišča v Parecagu. Dela si je ogledal tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič. I. Investicija - Ureditev območja priključka za naselje Seča Investicija se deli na II. fazi, in sicer smo v prvi fazi smo izvedli izkop potrebne zemljine, uredili kanalizacijo ter izvedeli nasip in predobremenilni nasip. Omenjena dela so bila izvedena do dne V drugi fazi pa bomo odstranili predobremenilni nasip, asfaltirali cestišče, vgradili robnike in cestno opreme ter hortikulturno uredili križišče. Dela bodo izvedena do Poseg bo izveden le v območju priključka. Ob priključni cesti ob Jernejevem kanalu pa nameravamo urediti makadamsko parkirišče v približni izmeri 500 m2. Skladno s 2. členom pogodbe za Ureditev območja priključka za naselje Seča na G2-111/0239 Valeta- -Sečovlje od km 3,420 do km 3,670 km, je skupna vrednost investicije ,04 Eur, Dela si je ogledal tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič od tega je delež občine Piran ,06, delež RS Ministrstva za promet -Direkcije RS za ceste pa ,98 Eur. II. Investicija - izvedbe GOI del rekonstrukcije križišča v Parecagu pri Marički Na omenjenem posegu nameravamo rekonstruirati križišče, izdelati parkirišče, urediti novo avtobusno postajališče in površino za začasno prodajno mesto ter urediti ekološki otok. Izvedejo se tudi novi cestni priključki in zavijalni pasovi, vključno s primerno prometno signalizacijo, kakor tudi nova prometna otoka, pločnik in parkirišče. Z rekonstrukcijo križišča predvidevamo urediti tudi spodnji ustroj (spodnji del ceste) cestišča (izkop, kanalizacija, kablovod) kakor tudi urediti zgornji ustroj (zgornji del ceste) cestišča (signalizacija, asfaltiranje, vgrajevanje robnikov, izdelava pločnika ter ureditev voziščne konstrukcije). Skladno s 2. členom pogodbe za Ureditev priključka lokalnih cest na državni cesti G2-111/ 0239 v Parecagu, je skupna vrednost investicije ,36 Eur, od tega je delež občine Piran ,78, delež RS Ministrstva za promet - Direkcije RS za ceste pa ,58 Eur. Trajnostna mobilnost Občina Piran namenja največ subvencij za mestni potniški promet na prebivalca v celotni Sloveniji Občina Piran je v prvi polovici leta 2011 sodelovala z Ministrstvom za promet, v okviru projekta»integrirani javni potniški promet«, projekt»izobraževanje, informiranje in ozaveščanje Sofinanciranje MPP v večjih občinah v letu 2010 javnosti o pomenu javnega potniškega prometa«z delovnim imenom»dobimo se na postaji«, v okviru katerega je bila izvedena identifikacija stanja JPP (javni potniški promet) in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah. Projekt je sofinanciran s strani Kohezijskega sklada EU. Omenjena študija (končno poročilo pripenjam) nudi vpogled v stanje javnega prometa po slovenskih občinah, tudi skozi kriterije trajnostne mobilnosti, in tako predstavlja majhen korak v smeri doseganja trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah. Končno poročilo o stanju javnega potniškega prometa in ukrepih trajnostne mobilnosti v Sloveniji prikazuje aktualno stanje na občinski ravni. V raziskavi je sodelovalo 70 slovenskih občin. V sklopu spodbujanja trajnostne mobilnosti Občina Piran skozi vse leto izvaja naslednje aktivnosti: nudi brezplačni prevoz na relaciji parkirišče in GH Fornače Tartinijev trg (center mestno jedro), subvencionira mestni prevoz za občane in obiskovalce (mesečna vozovnica za občane 4,20 Eur, za obiskovalce pa vozovnice po 6 EUR za 20 voženj). Pozitivni učinki glede mobilnosti se kažejo tudi večjem številu prepeljanih potnikov, ki jih je Občina Piran dosegla z ukrepi spodbujanja javnega prevoza. Solni cvet - December - stran 7

8 aktualno aktualno Slobodan Simič Sime o piranskem mandraču Pirana nismo vredni, če smo se pripravljeni posloviti od svojega mandrača! Piranski mandrač in celotno pristanišče skupaj z neobičajnima svetilnikoma, nekoč s petimi edinstvenimi morskimi bitvami, možici (kar tri so kasneje nespametno in po nepotrebnem uničili) z unikatnim dvigalom (le kje se sedaj nahaja?), kamnitimi stopnicami izdelanimi iz nekajtonskih monolitnih blokov (ker teh stoletnih in avtentičnih stopnišč piranski»skrbniki«niso sposobni ohranjati, jih preprosto uničijo in na njihovem mestu zgradijo neke stopničke za domač bazen iz ploščic na nekakšnem betonu), izvirnimi kovinskimi in kamnitimi bitvami ob robu, stoletnimi rinkami za vezanje bark (kolikor jih je še ostalo!), še opaznimi ostanki, vrtišči nekdanjih kovinskih soh itd., je celovita, nedeljiva in najpomembnejša mestna ter edinstvena in neprecenljiva dediščina svetovnega formata. Tista, ki prva presune vsakega obiskovalca tega mesta. Ena ključnih, ki ustvarja krilatice»piran, biser Slovenske Obale«,»Piran, eno najlepših mest na svetu«,»piran, mesto muzej«,»piran, mesto z dušo«,»piran, ohranjeno avtentično obmorsko mesto«itd. Ena tistih, na katere je vsak Pirančan lahko upravičeno ponosen. Tista, ki je bistveno pripomogla k Piranu, kakršen je bil in kakršen je danes. Ena tistih, ki ključno gradi pojem avtentičnega mediteranskega mesta, kar je in bi Piran vedno moral biti. Nestrokovno, diletantsko ali interesno seciranje te celote je hazardiranje s prihodnjostjo celega mesta in vseh njegovih ljudi. In o dosedanjih, skrajno nestrokovnih in nepremišljenih posegih sedaj v ta, sedaj v drugi del Če bo ostal, bo grd beton, ki je uzurpiral mandraču tudi velik del akvatorija, stoletja ob vsaki oseki po nepotrebnem maličil lepoto mandrača in celega mesta. Istočasno pa bo vedno, ko se bo tako grd pokazal iz morja, spomnil na neko peščico majhnih, neodgovornih ljudi, ki niso ne strokovno in ne estetsko bili kos tej neprecenljivi dediščini in temu velikemu mestu. Podobno sporočilo posredujejo kovinski drogovi zgrešenih pontonov za katere upam, da jih bo prva osveščena oblast nemudoma odstranila. piranskega pristanišča kaže, da upravitelji o tej izjemni vrednoti in njegovemu pomenu vedo nadvse malo. Piranski mandrač in celo pristanišče pa je mnogo, mnogo več kot le mesto barvite in bogate zgodovine, izjemnih materialnih in estetskih stvaritev, pretkanih tehničnih pogruntavščin. Po njegovih kamnih, tistih, ki so do pred kratkim, pred pogromom primitivizma še vztrajali, niso stopali le doži in mnogi velikani umetnosti in kulture. Bili so poslednji dotik Pirana premnogim, ko so iz tega ali onega razloga, hote ali nehote odhajali. Kakšnim vse usodam je bil priča ta mandrač, kolikim Pirančanom je izvabil solze ali nasmeh, kolikim je rešil življenja, koliko zgodb je stkal Piranski mandrač je zato tudi mesto spominov. Največjega števila spominov! Za obmorsko mesto je mandrač njegovo srce in duša hkrati. Pomena takega mesta, kot je Piran, se zaveda odgovoren del sveta, odgovoren del domačinov in odgovoren del stroke. Zaveda pa se tudi, da zemljo teptajo majhni, pohlepni, pokvarjeni, neodgovorni in podobni ljudje, ki jim ni nič sveto, še najmanj pa kulturna dediščina. In pred takimi poskušajo mesta, kakršno je Piran, zaščititi z mnogimi predpisi, pravili, priporočili, zakoni Tako je tudi Piran že dolgo zaščiteno mesto in mesto muzej. Ima posebno strokovno službo, ki naj bi bdela nad njim in še marsikaj drugega. Kaj je v bistvu piranski mandrač? To je predstavnik materialne kulturne dediščine prve kategorije in potemtakem zelo zavezan osnovnim pravilom svetovne dediščinske stroke, ki pravi, da se take dragocenosti in vsak njihov del ohranjajo: na isti lokaciji, znotraj enakih mer (gabaritov), v enaki obliki in z enakimi, vsaj na področju vidnega, gradivi. Odstopanje od tega in iskanje kompromisov je možno le tedaj, ko fizično ali iz drugih tehtnih razlogov (npr. nevarnost uničenja dediščine) NI MOŽNO slediti tem osnovnim postulatom. Mimogrede, Piranski mandrač niti na enem milimetru ni omejeval možnosti pravilne in strokovne sanacije! Zgoraj našteta pravila z drugimi besedami in s kakšno metaforo pomenijo, da je Eiflov stolp le tisti, ki je v Parizu! Ko ga prestavite v Lucijo, je to najbolj navaden kič in seveda znak popolne zabitosti predlagatelja. Enaka je ideja o kamnitem mostičku, ki je nekoč stal pred vhodom v mandrač, ko je bil ta še na prostoru današnjega Tartinijevega trga in ki bi ga sedaj nekateri radi na novo zgradili in postavili nekaj drugam. Podobna je smešnica z odstranjenim piranskim pristaniškim dvigalom, ki bi ga zaradi nedomišljenega projekta popolnoma nepotrebno sedaj radi nekam prestavili. Najraje pred pomorski muzej, ker se verjetno tam lepo ujema z nekdanjimi palmami bližnjega parka. Vsi poznamo Robov vodnjak. Zamislimo si, da se kamnita roka enemu od rečnih bogov zlomi. Naj se pokaže tisti strokovnjak, ki jo bo tako saniral, da jo bo odebelil in ojačal z betonom, ker bo tako močnejša in se ne bo več lomila? Ne, Republiški restavratorski center v Ljubljani tega seveda nikoli ne bi dovolil. V primeru piranskega mandrača pa ni težave, če se odebeli pomol, betonira vsevprek, zmanjšuje akvatorij, odstranjuje izvirne dele mandrača, izvirna gradiva in spreminja njegova celotna oblika. SRAMOTA! Neskončno se zahvaljujem vedno večji skupini odgovornih domačinov, ki so se postavili po robu primitivizmu in uničevanju mesta. Rešili so mnoge Solni cvet - December - stran 8

9 aktualno aktualno bitve in stoletne tlakovce, ki so bili namenjeni na odpad zgodovine ali v kakšno vilo, rešili so dvigalo, ki bi že zdavnaj bilo razrezano, sedaj pa obstaja zanj trohica upanja, uspeli so vrniti morju tudi njegov majhen del, ki so ga bili že iznakazili z betonom in železom in uspeli so rešiti mandrač še mnogih drugih grdobij. Toda za tisto ključno, imeti nazaj svoj enak in saniran mandrač, ki bo tako od Pirančanov, kakor ribičev, se bo potrebno še boriti. IN SE BOMO BORILI! Če ponovno pustimo, da se spreminja naš mandrač, kakor se počasi, potuhnjeno počne ves čas, potem bomo po še nekaj»sanacijah«iz njega naredili popolnoma nekaj drugega, verjetno marino samo za poklicane, kar je zahrbtna želja mnogih od njih. In tedaj, dragi Pirančani, tedaj bo prepozno za solze. Sedaj se je potrebno zavedati, kaj se skriva v ozadju in zakaj je nekaterim od nas ena sama avtentična bitva našega mandrača pomembnejša kakor vsi oni, vpleteni v to»šporkarijo«, kakor ves Evropski denar in ves izgubljeni čas! Če smo pripravljeni sprejeti to početje, takšno»saniranje«našega mesta in njegove dediščine, potem tega mesta preprosto nismo vredni. Pozivam vse, posebno pa piransko oblast, naj za vraga že enkrat prične razumevati bistvo Pirana, njegovih ljudi in kulture tega prostora in naj končno doume, kdo kam sodi in komu je mar za mesto, komu pa le zase in za svoje, in prične sanirati, vzdrževati in razvijati to nenadkriljivo mesto kakor mu gre. In to naj dela skupaj z odgovornimi domačini in družbeno odgovorno stroko. Slobodan Simič Sime (tekst je napisan 29. septembra 2011) Aktualne informacije potek sanacije ribiškega pristanišča v Piranu Projekt ''ureditev ribiškega pristanišča Piran'' je bil pričet in se izvaja z namenom izboljšanja pogojev za delo ribičev. Istočasno pa se je sledilo tudi temu, da dela potekajo v skladu s pridobljenimi kulturno varstvenimi pogoji, ki jih je izdala pristojna spomeniška služba. Na podlagi problemov, ki so se pojavili med samo sanacijo pristanišča, je občina kot investitor naknadno pridobila še konservatorski načrt za predmetno sanacijo in izpolnila še celo vrsto zahtev (arheološke raziskave in drugi elaborati), ki jih je naknadno zahtevala spomeniška služba. Rezultati usklajevanj med izvajalcem konservatorskega načrta z izvajalci in projektantom, ki so se odvijali po oddaji konservatorskega načrta, so bili predstavljeni javnosti na javni predstavitvi Občine Piran 15. septembra Slednji torej predstavljajo podlago za pridobljene spremenjene kulturno varstvene pogoje, ki jih je v mesecu novembru 2011 izdal ZVKD UE Piran. V mesecu novembru pa smo Agenciji za kmetijske trge posredovali 3. zahtevek, s katerim so opredeljena sredstva v višini do sedaj neizkoriščenih nepovratnih sredstev ( ). Trenutno poteka s strani agencije revizija izvršenih del ter preverjanje upravičenosti pridobitve nepovratnih sredstev, kar bo do konca leta dalo odgovor o tem, koliko nepovra- tnih sredstev bo občina prejela še letos. Predvideno je, da se bo po zaključku del oz. po pridobitvi uporabnega dovoljenja, posredovalo še zadnji (4.) zahtevek, ki omogoča pridobitev morebitnih neizkoriščenih nepovratnih sredstev. Urad za gospodarstvo in turizem Občine Piran Glede same nadaljnje izvedbe del je predvideno, da se bo obalni zid pred objektom ''Gea college'' začel sanirati sredi januarja, ko se bodo istočasno izvajala dela tudi na ureditvi kanalizacijskega omrežja. Zaradi specifičnih pogojev dela in pomanjkanja prostora je na tem območju predvidena zapora prometa, ki bo za čas izvedbe del pogojevala spremenjeni prometni režim. V zvezi s tem projektom, za katerega je občina prejela odločbo o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini 2,4 mio naj omenimo, da je občina do tega trenutka posredovala 2 zahtevka za nepovratna sredstva in na tej osnovi prejela Solni cvet - December - stran 9

10 aktualno aktualno Domoznanski četrtki Za domačine privezov ni! V novembrski izdaji Domoznanskih četrtkov je Zavod Mediteranum pripravil okroglo mizo na perečo temo privezov za plovila v piranskem mandraču, z zgovornim naslovom»za domačine privezov ni!«. Pobudnik, Slobodan Simič Sime, ki je tokratni večer tudi povezoval, je ob strokovni pomoči skrbno izbranih gostov želel ugotoviti, zakaj v Piranu že dolgih 13 let nihče ni dobil novega priveza, čakalna lista pa se vztrajno daljša in danes šteje že okrog 160 prosilcev. Udeležence je zanimalo tudi, zakaj domačini nimajo prednosti pri pridobivanju privezov za svoja plovila. Prisotnim gostom in obiskovalcem je Sime najprej podrobneje predstavil utečeno prakso marin in mandračev v obmorskih mestih sosednje Istre - Rovinju, Novigradu, Poreču, Opatiji in Miljah, kjer imajo domačini običajno z zakonom ali krajevnimi odloki zagotovljeno določeno število privezov, obenem pa je akvatorij pristanišč sosednje Hrvaške in Italije praviloma neprimerno bolje izkoriščen. Tako na primer akvatorij piranskega mandrača obsega dobrih kvadratnih metrov s 300 privezi za plovila, v Rovinju pa enako velik prostor izkoristijo za privez 470 do 480 plovil, najpogosteje z»vezanjem v filah«, v vrstah ali»bok ob bok«. Takšni tradicionalni in preizkušeni načini privezovanja plovil so bili ob izgradnji srednjega pomola v piranskem mandraču opuščeni in pozabljeni. Pomen privezov za domačine je Sime opisal s tradicionalno povezanostjo prebivalcev Pirana z morjem, ki predstavlja bistvo njihove identitete, plovilo pa Piranski mandrač v 70ih letih barke so privezane v več vrstah. (Fotografijo prispeval: Slobodan Simič - Sime) povezavo, ki jim omogoča, da plujejo, lovijo ribe, neposredno občutijo morje in ohranjajo običaje ter mediteranski način življenja. Udeleženci so si zastavili vprašanje, ali bi lahko Pirančanom v domačem mandraču omogočili podobne pogoje kot v sosednjih pristaniščih Istre, pa tudi, ali bi lahko z drugačnim vezanjem in razporeditvijo plovil pridobili dodatne priveze. Povabilu k skupnemu iskanju rešitev so se odzvali Egon Štibilj, skrbnik privezov v pristanišču iz Okolja Piran, Neset Dulaj, vodja turističnega sektorja v Okolju Piran, Tomaž Virnik, predsednik prvega jadralnega kluba v Piranu, Vinko Oblak, poznavalec problematike vezanja plovil in odvetnik Marko Zorman. Predstavnika Okolja sta se strinjala, da privezov v piranskem pristanišču kronično primanjkuje, tako za domačine kot za dnevne priveze navtičnih turistov, zaradi česar se je Piran prisiljen odreči tudi znatnim dohodkom iz turizma in z njim povezanih dejavnosti. Po grobi oceni naj bi bila med vsemi imetniki privezov približno tretjina piranskih občanov, ki obenem predstavljajo tudi večino čakajočih na dodatne, nove prostore za privez plovil. Vinko Oblak je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj na morju predstavil možnosti za različne načine vezanja in opozoril na ugodno letno ceno pristojbin za priveze, ki je verjetno tudi poglavitni razlog za»gnečo«v piranskem mandraču. Letna pristojbina za privez šestmetrskega plovila je namreč v piranskem pristanišču skoraj petkrat nižja od tiste v bližnji portoroški marini. Marko Zorman je povzel pravni vidik in izkušnje s pridobivanjem privezov ter možnosti za spremembe občinskega odloka, s katerim bi domačinom lahko zagotovili priveze po ugodnejših cenah, vsi pa so se strinjali, da je potrebno najti ustreznejše rešitve in izrazili pripravljenost za prihodnje sodelovanje pri njihovem oblikovanju. Da ne bo ostalo le pri besedah, je postalo jasno takoj po zaključku formalnega dela domoznanskega večera, ko se je neuradna, a nič manj vneta razprava o privezih nadaljevala»pri Bertu«, v piranski Cantini. Tudi v dneh, ki so sledili, je e-poštni predal Zavoda Mediteranum skoraj»počepnil«pod težo prispelih odzivov, komentarjev, predlogov in izrazov pripravljenosti za sodelovanje. Udeleženci omizja so se odločili, da bodo na pobudo pristojnih pri Javnem podjetju Okolje Piran pod okriljem Zavoda Mediteranum oblikovali strokovno iniciativno skupino, ki bo sodelovala pri sestavi predloga za spremembe doslej veljavnega občinskega odloka in obenem skušala oblikovati rešitve, s katerimi bi v piranskem mandraču zagotovili dodatnih osemdeset privezov za plovila, prednost pri dodeljevanju pa naj bi imeli predvsem prebivalci Pirana. Iniciativi so se pridružili tudi nekateri primorski odvetniki, ki so ponudili brezplačno pravno pomoč. Skupina naj bi z delom zaključila najkasneje v juniju prihodnjega leta, ko bodo svoje zamisli in predloge posredovali občinskim svetnikom. Ob rob tej iniciativi, ki bo nedvomno uspešna in dobrodošla, pa vsekakor velja zapisati, da je takšno konstruktivno povezovanje pristojnih služb, stroke in civilne družbe, po načelu»več glav več ve«, zagotovo zgleden primer sodelovanja pri reševanju konkretnih, življenjskih problemov Piranežev in presega žal prepogosta obračunavanja in spore, ki jih netijo osebni interesi ter politična nesoglasja na lokalni ravni. Veliko sreče, Mediteranum! Morda pa bosta podoba in izkoriščenost piranskega mandrača že prihodnje leto drugačna prijaznejši domačinom in obiskovalcem? Nataša Cvišič Solni cvet - December - stran 10

11 aktualno aktualno Sapramiška 2 Prvo otroško rajanje v Avditoriju Nedeljsko dopoldne 22. novembra je bilo v Avditoriju zelo živahno. Pisana množica otrok in njihovih staršev, spremljevalcev, si je najprej ogledala gledališko predstavo Sapramiška 2 Mini teatra, sledilo je razposajeno in prešerno, a hkrati poučno, rajanje in plesanje v avli pod vodstvom izkušenih profesionalnih plesalcev.»do zadnjega kotička polna dvorana je dobra popotnica za nadaljnje delo z otroki in za Živahno dopoldne v portoroškem Avditoriju. Smeh je pol zdravja Nastop stand-up komikov Na Noč čarovnic je v avli Avditorija nastopil stand-up komik Vid Valič z gosti in zabaval ter dodobra nasmejal več kot 250 obiskovalcev. Ob Valiču so se predstavili še Mirza Tvrtković in Dušan in med tekmovalci tudi Nejc Špeh. Prireditelja večera sta bila Klub študentov Občine Piran in Avditorij Portorož. To je bil tretji letošnji večer stand-up komedije v Avditoriju, in ker je smeh pol zdravja, otroke na področju kulturne vzgoje v naši občini«. Zavoljo pestrega decembrskega programa - Pepelka, Alice v čudežni deželi, Smrkci v delavnici Dedka Mraza in obisk Dedka Mraza, Aladinova svetilka - bo naslednje otroško rajanje sredi januarja; predvidene gledališke predstave so Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Grdi raček, Pika Nogavička, idr. Avditorij Portorož obljubljamo, da jih bo v prihodnjem letu še več. Nasmejani obiskovalci Avditorij Portorož Obujanje starih običajev ter družabnih iger Prvi piranski turnir more giapponese Zmagovalci prvega piranskega turnirja. (foto Janez Mužič) V piranski briškolarnici oziroma v Kantini na Trgu 1. maja, kjer že tretje leto potekajo mesečni turnirji v briškoli in trešetu, se kot kaže obetajo tudi redni mesečni turnirji v mori giapponesse. Prvega so izpeljali 25. novembra in je navdušil mnoge. Pomerilo se je kar 22 tekmovalcev, tako da bo na drugem, ki ga napovedujejo za čas tik pred novim letom, gotovo še več sodelujočih. Turnir so izpeljali navdušenci nad to igro, ki se že vrsto let srečujejo v Kantini, pridružil pa se jim je tudi Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum Piran, ki poleg drugih aktivnosti prizadevno obuja stare običaje ter tudi družabne igre. Tako predstavnik Mediteranuma Slobodan Simič Sime pravi:»mora giapponese je sila enostavna igra in prav zaradi preprostosti je bila nekoč mnogo bolj razširjena, kot je danes. Igra jo lahko staro in mlado, najraje se seveda igra po gostilnah, tako za kako rundo. Vsekakor pa gostilničarji raje vidijo, da se pri njih igra mora giapponese kot pa mora cantada. Slednja marsikje ni zaželena, ker je glasna, ker hitro preraste v prepir in pretep.«poleg Mediteranuma so bili so- -pokrovitelji turnirja še najnovejši piranski muzej Čarobni svet školjk in restavracija Ivo, ki sta poskrbela za nagrade, ter Kantina, ki je poskrbela za marendo. Tekmovalo je 11 dvočlanskih ekip, katerih igre je v veselem in zbadljivem vzdušju presenetljivo spremljalo kar precej navijačev. Na koncu sta zmagala Miran Velkavrh in Lavro Skomina pred Egonom Štibiljem in Urošem Štibiljem ter tretje uvrščenima Marjanom Tomšičem in Francem Godnjavcem. Mediteranum napoveduje, da bodo spomladi poleg turnirjev v briškoli in mori giapponese začeli tudi s turnirji v mori cantadi. Na vse te turnirje že sedaj vabijo tudi tekmovalce iz drugih krajev, ob prizadevanjih za obujanje starih družabnih iger pa vabijo k sodelovanju vse, ki bi bili pripravljeni poučevati briškolo in trešet, saj za pomlad načrtujejo tečaje te igre. Oglasijo se lahko na: mediteranum@siol.net, kjer lahko dobite tudi vse druge informacije o omenjenih turnirjih. Janez Mužič PORTOROŽ AVTOBUSNI PREVOZI street.tour@siol.net tel: gsm: Solni cvet - December - stran 11

12 aktualno aktualno V svetu školjk in polžev Piran ima nov muzej Piran prepričljivo dokazuje in utrjuje našo morsko tradicijo z Akvarijem, Pomorskim muzejem, Potapljaškim muzejem, Morsko biološko postajo, Pomorsko šolo in ne nazadnje od nedavnega tudi s Konhilarijem. Zavod Mediteranum namreč od septembra vabi v zgradbo na vogalu ob Tartinijevem trgu na novo turistično atrakcijo, na stalno razstavo, ki so jo poimenovali Čarobni svet školjk. Na razstavi se boste potopili v globine morja in spoznali bitja, ki so našim očem sicer tam globoko doli skrivnostno skrita, vsi pa jih poznamo od otroških dni dalje, ko smo jih prvič našli in občudovali na bregu morja, kamor so jih naplavili valovi. Piran je s konhilarijem (konhilija = lupina) postal eno redkih mest v Evropi, kjer si na stalni in nadvse poučni razstavi lahko ogledamo hišice bitij s celega sveta, ki ne poznajo stanovanjskih problemov in imajo domove tako neverjetno raznovr- Piranski akvarij vabi na obisk tudi pozimi, saj mnoge namesto na sneg raje zanese na morje. Po prenovi velja za enega najlepših na Jadranu in ponuja na ogled skoraj vse, od kakih 70 vrst rib in 250 vrst nevretenčarjev, ki živijo v našem morju. Oskrbnik Valter Žiža si prizadeva sproti dopolnjevati bazene. Tako je na primer te dni ponosen na izjestnih, domiselnih in lepih oblik ter vzorcev, da jim lahko zavida vsak arhitekt, gradbenik ali kipar. Na ogled je skoraj najrazličnejših apnenčastih lupinic školjk, polžev in tudi njihovih fosilov z vsega sveta, med katerimi je celo nekaj deset takih, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje. To je prvi in edini konhilarij pri nas in daleč naokoli. Tudi v svetu so redki. Jan Simič je dal na ogled lupinic polžkov in školjk iz svoje zbirke, v kateri jih ima kar okoli (foto Janez Mužič)»Ne prikazujemo samo polžke in školjke iz vseh svetovnih oceanov, ampak tudi iz rek, jezer in celo jamske mehkužce,«pravi Pirančan Jan Simič, ki je vsebinsko uredil konhilarij in ima veliko znanja s tega področja. Zaključuje namreč študij teh bitij na Biološki fakulteti in med drugim precej sodeluje s Prirodoslovnim muzejem Slovenije v Ljubljani, Morsko biološko postajo in Akvarijem Piran. Ker je konhilarij nedaleč od akvarija in gre za podobno vsebino oziroma dejavnost, ki je povezana z morjem, se z upravo akvarija dogovarjajo celo o skupnem nastopu, da bo možno ob obisku Pirana obiskati hkrati oba muzeja in tako še bolj podrobno spoznati pestrost življenja v našem morju ter Tržaškem zalivu. Simič že več kot 15 let zbira školjke in polžke ter ima v svoji zbirki več kot vrst lupinic, kar je kljub tako velikemu številu le dva do tri odstotke vseh vrst polžev in školjk, ki živijo na svetu. Pa nekaterih ocenah pa gre vendarle morda za najpopolnejšo zbirko školjkic v tem delu Evrope, v kateri seveda ni školjk, ki so zaščitene. Otvoritve konhilarija se je z velikim zanimanjem udeležil tudi župan Peter Bossman, ki je navdušen nad še eno ponudbo mesta, povezano z morjem. Muzej je na Tartinijevem trgu 15 in je odprt od 1. marca do 31. maja ter od 1. oktobra do 30. novembra od 11. do 18. ure, razen ob ponedeljkih, ko je zaprt. Od 1. junija do 30. septembra je odprt vsak dan od 10. do 20. ure. Od 1. decembra do 28. februarja je ogled možen po predhodnem dogovoru na: Po predhodnem dogovoru pripravijo tudi vodenje ali izredni termin za ogled. Janez Mužič Drugi rojstni dan novega piranskega akvarija Znamka kanoče za rojstni dan Dve leti po tem, ko je bil piranski akvarij zaradi temeljite prenove zaprt, je to poletje privabljal obiskovalce kot še nikoli prej. Zaradi velikega interesa je bil poleti odprt dlje kot običajno, tja do 22. ure. Poleg drobnih spominkov sproti izdajajo razglednice in znamke z motivi življa, ki ga najdemo v slovenskem morju, tam deluje pošta morskega konjička in tu je še cela vrsta novosti, kar seveda velja tudi za skoraj popolno zbirko rib našega morja, ki v bazenih še zlasti razveseljujejo otroke.»akvarij Piran je delček tega, kar nas opominja in osvešča o velikem bogastvu, ki ga imamo v našem morju,«je ob drugem rojstnem dnevu prenovljenega piranskega akvarija na slovesnosti poudaril njegov direktor Matjan Tončič. Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož, ki je upravljavec akvarija, namreč ni pozabil na to, po času sicer majhno, a po pomenu veliko obletnico. Z rojstvom akvarija v prenovljeni podobi so se namreč za akvarij, ki je zadnja leta pred tem komaj še životaril, začeli povsem novi časi. Za rojstni dan so poleg feštice pripravili izdajo četrte osebne poštne znamke z morskim motivom. Za ribama fratrom in kavalom ter nevretenčarjem spirografom je prišel na vrsto rakec, ki ga domačini in ribiči imenujejo kanoča, strokovno pa je to bogomoljka (Squilla mantis). Znamka je izšla v sodelovanju s Filatelistično numizmatičnim društvom Piran, vzporedno z njo pa so izdali tud dnevni žig in razglednico kanoče, ki je že 11. razglednica z motivom življa iz našega morja. Prizadevni filatelist Mitja Jančar za prihodnje leto že napoveduje še dve»morski«znamki. Solni cvet - December - stran 12

13 aktualno aktualno men primerek globokomorske babice in še zlasti na mladega kovača, ki ga je v akvarij prinesel prizadevni sodelavec, potapljač Gorazd Lazar.»Kovač je zelo občutljiva riba na stres, na površje ga je treba dvigati počasi, saj se mu drugače napihne mehur, nadvse izbirčen je tudi pri hrani, tako da ga redko vidimo po akvarijih,«je vesel pridobitve Žiža, ki pravi, da je sedaj akvarij že skoraj v celoti vzpostavljen. Manjkajo samo še morski konjiček, želva, jegulja, ježek, skratka tiste zaščitene vrste, ki so jih morali lani na zahtevo inšpekcije izpustiti nazaj v morje, ker za njihovo prikazovanje niso imeli dokumenta o njihovem poreklu. Janez Mužič Mitja Jančar je predstavil novo razglednico in poštno znamko z morskim motivom kanoče. Istrska kuhinja od A do Ž Ko zadiši po Istrski kuhinji Novo vodstvo Prof. dr. Anton Gosar, dekan Turistice Moja prva etnografska kuharska knjiga Istrska kuhinja (Pr nas kuhamo pu naše) je izšla pri Založbi Kmečki glas leta 2000 in doživela kar dva ponatisa (2005 in 2008), ki sta tudi pošla. Medtem sem ves čas na terenu skrbno dopolnjeval svojo zbirko zapisanih zanimivih istrskih jedi, tako da se je nabralo preko 700 receptov, ki sem jih v novi kuharici priročno uredil kar po abecedi: od A do Ž. Poleg tega je posebnost knjige, da sem za vsako črko oziroma poglavje našel istrski pregovor vezan na jed, kuhinjo oziroma prehranjevanje. Kot zgodovinar in skrben zbiralec istrske kulinarične dediščine oziroma gradiva sem pripravil tudi vsebinsko zanimiv uvod, v katerem je jedrnato predstavljen geografski in zgodovinski Prof. dr. Anton Gosar je bil 11. novembra 2011 izvoljen za novega dekana Fakultete za turistične študije - Turistice. Prof. dr. Anton Gosar je mednarodno priznan profesor turistične geografije, z večletnimi izkušnjami s področja vodenja in upravljanja v visokem šolstvu, je doktor geografskih znanosti, redni profesor ter raziskovalni svetnik, z bogatimi izkušnjami v turističnem gospodarstvu in v mednarodnem akademskem okolju. S fakulteto Turistico je povezan že od ustanovitve, ko je bil njen prvi predsednik senata. Več let je poučeval in raziskovalno deloval tudi na tujih univerzah v Nemčiji, v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Na Fakulteti za turistične študije, Fakulteti za humanistične študije in na Znanstveno raziskovalnem srepregled Istre. Temu sledi predstavitev splošnih značilnosti istrske kuhinje, istrske kuhinje kot prostora, posod in kuhinjskega pribora, mer Sledi sprehod skozi leto in letne čase, cerkvene in letne praznike, soline, predstavitev osmic, življenjske poti in Šavrink, ki so se delile na jajčarice, mlekarice, kolačarice ter krušarice. Poudarek je na zdravilni istrski kuhinji, njenih sestavinah, pripravi jedi in na tem, da je tudi istrska kuhinja del naše kulturne dediščine. Gre za etnografsko delo in temu primerne so tudi fotografije, delo Roberta Titana, iz katerih diši po istrski kuhinji. Knjiga bo lahko navdih za odlične jedi kulinaričnim mojstrom, pa tudi vsem drugim, ki jih zanima zdrava, neizmerno pestra in domiselna istrska hrana. Ljubitelje Istre, istrske kulinarike, vse, ki prisegajo na zdravo domačo hrano, in seveda tudi gurmane čaka prijetno presenečenje v novi etnografski kuharski knjigi z naslovom Ko zadiši po istrski kuhinji, s podnaslovom Istrska kuhinja od A do Ž, na več kot 380 straneh, ki je gotovo najbolj popoln tovrstni kuharski pripomoček pri nas in obenem v marsičem posebna. Alberto Pucer dišču Univerze na Primorskem proučuje trajnostni turizem ter prostorske probleme v JV Evropi, v Alpah in Sredozemlju. Za uspešno uveljavljanje slovenske znanosti v svetu je prejel naziv»ambasador RS v znanosti«in je edini slovenski predstavnik ugledne Mednarodne akademije za turistične študije - IAST.»Turistica predstavlja zgodovinski prispevek k razvoju slovenske turistične misli. Ponosen sem, da sem pri tem projektu sodeloval že od vsega začetka. Turistica je pod vodenjem dosedanjih dekanov in dekanj postala svetilnik turističnega izobraževanja in raziskovanja v slovenskem univerzitetnem in gospodarskem okolju. V času ekonomskih in družbenih sprememb bo dekanovanje v določeni meri težko, a v to nalogo, ob pomoči mladih in dinamičnih sodelavcev, vstopam s polno optimizma,«je dejal izvoljeni kandidat. Sedanja dekanja, dr. Aleksandra Brezovec, bo novemu dekanu predala dekanske časti in dolžnosti na svečani inavguraciji v prostorih Turistice v začetku januarja. Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica Solni cvet - December - stran 13

14 aktualno aktualno Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami Podžupanja Meira Hot obiskala Primorski pravni center Primorski pravni center je ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami obiskala podžupanja Občine Piran Meira Hot, kjer se je seznanila z delom pravnih svetovalcev centra na področju pomoči ženskam, žrtvam nasilja. Nasilje nad ženskami, pripadnicami ranljivih družbenih skupin je prisotno tudi v našem lokalnem okolju. Kot je povedala direktorica Primorskega pravnega centra Margerita Jurković, se pravniki Primorskega pravnega centra vsakodnevno spopadajo s pravnimi vprašanji žrtev tovrstnega nasilja.»ženskam, žrtvam nasilja je dostop do pravne pomoči pogosto onemogočen, bodisi zaradi neosveščenosti, administrativnih ovir in drugih okoliščin. Zato Primorski pravni center že od začetka delovanja s pravnimi nasveti aktivno pomaga tudi Podžupanja z vodstvom PPC ženskam, žrtvam nasilja«, je povedala Margerita Jurković. Po besedah vodje pravnega svetovanja Primorskega pravnega centra Polonce Skendžič zaradi strahu pred storilcem in sramu v družbi velikokrat predolgo prikrivajo svoje težave. Problematike nasilja nad ženskami se zaveda tudi podžupanja Meira Hot, ki je pozdravila delovanje centra in izpostavila pomembnost učinkovite in strokovne pravne pomoči tudi ranljivim skupinam prebivalstva. Umberto in Lidija Radojkovič Prvih 50 let v Piranu Zadnji oktobrski petek je v Piranu minil v znamenju ljubezni. Priljubljena domačina Umberto in Lidija Radojkovič sta namreč praznovala zavidljivo petdeseto obletnico sklenitve zakonske zveze in jo v krogu svojih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in znancev obeležila z obredom zlate poroke. Na praznično okrašenem Prvomajskem trgu se je tako zbralo kar nekaj Pirančanov, pa tudi mimoidočih, saj je pestro dogajanje pritegnilo njihovo radovednost. Uradno razglasitev zlatoporočencev je opravil župan Peter Bossman, ob tej priložnosti pa so na starem vodnjaku celo spletli tradicionalno girlando, ki je zaokrožila nostalgijo po starih, tradicionalnih običajih. Domačini so slavljenca presenetili še z glasbeno - pevskim nastopom, za piko na i pa je poskrbel Mladinski pihalni orkester Piran, ki mu je dolga Po 50 letih še vedno zaljubljena ( foto Nataša Cvišič) leta dirigiral prav Berto. Ob njhovi glasbi sta se zlatoporočenca seveda zavrtela, Berto pa je v zanosu za nekaj trenutkov prijel za dirigentsko palico in v spomin na stare čase prevzel vlogo dirigenta. Župan nam je v svojem nagovoru predstavil zgodbo dveh mladih, ki sta se pol stoletja nazaj spoznala, zaljubila in vztrajala v dobrem in slabem, kot sta si to zaobljubila leta A njuna zgodba ni le zgodba o ljubezni, temveč tudi zgodba o Piranu v zadnjih petih dese- tletjih. Oba sta namreč v Piran prišla istega leta, Lidija iz kraške, Umberto pa istrske vasice, ona je dobila delo v pekarni na Prvomajskem trgu, on pa je prišel pomagati pri pihalnem orkestru. Piran ju je združil in skupaj z njim vztrajata že 50 let. Na istem trgu, kjer je Lidija dobila svojo prvo zaposlitev, še danes deluje njuna gostilnica Cantina, v kateri poleg njiju delajo tudi njuni otroci in zdaj že vnuki. V njenih prostorih se v zimskem času grejejo domačini, ob toplem vremenu Solni cvet - December - stran 14

15 aktualno aktualno pa se na ploščadi trga predajajo soncu tako domači kot tuji gostje. V Cantini skrbijo tudi za ohranjanje starih običajev, saj se tam že tradicionalno odvijajo turnirji starih piranskih iger - briškole, more đaponeze in trešeta, ki predstavljajo eno izmed oblik druženja, posebno v turobnih zimskih dneh. Berto in Lidija sta ostala zvesta sebi, drug drugemu in svojemu mestu. Mestu, ki se je v času trajanja njune ljubezni spreminjalo, nekateri običaji in navade pa so ostali enaki. Tudi po njuni zaslugi. Zato sta bila brez dvoma prava kandidata za premierno fotografiranje na balkončku do nedavnega prazne Benečanke, ki jo zakonca Gordana in Alverino Mlakar skušata ponovno oživiti. Ta rdeča beneška stavba je namreč prav tako dobila svoj prostor pod soncem zaradi ljubezni. Zlatoporočenca sta se na balkončku razposajeno nastavljala vsem navzočim, ki so jima spodaj ploskali, lovili poročni šopek in od ženina zahtevali, naj poljubi nevesto. Župan Peter Bossman je v svojem nagovoru me drugim dejal:»tu sta zato, ker se že dolgo ljubita, ljubezen pa je osnova vseh medčloveških odnosov. Zaradi nje in z njo v srcu sta bolje živela sama s seboj in z drugimi. Zaradi nje sta se odločila za skupnost. Skupnost v kateri ni minil dan, da ne bi znala najti poti drug k drugemu.«tudi Piran kdaj pokaže zobe, a njegovi meščani, ki ga imajo radi, vedno najdejo pot drug do drugega. Ker se nekatere stvari ne spreminjajo, ampak vztrajajo. Tako kot ljubezen naših zlatoporočencev. Nataša Cvišič Ekološko osveščanje in upiranje potrošništvu Na Turistici so imeli tržnico Daj - dam Na Fakulteti za turistične študije Portorož so imeli sredi novembra tržnico Daj-dam. Prva je bila spomladi in glede na izvrsten odziv so se študenti ter predavatelji tako drugič prelevili iz standardnih potrošniških kupcev v izmenjevalce dobrin. Vsak je lahko na ta živahen bazar v avli šole prinesel, kar ni več potreboval, in brez plačila odnesel, kar mu je bilo všeč, oziroma kar bo lahko še s pridom uporabil. Tudi na ta način si na Turistici prizadevajo študente in zaposlene spodbujati k bolj ekološkemu ravnanju ter razmišljanju o načelih sodobne potrošniške družbe ter celo uvajati k njenemu upiranju. Prijetno druženje v avli oziroma na tržnici ni skrivalo, da so študenti dogodek pripravili z dušo in srcem, popestrili pa so ga tudi s krajšim kulturnim programom, v katerem so z javnim nastopanjem pokazali svoje znanje tujih jezikov. Nato je sledilo zabavno brskanje, izbiranje, pomerjanje in skoraj vsak je lahko našel kaj zase, pa naj je bil to kos oblačila, obutev, nakit, torba ali pa knjiga, študijsko gradivo... Kar je po zaprtju tržnice še ostalo, so podarili dobrodelnim organizacijam. Kot je povedala mentorica tržnice, višja predavateljica jezikov na UP FTŠ Turistica, mag. Marija Trdan Lavrenčič, so idejo za tak bazar dobili med lanskimi nemškimi filmskimi večeri, ki so jih imeli na šoli v sodelovanju z Goethe-Institutom. Filmi so se jih kar precej dotaknili in tako je padla odločitev, da tudi sami izpeljejo kako aktivnost v povezavi z varovanjem okolja in socialnimi stiskami, kar je oboje vse bolj aktualno.»bili smo kar uspešni, veliko stvari je dobilo novega lastnika, pomembno pa je, da vse temelji na prostovoljstvu, kar je tudi v šolstvu pomembno, na vseh ravneh, tudi v visokošolskem izobraževanju. Turizem kljub vsemu še vedno precej onesnažuje okolje in zato je prav, da tudi pri tujih jezikih, stroke, ki se jo na naši fakulteti predava interdisciplinarno, pri čemer je poudarjen pragmatično-aplikativni vidik rabe tujega jezika, absolutno vnašamo vsebine, ki Vsak je lahko našel zase kos oblačila, obutev, nakit, torbo ali pa knjigo, študijsko gradivo, idr. mlade ozaveščajo. Študentom poleg tega pri vseh predmetih vcepljamo pozitiven odnos do narave in odgovornost do dediščine, ki jo bomo pustili za naše zanamce,«je po zaprtju tržnice poudarila Marija Trdan Lavrenčič. Kot je povedala ena od organizatoric tržnice, Janja Spevan, na ta način prispevajo tudi k čistejšemu okolju, saj marsikatera stvar, ki bi se drugače znašla v smeteh, najde novega uporabnika, morda pa komu tudi olajša socialno stisko.»pomislimo, niso vse stvari za v smeti, morda lahko komu še pomagajo,«je dejala. Janez Mužič Solni cvet - December - stran 15

16 aktualno aktualno Splošna plovba Portorož Krst nove ladje Portorož Predstavniki slovenskega ladijskega prevozniškega podjetja Splošna plovba Portorož so 29. novembra 2011 doživeli slavnostni trenutek, saj so letos v kitajski ladjedelnici Hantong v Nantongu prevzeli v lastništvo, in tam krstili, že svojo tretjo ladjo! Novo, sodobno lepotico, tokrat namenjeno prevozu razsutih tovorov, so imenovali PORTOROŽ, po kraju, kjer ima Splošna plovba že 33 let svoj sedež in je zato vselej ena ladja tradicionalno imenovana po njem. Ta ladja je že četrta, ki bo ime našega malega kraja ponesla v širni svet. Njena nosilnost je ton, dolga je 190 metrov, široka 32 metrov, ima motor MAN& B&W z močjo 9,480 kw in je 21. ladja flote Splošne plovbe Portorož, s povprečno starostjo 12 let ter skupno nosilnostjo ton. Poleg lastnih ladij ima Splošna plovba Portorož trenutno v najemu še sedem ladij s skupno nosilnostjo ton. Splošna plovba Portorož z nakupi ladij v letošnjem letu dokazuje, da uresničuje svoje poslovne cilje, eden pomembnejših je posodabljanje in pomlajevanje flote. Dokazuje tudi, da zmaguje trdo bitko na svetovnem pomorskem prevozniškem tržišču, ki ga je, seveda, prizadela recesija. A na trdnih temeljih svoje 55-letne tradicije, z izkušnjami in strokovnostjo, z drznimi, samozavestnimi vodstvenimi potezami usklajenega tima vseh oddelkov podjetja ter z dobrim, dolgoletnim sodelovanjem s poslovnimi partnerji v tujini, Splošna plovba Portorož nadaljuje začrtano strategijo in dosega izjemne rezultate. Nova ladja Portorož Kot ponosna ladijska botra sem novi ladji PORTOROŽ v imenu vseh, ki želimo našemu edinemu tovrstnemu ladijskemu prevozniškemu podjetju uspešno nadaljevanje svojega pomorskega poslanstva, ob krstu zaželela: naj varno pluje po morskih prostranstvih in se vešče izogiba čerem, naj varuje posadko pred neurji in vsakovrstnimi težavami, naj ponosno zapušča pristanišča in se vanje srečno vrača, naj bo prijazna, da bodo z njo radi pluli vešči pomorščaki, ki se je bodo z veseljem spominjali, naj dobro in dolgo opravlja svoje poslanstvo, da bo v trajen ponos mojstrom ladjedelcem, ki so jo v Hantongu izdelali, in da bo z njo popolnoma zadovoljen njen lastnik, Splošna plovba Portorož! Srečno, naši novi ladji PORTO- ROŽ. Mirno morje 23-članski posadki pod poveljstvom izkušenega kapitana Miroslava Koželja. Duška Žitko, svetovalka v Pomorskem muzeju S. Mašera in botra ladje Portorož Promocija Strunjana s kakijem je vse bolj uspešna 11. praznik kakijev Strunjan je bil od 11. do 13. novembra že 11. leto zapored v znamenju kakija oziroma kulinarično-zabavne prireditve, ki je zaslužna za to, da je ta, do pred desetletjem pri nas dokaj anonimni sadež, danes povsod prepoznan in cenjen kot zlati oziroma»božanski«sadež. V strunjanski dolini pridelajo največ kakija pri nas, okoli 100 ton, in z njim ter s še dokaj malo znanimi domačimi dobrotami iz njega se je na tradicionalni prireditvi tam sladkalo več tisoč ljudi. Ob pestrem zabavno- kulturnem programu se je seveda tudi precej feštalo in redki so bili, ki na koncu niso veselo še domov odnesli gajbice kakija. Strunjanski kakiji so šli za med. Petkilogramski zabojček omedenih sadežev so, odvisno od sorte, prodajali po sedem ali osem evrov, neomedene po šest ali sedem. Zadovoljni so bili tako kupci kot prodajalci, ki jim je to velika priložnost, da prodajo svoj pridelek in glede na trud, ki ga TD Solinar Strunjan vlaga v to prireditev, si to, ob pohvali, s predsednikom društva Gianfrancom Giassijem na čelu, tudi zaslužijo. Poskrbeli so za obilo kulinaričnih užitkov ob poizkušanju kakijevih dobrot (krostata velikanka, sladoled z okusom kakija ) in drugih dogajanj, od umetniških delavnic, predavanj o predelavi in sušenju kakija, tekmovanja za največji strunjanski kaki, obiska in predstavitve krajinskega parka, slovesne maše, tradicionalnih iger in seveda do obilo feštanja ob glasbi. Otvoritve praznika kakija se je skupaj z ministrom za promet dr. Patrickom Vlačičem udeležil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je v svojem nagovoru občinstvu, ob navzočnosti predsednice Krajevne skupnosti Strunjan Marine Knez, predsednikatturističnega društva Strunjan Gianfranca Giassija, direktorja Talasso Strunjan Mirana Gasparija, direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana in drugih, dejal, da praznik kakijev predstavlja tržno nišo, ki so jo Strunjančani pred 11-imi leti znali poiskati.»ta praznik predstavlja lep primer sožitja krajanov, kmetijstva in turizma in veseli me, da s to prireditvijo živijo v Strunjanu praktično vsi prebivalci,«je poudaril župan. Janez Mužič Solni cvet - December - stran 16

17 iz knjige brezčasje Igor Bizjan Piranske vinjete VIII. Leta 1954 je Piran po političnem dekretu postal mesto duhov. Potem so počasi začeli prihajati ljudje z različnih vetrov pokojne Jugoslavije, različnih kultur, predsodkov, življenjskih stilov, nekateri so zbežali pred nesrečno ljubeznijo, težavami v družini, mogoče jih je premamil duh pustolovstva, vonj po morju, prostranstvih. Prišli so z različnmi sanjami, željami, različnih verovanj, veroizpovedi. Ali zaradi duhovnosti manj krademo in lažemo? Še velja rek Janeza Menarta»veruj le v tistega Boga, ki v banki svoj oltar ima«? Ali krilatica mojega prijatelja S., ki pravi, da verjame samo v kranjsko klobaso in polič domačega? Piran danes šteje okoli 4000 prebivalcev, v celotni občini živi 250 muslimanskih družin, v piranski župniji, ki sega od Belega Križa do Bernardina, je deklariranih 1500 krščanskih vernikov, nedeljsko mašo obiskuje okoli 140 faranov. Verniki se izgovarjajo, da poleti raje prepustijo cerkev turistom, pozimi jih pa preveč zebe, da bi sledili božji milosti. Lep, vzorčen, evropsko redek primer medreligijskega sodelovanja in sožitja imamo v Luciji, kjer kristjani svoje prostore za pouk verouka prepustijo muslimanom. Vera ni samo abstraktni pojem, duhovnost naj bi se odražala v povečanju etike in poštenosti v vsakdanjem življenju. Je kriza identitete, posebej pri mladostnikih, tako močna, ker ne najdemo globljega smisla in svetosti, zato tavamo od utvare do utvare, od iluzije k iluziji, a smo še vedno nepotešeni, žejni, nemirni? IX. Jutranji sprehod od Pirana do Fiese, čisto razkošje koraka, pogled na horizont, počasno vzdigovanje jutranjih meglic in na poti nazaj sonce, sonce. Dan, ki ga odpre jutranji sprehod ob morju, ne more spodleteti. Človek, nadihan svežega zraka, je na poti notranjega miru. Sprehajajoč se po Fiesi si ogledam gručo ljudi, ki so maligno rdeči od prevelikega nastavljanja sončnim žarkom. Tiho kot miška, barska mušica se usedem streljaj od nesrečne družbice. Kmalu izvem, da so delavci iz majhnega mesteca na periferiji Slovenije, ki so izgubili službo v propadlem, zadolženem, tajkunskem podjetju. Ne morejo si privoščiti dolgotrajnega poležavanja na soncu, zato so se odločili, da vsako urico dopusta do konca izkoristijo. Rezultat so očem neprijetne opekline, ki bodo potrebovale zdravniško oskrbo. Delavski razred ne gre v raj, kot pravi naslov filma, ampak v bolnišnico. S P. se zvečer večkrat sprehajava od Pirana do Fiese in obujava spomine na erotične vznesenosti. Z žarom pripoveduje, kako se je pred desetletjem in pol sprehajal po mestecu in srečeval stebre družbe, prave moške, kipeče mladeniče in se smehljal v sebi. Mimo njega so hodili, kot da bi bil duh, on pa je temu napetelinil ženo, mišičnjaku sestro, prevzetnemu mulcu je mamo držal za ušesa in jo silovito basal od zadaj. V letih, ko so mična dekliška telesa oddaljena kot barke na obzorju, se hranimo s spomini, preteklimi užitki. X. Idilično jutro v Piranu. Vedno me zbudijo drugi. Že zgodaj mi veseljaki, ki prenavljajo mestno galerijo, vrtajo v uho. Niso neumni, občina sama sebi ne piše kazni o kršenju reda in miru sredi sezone, soseda tuli, ljudje so prasci, na stopnišče so mi nadrobili piščanca, druga se potoži, hočejo nas spraviti med ciprese, a mi bomo šli, ko bomo mi hoteli, tretja, ki gre mimo, se pritožuje, da je včeraj stopila na masten pasji drek. Mladeniči, vsi zadrogirani, ne morejo skrbeti sami zase, kaj šele za nevarne pse, jezno odvrne. Prekinem jutranji hrupni klepet, napol gol, od plavanja ves nabrekel v telesne okončine, stopim iz sobice in jim začnem razlagati vizijo prihodnje kataklizme. Sosedi razložim, da bodo pečeni dinozavri z neba padali na njen prag, zemlja se bo odpirala, krvave strele bodo parale nebo, scvrli se bomo od vročine. Prestrašene godrnjavke pobešajo poglede in odhitijo po opravkih. Jutranja idila v Piranu se počasi zaključuje, vročina buta v male možgane. XI. Že zjutraj, čim bolj zgodaj, pred plavanjem pustim obleko na skali, ki je včasih čez noč onečaščena s tujo brisačo. Ljudje smo veliki plenilci, kot mačke s scalino bi radi označili svoj teritorij in ga osvojili s pomembnostjo. Po plavanju mi pritegne pozornost par, oče in sin, ki v plitki vodi raziskujeta morske skrivnosti. Sin kaže očetu školjke in mimo plavajoče ribice. Oče ga z zanimanjem posluša in mu nevsiljivo podeli kakšen potapljaški nasvet. Videti sta srečna in pomirjena. Nihče ne ve, kakšno življenje bo usoda namenila otroku, a današnje potapljanje si bo lahko zapomnil kot uteho, ko ga bo življenje bičalo in preizkušalo. Lepi spomini nam pomagajo preživeti v hudih življenjskih preizkušnjah. Vsak dan plavam do rumene boje v zalivu, na sezono najmanj 200- krat. Vedno se najde kakšna primitivna človeška opica, ki se vzpenja na bojo in zastira pogled na obzorje. Seveda prežene čigro, ki ob času mojega plavanja počiva sredi morja. Ko opozorim prestopnika, da boja ni prostor za visenje, me vpraša, če sem inšpektor. Rad imam morje, suho odvrnem, ljudje smo poklicani, da naravo ohranjamo, morje je naša skupna pradomovina. XII. Po nekaj dneh me Piran začne dušiti, kot bi bil zaprt v nevidni kletki, iz katere ne znam, ne morem pobegniti. Vsepovsod ljudje, ki čutijo pomanjkanje denarja, ljubezni, pozornosti, zdravja, droge. Občutljiv sem kot trstika na mirni gladini, vsaka zla beseda me rani. Jezik, beseda me bo ubila! Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno mnenja uredništva. Solni cvet - December - stran 17

18 oglasno sporočilo Nova potrditev kvalitete Neurotha v Sloveniji in s tem tudi v Kopru Neuroth slušni aparati, d.o.o., je postalo prvo podjetje na področju slušnih aparatov v Sloveniji s certifikatom kakovosti ISO 9001:2008.»V Neurothu dajemo velik poudarek obsežnemu sistemu menedžmenta za kvaliteto, ki se s pomočjo vseh sodelavcev prenaša v prakso, na osnovi česar je kvaliteto izdelkov in storitev mogoče izmeriti. Smo prvi v Sloveniji na področju slušnih aparatov, ki jim je uspelo pridobiti certifikat kakovosti,«razlaga Tomi Rivič. 1. Lahko, prosim, predstavite sebe in svojo poslovalnico v Kopru. Sem Tomi Rivič, akustik za slušne aparate in vodja poslovalnice v Kopru, ki je na tej lokaciji že od maja 2009, na Primorskem pa smo bili preko nekdanjega podjetja Audiovox, d.o.o., prisotni že nekaj let prej. 2. Zakaj poslovalnica v Kopru? Predvsem zaradi prostorskih razlogov, ki so bili seveda podkrepljeni s poslovnimi Koper je le regionalno središče smo se odločili za selitev iz Portoroža, kjer je imel poslovno enoto Audiovox, d.o.o., na sedanjo lokacijo v Kopru. Ko sta se ponudnika slušnih aparatov Audiovox, d.o.o., in Gatton International, d.o.o., v začetku januarja 2008 združili z Neurothom, ki je vodilno podjetje na področju slušnih aparatov v Avstriji, je novo ustanovljeno podjetje NEU- ROTH slušni aparati, d.o.o., zraslo in potrebovali smo nove prostore. 3. Kaj ponujate in kaj bi radi poudarili glede vaše ponudbe? Še vedno kot prvi in edini na slovenskem tržišču ponujamo štiri mednarodne znamke slušnih aparatov Oticon, Phonak, Siemens in Widex pri enem ponudniku. Sledeč ciljem podjetja Neuroth naglušnim ljudem zagotavljati izdelke in storitve, ki jim omogočajo idealno rešitev za boljši sluh omogočamo dobavo res širokega spektra slušnih pripomočkov. Poudarili pa bi radi, da je naš sosed izpostava ORL ambulante ZD Piran ki nam nudi dodatno medicinsko podporo, v sodelovanju z njimi pa poskrbimo tudi za najboljšo storitev. 4. Še kakšna misel ob koncu pogovora? Vse zainteresirane vabim, da nas čimprej obiščejo, kajti mnenja sem, da hitrejše in kakovostnejše storitve, kot je naša, ne ponuja nihče. Zagotovo pa imamo največjo ponudbo slušnih aparatov v Sloveniji. Uho loči tisoče zvokov! Ne zamudite nobenega. Neuroth slušni aparati nudijo celovito uslugo: > Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov. > Individualno svetovanje. > Velika izbira, tudi za plitev žep. KOPER Pristaniška ulica 12, Tel 05/ pon. - pet ure > Akcijska ponudba baterij: 2 kompleta Neurothovih baterij za slušni aparat za ceno enega. Na osebo je mogoče unovčiti samo en kupon. Menjava kupona za gotovino ni mogoča. S tem kuponom nas obiščite do 15. januarja 2012 v našem slušnem centru. Solni cvet - December - stran 18

19 društva društva Spet leto odhaja, pušča sledi, novo prihaja in sega v dlani. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO IN VSE DOBRO V NOVEM LETU 2012 vam želijo člani Sveta Krajevne skupnosti Portorož BUON NATALE E FELICE ANNO NUOVO vi augurano i membri del Consiglio della Comunita' locale di Portorose Dnevni center»školjka«dan odprtih vrat V prostorih Zdravstvenega doma Piran je dnevni center Školjka, ob mednarodnem prazniku starejših občanov, organiziral dan odprtih vrat. Varovanci in mentorji so bili veseli vseh, ki so jih obiskali, še posebej pa so se razveselili obiska učencev OŠ Piran, ki so ob otvoritvi zaigrali na svoje inštrumente in zapeli. Ob prijetnem druženju so obiskovalce postregli s pecivom, ki so ga sami spekli. Obiskovalcem so predstavili dejavnosti in aktivnosti, ki jih izvajajo v dnevnem centru. Pripravili so razstavo tekstilnih in keramičnih izdelkov varovancev, pod mentorstom Vajde Golob, ki je dala tudi idejo in naredila osnutek za cvetlični vrt ob prostorih dnevnega centra. Pobuda, da se polepša del ulice v vrt s klopcami in cvetličnimi koriti, je bila podprta s sodelovanjem občine Piran in podjetja Okolje Piran, ki je postavilo korita in darovalo cvetje, podjetje Soline d.o.o. pa nam je podarilo senčnik. Dnevni center Školjka se vsem lepo zahvaljuje. Dnevni center»školjka«sobota , TPC Lucija 10.00: celodnevna predstavitev društev na ustvarjalnih delavnicah in prodaja domačih proizvodov in drugih ročnih izdelkov sodelujočih krajanov, civilnih združenj, javnih zavodov ter vzgojno-izobraževalnih ustanov na stojnicah : Otroška animacija s predstavo za najmlajše in vse mlade po srcu ob zimskem drsališču pri tržnici nasproti TPC (ob slabem vremenu v TPC) : Uradna otvoritev zimskega drsališča v Luciji - svečani prerez traku s pozdravom Župana Petra Bossmana ob pričetku zimskega veselja v Luciji : Gledališče za vse generacije»revija naših najboljših skečev«na odru v TPC pri Istrski Cantini 17.00:»Tombola alla Piranese«z Ondino Lusa - Italijanska skupnost Piran CI Pirano»Giuseppe Tartini«18.30: Pogostitev krajanov z bobiči v Istrski cantini v TPC 19.00:»Po istrsko«- Nastop Društva istrskega prijateljstva iz Lucije s harmonikašem 19.30: Pozdravni nagovori ob 5. krajevnem prazniku KS Lucija: - predsednik sveta KS Lucija Franko Fičur - župan občine Piran Peter Bossman - posvetilo prazniku lucijskega župnika Janeza Kavčiča Podelitev priznanj in zahval zaslužnim krajanom, ustanovam in društvom KS Lucija, s strani predsednika KS Franka Fičurja in podpredsednice KS Andreje Humar Fatorič 20.00: Glasbeni nastop : Pogostitev krajanov z istrskim golažem in polento SPREMLJAJOČI DOGODKI OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V LUCIJI: V tednu pred sobotnim obeležjem praznika poskusno obratovanje zimskega drsališča ob tržnici v Luciji pri otroškem igrišču TPC - Občina Piran. 5. Praznik Sv. Lucije Sobota , Župnija Lucija Akademija v čast Sv. Lucija (v cerkvici Sv. Lucija) Nedelja , Župnija Lucija Sv.maša v italijanskem jeziku Sv.maša v slovenskem jeziku na zunanjem prizorišču cerkvice Sv.Lucije Ponedeljek , Župnija Lucija Cerkvica Sv.Lucije: Predstavitev bl. Chiare Luce badano, svetnice današnjega časa Torek God Sv. Lucije 18.00»Čaščenje Najsvetlejšega«v cerkvici Sv.Lucije Sv. maša v čast Sv. Lucije Po maši procesija z lučkami izpred cerkvice Sv.Lucije do lokacije nove cerkve v Seči, ob Centru za starejše občane, kjer bo blagoslov za novo cerkev. oblikovanje: tisk: tiskarna Pigraf Izola Sabato 17/12/2011, CC di Lucia Dalle Organizator 10:00: presentazione prireditve delle je associazioni KS Lucija con laboratori v sodelovanju s krajani creativi Lucije e vendita in Občino sulle bancarelle Piran. di prodotti Sodelujejo: caserecci Turistično e altri lavori društvo manuali Portorož Lucija, degli abitanti, delle associazioni civili, degli enti pubblici e degli istituti Društvo Baraban, istruttivi ed educativi Župnija Lucija,»Comunita Ore Italiana»Giuseppe 14:00: Animazioni per Tartini«bambini con di lo Pirano, spettacolino Avditorij per Portorož, i Društvo più piccoli e tutti Istrskega giovani di prijateljstva cuore presso la pista Lucija, Rod tabornikov al centro commerciale Morski TPC viharniki (in caso di mal Portorož- tempo di pattinaggio invernale vicino al mercato di fronte -Lucija, Svet all interno za preventivo del TPC) in vzgojo v cestnem Ore prometu 15:00: občine Apertura ufficiale Piran, della Policijska pista di pattinaggio postaja Piran, invernale a Lucia taglio del nastro con il saluto del JP Okolje Sindaco Piran Peter d.o.o., Bossman Upravljanje Piran d.o.o., Ore Nadzorni 16:00: Teatro odbor per tutte TPC-ja le generazioni Lucija, Rivista OŠ del nostri Lucija, šola»vincenzo migliori e sketch Diego sul palco de Castro del TPC vicino Piran«, alla Cantina vrtec istriana Ore»MORJE«17:00: Tombola Lucija, alla člani Piranese Društva con Ondina vinarjev Lusa - CI slovenske Istre, FAROS Giuseppe Tartini Piran, Društvo za trajnostni Pirano Ore razvoj 18:30: Istre, Ristoro KS offerto Portorož, agli abitanti KS ( Bobici ) Piran, alla Čebelarstvom 19:00: Atelšek, Po istrsko domačija - esibizione della MUNDA, Associazione kmetija Cantina istriana Ore PINCIN, dell amicizia kmetija istriana BAŽEC, di Lucia kmetija con il fisarmonicista ARGEN- Ore TIN, 19:30: Nakit Discorsi Darja di saluto Kosi, della 5a z festa drugimi degli abitanti aktivnimi in occasione di Santa Lucia Patrona della cittadina: krajani. - Franko Fičur, Presidente del Consiglio della CL di Odgovorna Lucia vodja prireditve: podpredsednica - Peter Bossman, sveta KS Sindaco del Comune di Pirano - Janez Kavčič, parroco di Lucia Andreja Humar Consegna Fatorič. di riconoscimenti ( gsm: e 041 ringraziamenti, ) Informacije dal in Presidente koordinacija della CL Franko prireditve: Fičur e dalla vice Zorka Kandare presidente Mima, della CL Andreja Humar Fatorič, ai cittadini, alle istituzioni e alle società della CL di sedež Krajevne Lucia skupnosti Lucija, Ore Obala 20:00: 105 Esibizione -107, Lucija; musicale 20:00 Tel: :00: Ristoro 750, offerto agli abitanti kslucija@siol.net. con gulasch istriano e polenta Solni cvet - December - stran 19

20 društva društva Portoroški taborniki Rodu morskih viharnikov Praznovali 50 let delovanja Portoroški taborniki Rodu morskih viharnikov so v soboto, 12. novembra, v Avditoriju praznovali 50 let delovanja. S pestrim programom, filmčki s preteklih taborjenj, petjem in plesom so pokazali, da taborništvu v teh krajih mladostne energije še dolgo ne bo zmanjkalo. Za pretekle dosežke je društvo prejelo posebni priznanji Občine Piran in Zveze tabornikov Slovenije. Peter Bossman, župan Občine Piran, je v svojem nagovoru vsem generacijam Morskih viharnikov, ki so se zbrale v Avditoriju, čestital za dobro delo z mladimi in opozoril na pomen taborništva, ki ga ima tako za posameznike kot tudi za lokalno skupnost in širše. Starešini rodu, Roberto Krevatin, in načelnica rodu, Emy Poljanšek, sta iz rok župana Bossmana prejela Plaketo občine Piran»ob 50. obletnici delovanja za vzgajanje otrok v pozitivnih vrednotah, skrbi za naravo in pomoči sočloveku ter za številne uspehe, ki jih dosegajo in s tem skrbijo za promocijo Občine Piran.«Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) je za dolgoletno delo društvu podelila Zlato plaketo. Ivo Štajdohar, glavni tajnik ZTS, je ob podelitvi pohvalil tudi razstavo fotografij in priznanj z najrazličnejših taborniških tekmovanj, ki so bila na ogled v avli Avditorija. Župan Bossman poudaril pomen taborništva V vrstah Morskih viharnikov se je v 50 letih taborniško udejstvovalo prek 800 prebivalcev piranske Občine in mnogi so se na praznovanju po mnogih letih ponovno srečali. Ob tej priložnosti se je društvo še posebej zahvalilo vsem nekdanjim starešinam in načelnikom društva, za kar so na proslavi prejeli jubilejno taborniško rutico Morskih viharnikov. Taborniki verjamejo, da bo prijateljski vozel na jubilejnih ruticah, držal še mnogo let. Portoroški taborniki Rodu morskih viharnikov Solni cvet - December - stran 20

21 društva društva Portoroški zbor Obiskali severnejše dežele Konec avgusta 2011 smo uresničili naše načrte in se podali v severnejše dežele. Prvi postanek nas je čakal v Luksemburgu, kjer smo že v zgodnejših jutranjih urah prepevali pred občinsko palačo in zdramili prve obiskovalce mestne tržnice. Prodajalcem smo očitno polepšali vsakdanjik, saj so nas nagradili z velikim krožnikom mesnih dobrot. Pot smo nadaljevali proti Nizozemski, kjer smo si seveda želeli ogledati mestne znamenitosti Amsterdama ter bližnje mline na veter, domačo obrt izdelave lesenih cokel ter sira. Izven mestnih ulic pa smo se naužili idile ob pogledu na zeleno pokrajino in na arhitekturne posebnosti njihovih zgradb. Prostrano ravnino, ki jo ločujejo sistematično urejeni kanali, smo lahko spremljali vse do belgijske meje, kjer se začne bolj valoviti svet. Z velikim pričakovanjem smo prispeli do evropske prestolnice Bruselj, ki s svojim starim mestnim jedrom zagotovo slehernega očara, še posebej v nočnem siju neštetih luči. S pomočjo slovenske poslanke, ga. Mojce Kleva, smo pod strogim nadzorom lahko vstopili tudi v Evropski parlament ter na medijsko znanih stopničkah v zastoru zastav zapeli nekaj pesmi. Četudi je bil naš končni cilj obisk slovenske skupnosti v Belgiji, nismo mogli mimo znanih turističnih mestec Brugge in Gent. Lahko pritrdimo, da je staro srednjeveško mesto Brugge resnično»venezia«v malem, z bogatimi zgodovinskimi spomeniki, ki so zrasli ob vodi in človeka odpeljejo v drugi svet, ki ga morda poznamo le iz pravljic. To je tudi kraj za tiste sladokusce, ki obožujejo blagodejen okus prave čokolade in si lahko napasejo oči ob lično urejenih čokoladnicah. V mestecu Gent so nas ponovno presenetile posebnosti daljne preteklosti, številni mostički, pod katerimi se prepletajo vodni kanali, grajske palače, njihove tipične lesene ladje... Vse bi bilo lahko še bolj barvito, če se nad to deželo ne bi tako pogosto zgrinjali oblaki dežja. Sledil je sklepni del naše poti. V Maasmechelenu nas je čakalo druženje s slovenskimi izseljenci, ki vsako leto ob tem času pripravijo tradicionalni piknik. Velika večina Slovencev se je na to območje naselila zaradi bližnjega rudnika, ki jim je zagotovil primeren zaslužek za preživetje. S pridnimi rokami so si ustvarili prijetne domove in sedaj tam živi že tretja generacija. Z različnimi aktivnostmi in druženjem se trudijo, da bi ohranili slovensko kulturo in jezik, še posebej pa si želijo, da mlajši rod ne bi pozabil na svoje korenine. Žal je to zanje, ob današnji asimilaciji, vse težja naloga. Naš pevski Portoroški zbor v evropskem parlamentu program smo zato z zadovoljstvom predstavili v tamkajšnji cerkvi ter s pesmijo nadaljevali tudi na njihovi popoldanski prireditvi. V okviru slovenske skupnosti so tudi sami ustanovili pevski zbor in ponosni so, da se med njimi še lahko zasliši slovenska pesem. Naša pot je bila sicer dolga, a vračali smo se z občutkom, da smo Slovenci v svoji majhnosti vendar močni ljudje in ne želimo pozabiti svoje dediščine. Morda ste del tega okusili tudi tisti, ki ste se v oktobru 2011 v Novi Vasi udeležili našega letnega koncerta ob občinskem prazniku, ki smo ga dodatno popestrili z gostujočo žensko skupino»teranke«iz sosednje Istre. Zahvaljujemo se vam, da ste nam prisluhnili in prijetno smo se počutili v vaši družbi. Hkrati vas vabimo tudi na prireditve, ki jih pripravljamo še z dvema zboroma v pred in novoletnem obdobju, in sicer v Borštu (občina Dolina, Italija) in v portoroški cerkvi. V hotelu Krka v Strunjanu pa bomo imeli samostojni koncert v sredo, ob 20 uri. Ob nežnih melodijah bo korak v novo leto zagotovo prijetnejši! Darinka Čoga, portoroški zbor Spoštovane Pirančanke in Pirančani, usoda nas je združila v skupnost, veliko družino, v enem najprikupnejših mest ob morju, mestu, ki nam vedno znova podarja nekaj lepega in izvablja nasmeh na lica. Nemogoče se je sprehoditi po slikovitih srednjeveških uličicah ali ob neprecenljivih primerkih dediščine, ne da bi se od navdušenja nasmehnili. Umetnine, ki jih ob slovesu dneva uprizarjata sonce in morje, nam vedno znova prikličejo nasmeh osuplosti. Mnogi z nasmehom spoštovanja v tišino jutra pospremijo ribiče, ko gredo tja, proti obzorju. Dodajmo pozdravu tudi nasmeh radosti, ko se naslednjič srečamo. Sodelavci zavoda MEDITERANUM vam želimo nasmejano MEDITERANUM, Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran Solni cvet - December - stran 21

22 društva društva Srečanja v Piranu 2 Nove literarne dragocenosti založbe MEDITERANUM Po mnogih letih ustvarjalnega dela je izšla neprecenljiva knjiga pričevanj Pirančanov, ki jo je avtorica, zbirateljica zgodb in etnologinja Pahor Špela vtkala v svojo drugo knjigo Srečanja v Piranu 2. Njena predhodnica je pošla kljub ponatisu. Tokrat je izbrala 18 oseb povezanih s prostorom Pirana in izpostavila 18 pretresljivih pričevanj, od katerih mnoga s filmsko natančnostjo ponazorijo življenje v Piranu, dogodke, zanimivosti in še veliko drugega pretežno v obdobju V obdobju torej, ki ga zaradi svoje razburljivosti in drugačnosti še mnogi pomnimo. Ta izjemna publikacija, ki jo mora imeti vsakdo, ki ima vsaj kapljico Pirana v sebi, je že na razpolago. Svečana predstavitev bo v tednu kulture, 6. februarja Knjiga stane 25 EUR in jo lahko naročite na: MEDI- TERANUM Piran, Ulica Svobode 81, 6330 Piran ali na mediteranum@siol.net ali na Anbot Evropsko leto prostovoljstva v Anbotu Leto 2001 se bo v kroniko društva Anbot vpisalo kot leto, ki je nudilo vrsto priložnosti za promocijo dejavnega prostovoljstva. Predanost prostovoljskemu delu je ključ vsem uspešnim društvom, ki bogatijo posameznike in prostor, v katerem živimo. Ob sledenju dogodkom v naši občini lahko spoznamo, da kljub kriznim časom v naši družbi vrsta društev plemeniti naš vsakdan. Evropska unija se vse bolj zaveda, da je prispevek nevladnih organizacij neprecenljiv, saj nobena družba ne zmore dovolj sredstev za uresničevanje vseh potreb civilne družbe. Ohranjanje kulturne dediščine, prostovoljstvo, medgeneracijska povezanost, sodelovanje in povezovanje z drugimi društvi ter vseživljenjsko učenje je obrodilo bogate sadove in tesneje povezalo člane društva. V TVU Anbot /Točka vseživljenjskega učenja/ je prostovoljstvo doma in to je prepoznala Slovenska filantropija in dala pobudo, da za predstavitev razvejane dejavnosti prostovoljstva Slovenije svoje dejavnosti in sodelovanja predstavi društvo Anbot iz Pirana. V Bruslju so izbrali prostovoljko-reporterko Diano Iabrasu iz Romunije. Med petdnevnim obiskom je posnela več reportaž, ki si jih je mogoče ogledati na spletni strani: volunteering/sl/relay/22 Kaj je pritegnilo pozornost? Župančičevi dnevi, ko so povabljeni cicibani v ustvarjalne delavnice, Solinarski praznik, ko učenci s pomočjo mentorjev prostovoljcev poskrbijo za prazničen izgled mesta, pomoč dijakov, študentov in gasilcev pa je nepogrešljiva pri obešanju girland. Na predavanjih za brezposelne, zapornike, študente se udeleženci seznanjajo s poslanstvom prostovoljstva. Dnevi evropske kulturne dediščine»anbot daš, tri bote dobiš«pa je v sodelovanju z mnogimi društvi in ostalimi prostovoljci predstavilo raznolikost ljubiteljskih dejavnosti. Člani društva smo znanja, pridobljena v študijskih krožkih, posredovali obiskovalcem prireditve. Vsi sodelujoči smo soglašali z mislijo: Sodelovati in ne tekmovati ter se učiti vzajemne izmenjave in sožitja. Ob zaključku leta pa smo se na pobudo aktivnih krvodajalcev društva odločili za skupno akcijo humanosti in darovali kri. Dvaindvajset članov se je udeležilo krvodajalske akcije in kar sedem jih je kri darovalo prvič. Darovalci krvi so bili ponosni ob pohvali osebja Transfuzijske postaje Izola in to je botrovalo odločitvi, da krvodajalstvo, to plemenito dejanje, postane tradicionalno. Ponovna priložnost za dejavno prostovoljstvo bo že sedmi sejem v tem letu.»božično vejico ti dam, ker te rad imam«na božično-novoletnem sejmu, 24.decembra 2011 na Tartinijevem trgu, boste zagotovo našli darilce za vaše najdražje. Društvo Anbot Piran Ponosni udeleženci krvodajalske akcije Solni cvet - December - stran 22

23 društva društva Medobčinsko romsko društvo Primorske Mro dada V mestni knjižnici o romski literaturi Medobčinsko romsko društvo Primorske Mro dada, ki je bilo ustanovljeno marca letos, je s svojimi dejavnostmi že nekajkrat prijetno opozorilo nase. Spomnimo, da so sredi julija na Tartinijevem trgu pripravili živahen večer romske kulture, minuli mesec je v Apollonijevi palači začela delovati šola romskih plesov, 9. novembra pa je predsednica društva Zalika Cener povabila v Mestno knjižnico Piran na predstavitev društva. Tam sta bila tudi pisatelj, pesnik in prevajalec mag. Večer je z glasbenima nastopoma prijetno popestril učitelj violine Jože Horvat. Jože Horvat Muc ter pisateljica Miljana Gligič Mikica, ki na Dolenjskem veliko dela z mladimi Romi. Pirančani so pokazali veliko zanimanja za prireditev, kar so potrdila tudi številna vprašanja in klepet z vsemi tremi gosti, potem ko je bil uradni del dogodka že končan. Mag. Jože Horvat Muc je poudaril, da se je romska literatura v Sloveniji začela opazneje razvijati šele po osamosvojitvi, ko so uspeli prvič izdajati literaturo in poezijo njihovih avtorjev. Seveda je bila ena od večjih ovir za to financiranje, a od prvih začetkov je Romov, ki pišejo in pesnijo, vedno več. Horvat je predstavil svojo dosedanjo ustvarjalno pot in naštel številne Rome, ki so uspešni na tem področju, ter poudaril, da kljub mnenju nekaterih, da Romi nimajo svoje kulture in literature, to še zdaleč ne drži. Za mnoge obiskovalce je bila zanimiva njegova predstavitev romskega porekla in zgodovine naselitve pri nas. Romi imajo danes že kar pestro izdajateljsko dejavnost, saj poleg knjig izdajajo zbornike, CD-je, imajo svoj časopis, radijsko postajo, knjižnico, organizirajo letni tabor in si skratka prizadevajo čim bolj predstaviti svojo kulturo ter mlade spodbujati, da jo ohranjajo in soustvarjajo naprej. Pisateljica Miljana Gligič Mikica, ki na Dolenjskem v Trebnjem tudi veliko dela z mladimi Romi, je predstavila svoja prizadevanja in njeno slikanico za otroke Oba sva sam otroka ter knjigo Bežeči jež. Ob zaključku dogodka je predsednica društva Mro dada Zalika Cener v imenu društva piranski Mestni knjižnici izročila v dar kar nekaj romskih knjig, ki si jih je sedaj možno izposoditi. Janez Mužič Smrkci v delavnici Dedka Mraza Premiera Flipove novoletne pravljice v Avditoriju Portorož V nedeljo, 11. decembra, ob 18. uri je piranska skupina Flip v portoroškem Avditoriju premierno predstavila predstavo Smrkci v delavnici Dedka Mraza. Predstava, v kateri nastopajo mladi Flipovi akrobati, pevci, plesalci in gledališki igralci, je tudi tokrat polna adrenalina, komični zapleti pa sprožajo salve smeha. V predstavi nastopa dvainštirideset otrok, med katerimi je najmlajša deklica dopolnila šele štiri leta. Poleg njih so na odru še vaditelji in trenerji, prav tako v vlogi hudomušnih junakov. V ospredju je seveda zgodba. Kaj se zgodi, ko nekdo začara palčke Dedka Mraza in zdaj v delavnici spijo, namesto da bi pripravljali darila. Seveda gredo Smrkci v akcijo, a se zaplete, ko jim pri tem na svoj način pomagata Gargamel in Azrael. Tudi brez ljubezenskega zapleta ne gre, vendar se vse, tako kot v vsaki pravi pravljici, srečno konča. In ker je novoletna pravljica, bo na koncu predstave otroke obiskal in obdaril še Dedek Mraz. Predstavo so tudi tokrat v celoti pripravili Flipovci sami, pod mentorskim in režijskih vodstvom Stasje Mehora, ki je napisala tudi besedilo ter skupaj z vaditelji in trenerji Ilarijo Grižon, Danimirjem Azirovičem in Ano Janko poskrbela za koreografijo. Kostume so šivali v Šiviljstvu Krisi iz Izole, sodelovale pa so tudi Merima Škerlič, Alenka Mikeš, Jožica Laus in Stasja Mehora. Ob tonskih mojstrih iz Avditorija sta za zvok skrbeli še Ilarija Grižon in Flipovi smrkci v družbi Dejana Zavca Zala Černe, tako da se je dobro slišala tudi glasba, ki so jo za predstavo priredili Aleš Lavrič, Mojka Mehora Lavrič in drugi avtorji. Scenografija je delo Aleksandra Mehore. S predstavo bodo Smrkci razveseljevali otroke obalnih kolektivov vse do božičnih praznikov. Jerneja Tratnik Lacovich Solni cvet - December - stran 23

24 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje TD Taperin Sečovlje 5. Martinov pohod Otroci ponosno nosili bakle 11. novembra goduje sv. Martin. Star ljudski praznik naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, Martinovo. Na Slovenskem je sv. Martin poznan predvsem kot usmiljen vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da bi ga dal revežu, tak je najpogosteje upodobljen tudi na oltarnih slikah v slovenskih cerkvah. Tudi v Sečovljah imamo cerkev sv. Martina, zato smo naš novembrski pohod poimenovali Martinov pohod. Namenjen je predvsem druženju in vzdrževanju telesne kondicije. Letos je bil že petič. Zbrali smo se prav na Martinovo pred cerkvijo v Sečovljah, kjer nas je prijazno sprejel domači župnik Stanko Fajdiga. Kljub temu, da je cerkev v obnovi, smo pod njegovim vodstvom lahko poslušali o zgodovini cerkve ter si jo podrobneje ogledali. Naslednje leto bo namreč praznovala 190. obletnico in resnično je potrebna tudi notranje prenove. Po krajši razlagi smo se odpravili na pohod. Na parkirišču pred rudnikom se nam je pridružilo še nekaj pohodnikov in skupaj smo krenili po Poti zdravja in prijateljstva ob solinah do Lere. Tam nas je kuharski mojster Damjan postregel s toplim čajem, naši članici pa sta nam postregli tudi s pecivom. Ko smo se tako okrepčali, smo prižgali nekaj bakel, ki so jih ponosno nosili otroci, in se veselo odpravili nazaj do Sečovelj. Šli smo naravnost do prireditvenega šotora, kjer se je ravno pričel program Martinovanja. Čeprav nas je bilo letos le okoli 30, smo se zadovoljni razšli in si obljubili, da naslednje leto pripeljemo še več prijateljev. Več o prireditvah TD Taperin Sečovlje si lahko preberete na: TD Taperin JP Okolje z OŠ Lucija za manj odpadkov Ravnanje z odpadki Učenci petih razredov OŠ Lucija so sodelovali z zaposlenimi na Okolju Piran v projektu Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Učenci so ugotavljali, kakšen je izkoristek, če odpadke pravilno ločujemo in odlagamo. Ugotovili so, da če so plastenke stisnjene, porabimo štirikrat manj prostora in je teža dvakrat manjša pri dvajsetih litrih odpadkov. 5. b: Ločujem odpadke V četrtek, , so prišli k nam v šolo smetarji. Na dvorišču smo pogledali, kako so spustili kontejner s plastenkami na tla. Nato smo šli v jedilnico, kjer nam je gospa Milica Maslo povedala, kaj počnejo s plastenkami. Povedala je, da moramo plastenke čimbolj stisniti in odstraniti zamaške. Ko nam je vse povedala, smo šli nazaj na dvorišče. Tam so nam razdelili rokavice in nam dali navodila za delo. Gospa Sandra Loboda Martinčič nam je povedala, da nam bo Afrim 1 stresel plastenke v najlon. Mi smo morali odstraniti zamaške in jjih stisniti. Zamaške je zbirala Rebecca. Tako je potekalo delo. Bili smo zelo uspešni in zadovoljni. Po končanem delu smo najbolj polno vrečo plastenk stehtali. Stehtali smo tudi zamaške. Gospa nam je povedala, da ne smemo odvreči plastenk, kjer je kaj tekočine. Dan je bil lep in zanimiv. Mislim, da sem se veliko naučila. Nastja Levanič Misli učencev 5. c: Bilo mi je všeč, ker vem, da moramo paziti na okolje. Najprej se nam je zdelo muka, smo mislili, da bo smrdelo. Na koncu nam je bilo delo všeč. Bilo je zanimivo in lahko smo pomagali, da je okolje manj onesnaženo. Bilo je zanimivo, ker smo zbrali zamaške in bomo nekomu pomagali. 5. a: Bilo mi je všeč, dobro sem se počutila, ker sem reševala okolje. Meni je bilo všeč, bil sem vesel, ker sem se zabaval in pomagal, vesel sem, da sem stiskal plastenke, ker okolje rabi pomoč. Bilo mi je všeč, ker smo naredili dobro delo. Bilo mi je všeč, ker sem pomagal okolju. Veliko sem se naučil. Bilo mi je všeč, ker smo skupaj pomagali okolju. Zdaj pazimo doma, da prav ločimo. Majda Bubnič, razredničarka 5. A: Bilo je zanimivo, snov se je povezala z naravoslovjem in gospodinjstvom. Otroci so napisali tudi doživljajski spis. Učiteljice: Majda Bubnič, Karmen Jevševar, Desa Semolič, Mirjana Breulj, Lejla Bevc in učenci petih razredov OŠ Lucija mag. Katja Arzenšek, ravnateljica Solni cvet - December - stran 24

25 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje JP Okolje z OŠ Lucija za manj odpadkov Evropski teden zmanjševanja odpadkov Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je teden med 19. in 27. novembrom. V tem tednu države članice EU izpostavljajo predvsem dve načeli pri ravnanju z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov ter gledanje na odpadke kot na surovine, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Slovenija se je že drugič pridružila evropskim državam, ki so z organizacijo ozaveščevalnih aktivnosti opozarjale na ti dve načeli. Javno podjetje Okolje je v OŠ Lucija izvedlo učno delavnico v kateri smo skupaj z učenci nazorno izvedli preskus zmanjševanja prostornine odpadkov. Cilj delavnice je bil, ugotoviti za kolikokrat lahko zmanjšamo velikost vse votle embalaže, ki jo zbiramo v rumenih zabojnikih in vrečah, še preden jih delavci JP Okolje prevzamejo. Učenci so ugotovili, da s stiskanjem plastenk brez zamaška, preden jih zavržemo zmanjšamo njihov volumen za 75 %, saj so iz štirih vreč po stiskanju napolnili le eno vrečo. S tem so tudi odpravili 3 nepotrebne prevoze plastenk polnih zraka. Povečali so težo odpadkov po enem prevozu in tudi za 4 krat zmanjšali škodljive emisije izpušnih plinov iz smetarskih kamionov. Obenem so z ločenim zbiranjem zamaškov plastenk naredili dobro delo, saj zamaške zbirajo v dobrodelne namene. Učna delavnica JP Okolje Piran Torej, vsi mi s preprostim postopkom ločevanja na izvoru in stiskanjem plastenke, pločevinke, tetrapaka ali katerekoli votle embalaže lahko dosežemo zmanjšanje stroškov z odpravljanjem nepotrebnih prevozov. Pri tem varujemo naravne vire surovin zaradi ponovne uporabe plastenke za izdelavo novega in cenejšega plastičnega izdelka. Izjemno pa je pomembno tudi zmanjšanje učinka tople grede zaradi 4 krat manj izpušnih plinov. Učenci so dojeli, da je naše ravnanje z eno preprosto plastenko pomembno celo za preprečevanje poplav. Nujno je zavedanje, da bi se dalo zmanjšati količino odpadkov in nepotrebnih stroškov s preprostimi ukrepi, ki jih lahko izvajamo v vsakdanjem življenju. To je mogoče narediti že tako, da ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki imajo kratko življenjsko obdobje, da ne menjamo oziroma mečemo staran aparatur zgolj zato, ker bi imeli radi druge, večkrat uporabimo isto nakupovalno vrečko, tiskamo in kopiramo obojestransko, pijemo vodo iz pipe in podobno. In ne nazadnje, da ločujemo odpadke/sekundarne surovine že na izvoru nastanka. Milica Maslo, JP Okolje Piran E L L I N Solni cvet - December - stran 25

26 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje Mladinski EPI center Piran Jesensko dogajanje Delavnica ob prazniku Občine Piran Letošnji občinski praznik smo v družbi otrok praznovali tudi v Mladinskem EPI centru v Piranu. K nam so prišli učenci od 1. do 3. razreda iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož. Najprej smo se spoznali in malo poklepetali, nato so učenci ob ogledu fotografij izvedeli nekaj o današnjem Piranu in o tem, kakšno je bilo naše mesto v preteklosti ter kako so ljudje takrat živeli. Poslušali so pripovedko o nastanku hiše Benečanke (povzeto po knjigi Stare piranske pripovedke, avtorice Tatjane Ploj), kasneje pa so barvali odlitke piranskih hišic, svetilnika, ladjice in morskih živali. Projekt Simbioz@ V prostorih Mladinskega EPI centra v Piranu in Luciji smo v tednu od 17. do 21. oktobra gostili projekt Simbioz@. Simbioz@ e-pismena Slovenija je bil prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je povezal dve generaciji. Namen projekta je bil dvigniti računalniško pismenost starejših. Prostovoljci so udeležence navdušili za rabo računalnika. ne otroške opreme. Želeli smo staršem in njihovim otrokom približati možnost, da svoje stvari podarijo ali za simbolno ceno prodajo drugim, ki lahko na ta način pridobijo stvari, do katerih morda ne bi prišli. Veseli smo bili odziva tistih, ki so želeli otroško opremo, igrače, oblačila, knjige, družabne in druge igre razstaviti na svoji stojnici in na ta način razveseliti druge. Prav tako smo bili veseli odziva mimoidočih, ki so si z zanimanjem ogledovali in se tudi odločili za nakup. Sejem rabljene otroške opreme bomo organizirali dvakrat letno, v pomladnih in jesenskih mesecih, ko doma pospravljamo, čistimo, gnezdimo idr. Krompirjeve počitnice Tudi tokrat smo v času šolskih počitnic organizirali program počitniškega varstva za osnovnošolce do 4. razreda. V piranskem EPI centru smo se družili od 2. do 4. novembra. Poleg vsakodnevnih ustvarjalnih delavnic smo odšli še na dva krajša izleta. Sprehodili smo se skozi tunel (Valeta) bivše ozkotirne železniške proge, Parenzane. Povezali smo Portorož in Strunjan in si ogledali strunjanske soline. Dan poprej pa smo odšli do bivšega skladišča soli (Monfort) v Portorožu, kjer smo si ogledali vse o gradnji lesenih čolnov, skozi dolgoletno tradi- Sejem rabljene otroške opreme V soboto, , smo organizirali prvi Sejem rabljecijo na naši obali. Kot ponavadi tudi tokrat ni zmanjkalo časa za druženje in zabavne igre, tudi za pravljice. In tudi z lakoto nismo imeli težav, saj smo jo tešili trikrat dnevno v Vrtcu Mornarček, kjer so nam poleg hrane ponudili še prostore za jedilnico. V varstvu se ponovno vidimo v času novoletnih počitnic, do takrat pa vam želimo obilo zabave. Delavnica ob mednarodnem dnevu strpnosti Mednarodni dan strpnosti, 16. november, je pomemben praznik, ki ga UNESCO šole in zavodi širom sveta obeležujejo vsako leto. Tudi letos smo v sodelovanju z UNESCO klubom Piran pripravili delavnico na temo strpnosti in prijateljstva. Delavnico smo izvedli , udeležili so se je učenci 1. in 2. razreda OŠ Cirila Kosmača Piran podružnične šole Portorož. Trajala je 2 šolski uri. Na delavnici smo razmišljali o tem, da se čisto vsak od nas razlikuje od ostalih, da je to pravzaprav v redu, da pa smo si kljub razlikam v nekaterih temeljnih stvareh (kot so osnovne potrebe, želje) zelo podobni. Razmišljali smo o tem, kaj je strpnost in kako se v vsakdanjem življenju kaže, o pomenu sodelovanja in prijateljstvu. Ogledali smo si risanko, narisali smo risbice. Ugotovili smo, da zunanjost človeka ni toliko pomembna, kot je njegov značaj in njegovo obnašanje do nas. Ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u Kot že tradicionalno, smo tudi letos, dne 1. decembra 2011 in v dneh pred njim, organizirali preventivno akcijo. Na vseh srednjih šolah v Občini Piran smo se družili z mladimi, se potrudili z ozaveščanjem ter jim v ta namen podelili preventivne materiale (rdeče pentlje, kondome, tiskani materiali). K akciji smo pristopili s sodelovanjem štirih organizacij, in sicer ZD Lucija, Društvo projekt človek Sprejemni center Piran, Območno združenje Rdečega križa Piran in Mladinski EPI center Piran. Mladinski EPI center Piran Želimo vam vesele praznike, v novem letu pa obilo sreče in zdravja. GT-design d.o.o. Seča 71 Portorož Tel.: 05/ info@gt-design.si Solni cvet - December - stran 26

27 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje Spoznavanje narave Solinarski pohod Vrtec Mornarček Piran Enota Barčica Portorož Kostanjčkov piknik Otroci in starši enot Mornarček in Barčica vrtca Piran smo se na hladno sobotno jutro ob 9. uri zbrali na parkirišču avtokampa v Luciji z namenom, da se skupaj podamo na pohod. Prišlo nas je kar veliko, vseh starosti, tudi tisti najmlajši, še v vozičkih. Pot nas je vodila čez hrib na Sečo, mimo stare Droge, po Parencani proti Sečovljam in nazaj ob morju. Med potjo smo se zabavali in prepevali ter si kaj zanimivega povedali. Pogovor je tekel tudi o tem, kaj smemo v naravi in česa ne. Po uri in pol hoje smo v nogah začutili utrujenost, kar je pomenilo, da je čas za počitek in malico. Vsak je iz svojega nahrbtnika vzel kaj okusnega, najbolj dišeči pa so bili takšni in drugačni»panini«. Ko smo se vračali, nas je presenetil Čarobni škrat, skril nam je zaklad in nam napisal pismo. Zaklad smo hitro našli in se z njim posladkali. Res nismo prišli čisto do Sečovelj, smo pa dokazali, da zmoremo prehoditi kar zahtevno pot. Sam cilj poti nam ni bil tako pomemben. Uresničili pa smo nam pomembnejše cilje, da smo se družili in spoznavali naravo ter oblikovali pozitiven odnos do hoje, kot najbolj dostopne dejavnosti. Zadovoljni smo se razšli in si obljubili, da se kmalu spet dobimo in se odpravimo v naravo. Kdo ve kam nas bo vodila pot? Sabina Vidic, vzgojiteljica v enoti Barčica V ponedeljek, , smo se v enoti Barčica zbrali otroci, starši, stari starši in strokovne delavke na že tradicionalnem Kostanjčkovem pikniku. Ob smo se vzgojiteljice z otroki pričele zbirati v atriju enote, kmalu so začeli prihajati tudi starši. Pridružila se nam je Botra Jesen, kateri se je vsaka skupina predstavila s pesmico in plesom. Sledilo je ustvarjanje v jesenskih delavnicah: izdelovanje slik iz semen, ježkov na palčki, raznih živalic iz naravnega materiala in slanega testa. Zadišalo je po pečenem kostanju, ki ga je za nas spekel hišnik. Naše marljive kuharice so nam pripravile pečena jabolka in slasten pečen krompir. Z veseljem smo se posladkali s pravo jesensko pojedino. Zavedamo se, kako pomembna je povezanost vrtca z družino, zato smo že v okvirnem vsebinskem načrtu vzgojno izobraževalnih dejavnosti v okviru enote oblikovale take teme, ki spodbujajo vključevanje staršev. Ob zaključku piknika smo bili vsi zadovoljni, obljubili smo si, da se naslednje leto zopet srečamo. Sabina Vidic, vzgojiteljica v enoti Barčica Medgeneracijsko druženje na pohodu Obiskala nas je Botra jesen Podružnična šola Portorož Spominska slovesnost štirim mladim fantom, ki jim je spomenik posvečen. Delegacija članov Združenja borcev in podžupan so položili venec in svečo ob spomenik. Z deklamacijami in pesmijo smo se spomnili vseh pokojnih. Predstavnica Zveze borcev ga. Dragica Mekiš in podžupan sta nas nagovorila in nas spomnila, da nam obeležja tiho šepetajo zgodbe, ki nas učijo in bogatijo. To, kar se je zgodilo, naj se nikdar več ne ponovi. Naj ostane trajen opomin na žalostne dogodke vojne. Irena Žerjal V zadnjem oktobrskem tednu smo učenci podružnične šole z učiteljicami pripravili kulturni program ob spomeniku pred našo šolo. Skupaj s predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB in piranskim podžupanom Gašparjem G. Mišičem smo se poklonili žrtvam NOB, med njimi tudi Poklon žrtvam NOB Solni cvet - December - stran 27

28 vzgoja in izobraževanje vzgoja in izobraževanje»prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika.«obisk učencev iz Strunjana v Sv. Petru To je le delček pesmi Bine Štampe Žmavc - Prijateljstvo, s katero so nas letos razveselili učenci in učiteljice iz Podružnične šole Strunjan. Pesem govori o prijateljstvu, ki se sklepa med nami na srečanjih, ki jih izvajamo vsako leto. Letos so»strunjančani«prišli na obisk k nam, v Sv. Peter. V uvodnem delu smo posvetili nekaj besed našemu velikemu slovenskemu pesniku Tonetu njem prisluhnili. Največ uspeha pa je vsekakor požel ogled gasilskega kamiona in vseh pripomočkov v njem. Učenci iz Sv. Petra obiskujejo gasilski krožek in so svojim vrstnikom prikazali praktične vaje, ki jih izvajajo na tekmovanjih. Otroci obiskali gasilski dom v Novi vasi Ob koncu dneva nam je le uspelo pregnati slabo vreme in posijalo je sonce. Sonce na nebu in sonce v naših srcih, ki je mežikalo našim novim prijateljem. Podružnična šola Sveti Peter OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran Projekt DOVE (Doing an OverView of Europe) Duh Comeniusovega mednarodnega projekta že drugo leto zapored prežema Osnovno šolo Vincenzo e Diego de Castro iz Pirana. V okviru projekta učenci od šestega do devetega razreda preučujejo mokrišča in življenje ptic selivk, obenem pa spoznavajo kulturo, običaje ter jezik ostalih partnerjev v projektu. Naša osnovna šola je kot nosilka projekta k sodelovanju povabila še šole iz Francije, Švedske, Litve in Romunije. Program projekta je zelo pester in vsi učitelji na šoli smo k projektu pristopili zelo resno. Poleg medpredmetnih povezav, vse otroke na šoli vključujemo v projektne dneve, dva razreda otrok pa sta se oziroma se bosta odpravila tudi na mednarodno izmenjavo v tujino. V februarju 2011 smo tako trije učitelji in učenci devetega razreda odšli na enotedensko izmenjavo v Linköping na Švedsko, obiskali smo tudi prestolnico Stockholm. Iz- Pavčku. Sledile so športne igre, ki so bile zaradi slabega vremena v šolski telovadnici. Dež in veter sta se zaletavala v okna, a nista uspela pregnati veselja z otroških obrazov. Sledilo je presenečenje: obisk gasilskega doma v Novi vasi. Na pomoč nam je priskočil gasilec Miro Grižon, ki je otrokom približal poklic gasilca in poudaril pomen varnosti v požaru. Otroci so mu z zanimamenjava je bila priložnost za poglabljanje stikov, nadaljevanje dela na projektu in predvsem nova doživetja. Polni vtisov smo se naslednjih šest mesecev pridno pripravljali izmenjavo na naši šoli, ki smo jo uspešno izpeljali od septembra 2011, konec aprila 2012 pa se bo razred otrok za teden dni odpravil v Quimper, v Francijo. Na polovici projekta smo in v dobrem letu smo poleg dveh izmenjav otroke peljali na naravoslovni dan v Isolo della Cona ter v Sečoveljske soline, izpeljali dneve na temo ptic selivk v literaturi, spoznavali smo države šol partneric v projektu, gostili internetno konferenco, postavili dve razstavi umetniških del, izdelali zastavo projekta, izbrali himno projekta, prodajali svoje izdelke v dobrodelne namene. Učitelji imamo že kup idej za novo šolsko leto. Zavihali smo rokave in skupaj z učenci pripravljamo mini slovarček besed v vseh jezikih držav v projektu, nove razstave del, izdelavo uradne maskote projekta ter projektne dni na temo evropske identitete in na temo priložnosti, ki jih mladim ponuja Evropska unija. Vsi pa seveda nestrpno pričakujemo izmenjavo v Quiperju, ki bo postregla s filmom in e-knjigo projekta, projekta, katerega del smo tako učenci, učitelji kot tudi starši. Obiščite naš projekt na www. comeniusdove.eu. Mojca Filipčič, koordinatorica projekta DOVE AVTOKLEPARSTVO in LIČARSTVO VULKANIZERSTVO SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV GSM: 041/ Tel. 05/ Fax.:05/ Šolska ulica 5, Lucija 6320 Portorož avto.bozic@t-2.net Solni cvet - December - stran 28

29 umetnost umetnost Rok Dolničar Fotografija v sliki in besedi Fotografi med svojim delom v objektiv ujamejo najrazličnejše podobe. Med njimi si vsak od njih izbere svoje najljubše, ki potem prevladujejo v njihovih motivih. Skozi njih nam pripovedujejo svoje zgodbe, občutja, nam razkrivajo svoje najgloblje misli. Rok Dolničar si je za svoj most med njim in drugimi izbral naravo. Ker živi v Portorožu, nima težav z iskanjem»pravih kadrov«. Na naši obali je neskončna paleta kotičkov, kjer lahko v objektiv ujameš podobe, ki povedo več kot tisoč besed. S fotografijo se je začel resneje ukvarjati leta 2001, ko je nekaj časa preživel v sečoveljskih solinah in s fotografskim aparatom beležil njihovo naravno lepoto. Svoja dela ustvarja tako, da z motivom, ki ga najprej opazuje, otipa in mu prisluhne, postane harmoničen in v pravem trenutku pritisne na sprožilec fotoaparata. Rok pravi, da je naša Slovenija pravi fotografski raj, tako da bo imel veliko dela do konca življenja. Svoja dela je že nekajkrat predstavil na samostojnih razstavah po Sloveniji, nazadnje pa tudi na Dunaju. Njegova velika želja pa ostaja, da bi še kdaj razstavljal v domači občini, saj je veliko čudovitih fotografij nastalo ravno tu, kjer je doma. Ob izteku letošnjega podaljšanega poletja sta se med ujetimi trenutki znašla tudi dva, ki sta njegove misli tako okupirala, da so se k čudoviti fotografiji pridružile še besede, s katerimi jima je dal še poseben pečat. Tako je zapisal: Navadna bogomolka in Ribolov ob polni luni sta fotografiji, ki me spominjata na morda malo drugače preživete poletne dneve. Zakaj malo drugače? Morda zaradi neizmerne sproščenosti, ki se mi je ponujala ob preživljanju časa na obali, pogledu na širno morje, doživljanju polne lune, sončnih zahodov, plime in oseke, kreativnosti, stiku z naravo, stiku s samim sabo in okolico, ki mi jo je uspelo tako ali drugače zabeležiti s fotoaparatom in jo deliti z vami. Mir, topel vetrič, jaz samo v hlačah ali pa še to včasih ne, za stojalom, s fotoaparatom namerjenim v luno, ob paradižniku posutim s solnim cvetom, pridelanim v sečoveljskih solinah, sedenju na skali, ki se je zdela prav od bogov vlita. Stik. A kaj, ko prav ta stik zmotijo že malo vsiljujoči pomisleki na realno življenje, na razvrednotenje človeka, narave, kulture, drugačnosti. Zakaj me vse to bega? Morda, ker imam zapisano v genih, nekaj kar sem podedoval od svojih, naših prednikov. Bogomolka mi je pozirala, kot kakšna suha črnka, iz sedemdesetih, tam nekje v New Yorku, pripeljana iz Afrike. Takrat najbolj iskano blago za prestižne modne in art kampanje. To mi je šlo skozi glavo, ko sem jo fotografiral. Mi je začela pozirati? Morda. A le za kratek čas! Tako elegantna, drugačna. V naravi, jaz in ona. Stik. Namišljen v moji glavi ali resničen? Me instinkt vara? Prihajam namreč iz urbanega okolja. Všeč mi je Tatoo na kolegici iz Zadra na katerem med ostalim piše:»always trust your instincts«. V prihodnjih dneh se vrnem na kraj zločina. Topel vetrič in polna luna. Zaslišim ropotanje Ribolov ob polni luni (foto Rok Dolničar) motorjev. Barka v daljavi. Tam nekje za rtom mora biti. Iskaže se, da je ribiška. Pogledam v nebo. To bi bila fotografija pomislim. Le kaj se bo zgodilo? Bo pripeljala v kader, tako globoko v zaliv? Da! Zgodi se. Prevzame me fotografska mrzlica. Ribiči so se odpravili lovit ob najprimernejšem in hkrati najredkejšem času. Ko sonce zaide in je luna v času vzhajanja. Po solunarni teoriji, ki se v svetu za ribolov uporablja že več, kot 50 let je to najboljši čas za ribolov.»ribe so takrat lačne, prijemajo«, pravijo ribiči. Izgubljena v ljubezni Predstavitev prvenca slovenske pisateljice Erike Erikson V petek, ob uri, bo v Avditoriju Portorož predstavitev prvenca slovenske pisateljice Erike Erikson. Roman, Izgubljena v ljubezni, govori o mladi vinarki Eli Lesage, ki se po študiju v Pisi vrne na očetovo posestvo. Trdno je odločena, da bo z znanjem in dobro letino osvojila najvišje priznanje vinarjev gran cru ter povrnila kmetiji njen nekdanji blišč. Ko ji načrte prekriža razkritje dolgo varovane družinske skrivnosti, Spet pomisleki, ki me spremljajo še naslednje dni. Končajo tam nekje na ledu, v hladilniku, kot razstavni eksponat, v loncu, na krožniku. Jaz jih pred tem občudujem in fotografram. Njihovo lepoto, pestrost, raznolikost. Tako zanimive in živahne so. Pridejo ti nasproti. Tudi za njih smo lahko vprašanje. Populacija rib je drastično upadla tako v majhnih, kot velikih morjih. A sem še»trezen«za ta svet? Rokove fotografije si je moč ogledati na spletni strani www. rok-dolnicar.blogspot.com. Nataša Cvišič o kateri izve tik po prihodu domov, se ji zdi, da se je njen svet razsul na drobne koščke, a kmalu zatem doživi še hujši pretres. Brezglavo se zaljubi v prepovedanega moškega, katerega telesa, razen v sanjah, ne bo mogla nikoli čutiti na sebi... Več o knjigi, ki bo izšla pod okriljem založbe Anu Elara, in portoroški pisateljici boste izvedeli med prireditvijo. Vabljeni! Solni cvet - December - stran 29

30 umetnost umetnost Galerija Herman Pečarič Piran Dušan Sterle in njegove monotipije Pirana Za zaključek letošnje razstavne sezone v piranski Galeriji Herman Pečarič organiziramo razstavo Monotipija Pirana Dušana Sterleta, nagrajenca enodnevnega Slikarskega maratona XLV. Mednarodnega slikarskega ex- -tempora Piran Sterle sodi med tiste likovne ustvarjalce, ki zelo pogosto obiskujejo Piran in se tudi redno udeležujejo Mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran. V javnosti je kljub njegove- Prva razstava v piranskem KUD Esko Piran je dobil kulturno stičišče za mlade Kulturno umetniško društvo Esco, ki se je še zlasti to poletje izkazalo s skrbno pripravljenim in izpeljanim spremljajočim dogajanjem na razstavi Sijajni pop, je v nekdanjem mladinskem domu in nato Epicentru na Rozmanovi ulici dobilo nove prostore. V začetku novembra so v njih pripravili prvo razstavo mladega piranskega slikarja Evgena Čopija Goriška. Že na njeni dobro obiskani otvoritvi je bilo z veselih obrazov razbrati, da je Piran dobil še eno kulturno stičišče, ki bo kipelo od druženja in ustvarjalnosti mladih ter tudi starejših.»danes sem morda od vseh nas najbolj srečna jaz, saj je Piran dobil pravo dušo. Uporabljajte prostor v zadovoljstvo vseh,«je ob otvoritvi prostorov KUD-a Esco dejala priljubljena upokomu poklicu grafičnega oblikovalca v časopisni hiši Delo - prepoznaven kot likovnik z že določljivo slikarsko poetiko. Motivno ga navdihuje najbolj preprosta vsakdanja tematika, znotraj katere najbolj pogosto upodablja človeka in naravo. Njegovo ustvarjanje je ne glede na izbrani izrazni medij družbeno angažirano in zrcali avtorjev najbolj subjektivni odnos in njegova razmišljanja do aktualnih dogajanj. Na tokratni samostojni razjena piranska učiteljica Tončka Senčar in požela velik aplavz. Spomnila je, da je bil v prostorih društva na Rozmanovi ulici najprej Pionirski dom, ki so ga zgradili borci z zbranim denarjem za spomenik, a so ga nato raje dali za mlade in ta dom. Pripovedovala je, kako so matere zjutraj tja pripeljale otroke ter šle nato v službe. Dom je tako za mnoge piranske otroke postal njihov drugi dom, kjer so se učili, pisali naloge in se ne nazadnje igrali na dvorišču. Tega se je radostno spominjala tudi Mojca Dolšak, ki je v Pionirski dom hodila kot otrok, nato pa je tu tudi delala v Mladinskem centru. Tudi ona je bila vesela, da je dom ponovno namenjen mladim in je poudarila, da je to, da prostore v njem namenijo KUD-u Esko, prava odločitev. stavi v piranski galeriji bomo spoznali Sterletovo grafično ustvarjanje: prvič bo javnosti predstavljen opus monotipij, ustvarjenih v letošnjem letu in tematsko vezanih na Piran. Motivi so kljub shematizaciji upodobljenega vedno prepoznavni: sledimo različnim izsekom starega mestnega jedra, v katere pogosto umešča človeške figure, in drugim tipičnim prizorom iz obmorskega ambienta. Podobe z bogatim niansiranjem ene barvne vrednosti, kljub uporabi grafične tehnike, delujejo zelo slikarsko. Upodobitve preveva posebna atmosfera miru, tišine, spokojnosti, očitno pogojena z avtorjevim intimnim doživljanjem našega obmorskega mesta, Pirana. Nives Marvin»Factory, kot se je imenoval spremljevalni program razstave Sijajni Pop, gre naprej in še naprej bo povezoval staro in mlado. Dobrodošli vsi novi člani,«je bil pozdrav Luke Mrdakoviča obiskovalcem prve razstave v teh prostorih. Skupaj z Gregorjem Terbovcem in Vaskom Vidmarjem niso skrivali veselja nad tem, da so v KUD-u Esko dobili prostor, kjer bodo lahko ustvarjali, se družili in predstavljali svoja dela. Prvemu je za predstavitev in razstavo pripadla čast 17-letnemu Evgenu Čopiju Gorišku, ki ga glede na prikazane slike v prijetno živih barvah in stilu grafitarstva, stripa, kolaža in še česa po mnenju mnogih obiskovalcev razstave čaka še bogata prihodnost. Janez Mužič»Danes sem morda od vseh nas najbolj srečna jaz, saj je piran dobil pravo dušo.«priljubljena upokojena piranska učiteljica Tončka Senčar. Solni cvet - December - stran 30

31 umetnost umetnost Vitrina meseca v Pomorskem muzeju»sergej Mašera«Piran Piranski pav V petek, 2. decembra 2011 je bila v počastitev obletnici rojstva Franceta Prešerna (3. december), ko praznujemo tudi»ta veseli dan kulture«, v Pomorskem muzeju v Piranu otvoritev vitrine meseca, ki jo krasi fibula v obliki pava. Otvoritvi je prisostvovala podžupanja Občine Piran Meira Hot in umetnik Oskar Kogoj. Fibula v obliki pava je bila najdena med arheološkimi izkopavanji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Piran leta 1991 v cerkvi sv. Jurija. Ob njej so predstavljene še: rekonstrukcija fibule v srebru, ki jo je za Pomorski muzej izdelal Miran Pflaum, Narodni muzej Slovenije (po predlogah kustosinje za arheologijo Snježane Karinja), in reinterpretacija pava umetnika Oskarja Kogoja, ki jo je že pred leti izdelal za Občino Piran in ga poimenoval»sončna ptica«, upodobitev v srebru in zlatu pa podaril Pomorskemu muzeju. Pri fibuli (lat. fibula, fibulae sponka, spojka, zaponka, ki so jo uporabljali za spenjanje obleke) iz Pirana sta se ohranila le trup in glava, brez pahljače in noge. Na zadnji strani fibule se je ohranil kaveljček za pritrjevanje igle. Nazaj zavihana krona je ob robu okrašena z drobnimi vrezi in verjetno ponazarja gibanje, medtem ko imajo nekateri prikazi pavov, kot na primer na fibuli z Bleda, mirujočo krono. Na razstavi je poudarjena simbolika pava, ki ga pogosto omenja starejša in tudi sodobna literatura ter je priljubljen motiv več umetnosti v vseh časovnih obdobjih. Pav ima močen, a včasih kontradiktoren simbolni pomen pri mnogih kulturah in ljudstvih. V krščanskem izročilu pav simbolizira sončno kolo in je zato znamenje nesmrtnosti njegova pahljača spominja na zvezdnato nebo. V ikonografiji se pojavljajo pavi, ki pijejo iz evharističnega keliha in ponazarjajo, da se nesmrtna duša napaja ob vodah življenja. Na Bližnjem vzhodu se pavi prikazujejo z ene in druge strani drevesa življenja: simbola nepokvarljive duše, čistosti in nesmrtnosti ter človekove psihične dvojnosti. Imenujejo ga tudi žival s stotimi očmi. V grški mitologiji je pav nebeška ptica, posvečena boginji Heri, v rimski pa Junoni. Klasični pisci primerjajo razkošni pavji rep, posut s pisanimi bleščečimi očmi, z nočnim nebom, na katerem sijejo zvezde. Grška legenda pravi, da je Hera izdrla vseh sto oči velikanu Argosu, ki ni opravil svoje naloge čuvaja in je dovolil, da se v junico spremenjena Zevsova ljubica Io reši iz ujetništva. Argosove oči je Hera posula po repu svoje svete ptice. V antiki je pav kot spremljevalec gospodarice Olimpa predstavljal simbol dostojanstva in odličnosti. Po verovanju, da lepota njegovih peres izhaja iz spontane preobrazbe strupa, ki ga použije, ko uničuje kače, je simbol lepote. Pomorski muzej SM Piran petek ob ob ponedeljek Gledališka predstava - ŠPAS TEATER 39 STOPNIC Režija: Jaša Jamnik HRVAŠKA KOMORNA FILHARMONIJA (ZAGREB), ZBOR CAPPELLA ODAK (ZAGREB), SOLISTI KLASJA MODRUŠAN BARBARA JERNEJČIČ FÜRST MARJAN TRČEK ALEN RUŠKO sobota ob Dramatizacija romana Borisa Pahorja NEKROPOLA Režija: Boris Kobal Avditorij Portorož-Portorose Senčna pot 10, 6320 Portorož-Portorose T E info@avditorij.si avditorij.kupikarto.si Solni cvet - December - stran 31

32 soline soline Krajinski Park Sečoveljske Soline Izobraževalne delavnice V okviru projekta LIFE+ MAN- SALT, ki je namenjen zagotavljanju razmer za obstoj pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih okolij v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) je glavni poudarek na obnovi več desetletij slabo vzdrževanih nasipov, ki ločujejo soline od morja in jih varujejo pred zalednimi vodami iz porečja Dragonje in Drnice. Na ta način bo zagotovljen nadzor nad uravnavanjem vod, s čemer bodo zagotovljene optimalne razmere za rast slanoljubnih rastlin in življenje solinskih ptic in drugih živali. Poleg ustrezne tehnične izvedbe del pa je pozornost v projektu MANSALT namenjena tudi dvigovanju okoljske zavesti in izobraževanju javnosti o pomenu območij Natura 2000 za ohranitev zdravega življenjskega okolja. Zato smo v okviru projekta, ki ga sofinancira Evropska unija, pričeli z izvajanjem delavnic za šolsko mladino, pri katerih otroci na atraktiven način spoznavajo solinska življenjska okolja in zakonitosti, ki veljajo med v solinah. V ta namen otroci v posebej za ta namen pripravljenih modelih najprej postavijo kamniti zid in vanj vgradijo leseno zapornico. Nato na drugi strani zidu uredijo peščene plitvine, majhne otočke, na katerih gnezdijo značilne in ogrožene solinske ptice, male in navadne čigre. Na te otoke nato otroci postavijo iz gline narejene in pobarvane modele čiger. Temu sledi odločilni trenutek: skozi leseno zapornico v zidu je treba spustiti vodo. Takrat se izkaže, kako dobro je postavljen zid, zmagovalci delavnice pa so vsi, ki naredijo otoke tako, da jih voda ne odnese. V zameno za dobro opravljeno delo so skupine nagrajene z modelom čigre; otroci na tak način»posvojijo«to ptico, v parku pa smo se obvezali, da bomo otroke obveščali, kaj se dogaja s čigrami prek leta. V gnezditveni sezoni mladiče namreč označimo z obročki in opazovalci ptic nam sporočijo, če so»našo«čigro opazili. Vsebino delavnice so si v oktobru ogledali tudi predstavniki EU, ki so ocenjevali potek izvajanja projekta MANSALT in nad delavnico pa tudi sodelovanjem otrok so bili navdušeni. Tudi sicer nad izvajanjem projekta niso imeli pripomb, upajo le, da bo tudi Republika Slovenija izpolnila vse obveznosti do tega projekta. KPSS»Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije«LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Za vse, ki bi se želeli udeležiti delavnice. Komu je namenjena delavnica? Delavnica je namenjena predvsem šolarjem, ki obiskujejo drugo triado devetletke. Koliko otrok se lahko naenkrat udeleži delavnice? V skupini naj ne bi bilo več kot 50 otrok. Kako poteka delavnica? Skupino otrok na vhodu počaka naravovarstveni nadzornik in skupino popelje skozi soline do Centra za obiskovalce. Med potjo predstavi park, naravne posebnosti, zgodovino in pomen tradicionalnega solinarstva. Skupino se v Centru za obiskovalce razdeli v 4 manjše skupine, ki v modelu izdelajo življenjski prostor (gnezdišče) ogroženih ptic (čiger) in spoznajo kateri ekološki dejavniki vplivajo na uspešnost gnezdenja solinskih ptic. Kaj je cilj delavnice? Razložiti pomen pojmov: življenjski prostor/habitat, ogrožena vrsta, gnezdišče, vodni režim, tradicionalna raba Prepoznati odvisnost živih bitij od razmer v okolju. Razumeti sobivanje človeka in narave. Koliko časa traja? Delavnice skupaj z vodenim ogledom trajajo 2 uri. Za rezervacije in vse dodatne informacije nas pokličite na ali nam pišite na kpss@soline.si. Solni cvet - December - stran 32

33 okolje okolje Ribogojnica Fonda Raziskovanje v Portoroškem ribolovnem rezervatu Od 28. do 30. novembra 2011 so predstavniki Zavoda za Ribištvo Slovenije v Ribogojnici Fonda in na kontrolnem mestu uspešno opravili zadnje letošnje jesensko vzorčenje za projekt Biološke in ekološke značilnosti ter sezonska dinamika gospodarsko pomembnih vrst rib v Portoroškem ribolovnem rezervatu. Raziskava poteka v okviru projektov CRP (Ciljni raziskovalni programi 2010), ki ga financirata Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nosilec je Zavod za ribištvo Slovenije v sodelovanju s Morsko biološko postajo Piran, glavna izvajalka projekta je Polona Pengal, vodja projekta pa je dr. Irena Fonda, direktorica Ribogojnice Fonda. Z raziskavo želijo pridobiti podatke o pojavnosti določenih ribjih vrst v rezervatu in pripraviti model za morebitno izvajanje biološkega monitoringa. Izbira vzorčnih mest omogoča hkratno raziskovanje vpliva ribogojstva na prostoživečo ribjo združbo ter, posledično, vpliv na lokalno ribištvo. Na vzorčnih mestih so postavili po 2 raziskovalni mreži. Glede na prejšnja vzorčenja se z nižanjem temperature morja kaže tudi pričakovan upad števila ujetih rib. Predvidenih podvodnih vizualnih cenzusov, zaradi slabe vidljivosti v pridnenem sloju vode, niso opravili. Postavitev mrež na vzorčnih mestih v okviru projekta»raziskovanje bioloških in ekoloških značilnosti ter sezonske dinamike nekaterih gospodarsko pomembnih vrst rib v Portoroškem ribolovnem rezervatu«. Opis projekta Ribogojnca Fonda je vključena v raziskovanje bioloških in ekoloških značilnosti ter sezonske dinamike nekaterih gospodarsko pomembnih vrst rib v Portoroškem ribolovnem rezervatu, od ribištva neodvisna raziskava, ki poteka od do Raziskava poteka v okviru projektov CRP (Ciljni raziskovalni programi 2010), ki ga financirata Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nosilec je Zavod za ribištvo Slovenije v sodelovanju s Morsko biološko postajo Piran, glavna izvajalka projekta je Polona Pengal, vodja projekta pa je dr. Irena Fonda, direktorica Ribogojnice Fonda. Z raziskavo želijo pridobiti podatke o pojavnosti določenih ribjih vrst v rezervatu in pripraviti model za morebitno izvajanje biološkega monitoringa. Izbira vzorčnih mest omogoča hkratno raziskovanje vpliva ribogojstva na prostoživečo ribjo združbo ter, posledično, vpliv na lokalno ribištvo. Zbirajo podatke o bioloških in ekoloških značilnostih ter sezonskem pojavljanju posameznih vrst rib. Podrobneje obravnavamo pet gospodarsko pomembnih vrsta rib (ciljne vrste): orada (Sparus aurata), brancin (Dicentrarchus labrax), ovčica (Lithognathus mormyrus), ribon (Pagellus erythrinus) in zlati cipelj (Liza aurata). Podatke zbirajo z dvema neodvisnima terenskima metodama: ribolov z zabodnimi mrežami in vizualni cenzus (opazovanje pod vodo). Uporabljajo raziskovalne pridnene zabodne mreže (multimesh), ki jih nastavljajo pred sončnim zahodom, po sončnem vzhodu naslednjega dne pa jih dvignejo. V vsakem letnem času opravijo dve vzorčenji. Ujete ribe določijo do vrste in jim izmerijo dolžino in maso telesa. Ciljnim vrstam določijo tudi spol in stopnjo zrelosti spolnih organov ter izolirajo želodce za ugotavljanje prehrane. Vizualni cenzusi izvajajo le v času boljše vidljivosti. Ribogojništvo Fonda Nova drevesa in grmičevje Ozelenitev naše občine Zadnje dni novembra in prve dni decembra je, na pobudo občanov in po naročilu s strani Občine Piran, JP Okolje Piran pod vodstvom vodje enote parki, Marije Terčelj, zasadilo nekaj dreves in grmov v Strunjanu, Luciji in Portorožu- -Kaštel. Drevesa bodo polepšala naš kraj in služila kot senca za sprehajalce po naših poteh do šol, vrtcev in trgovin. Ravno tako bodo drevesa nudila senco tudi na tržnici v Luciji. Grmičevje bo ozelenilo okolico okoli ekološkega otoka na t.i. Kaštelu v Portorožu. Alen Radojkovič, JP Okolje Piran Solni cvet - December - stran 33

34 okolje šport Nova drevesa in grmičevje Urejanje in obnova ekoloških otokov V pomladnih mesecih smo v JP Okolje pristopili k urejanju in reorganizaciji ekoloških otokov. Do konca novembra smo uredili, prenovili ali zgradili 17 ekoloških otokov. Na novo postavljeni ekološki otoki so na Vilfanovi ulici v Portorožu ter na Kampolinu in Ulici Borcev v Luciji. Nekatere ekološke otoke smo dodatno uredili na isti lokaciji, kot npr. v Sečovljah»pri sedmici«, v Portorožu pri Kaštelu ter na Senčni poti za Avditorijem, v Luciji na območju Vojkove ulice, Šolske ulice in Ulice XXX. divizije. V naslednjem letu bomo nadaljevali predvsem v območjih z več stanovanjskimi objekti v Luciji, kjer bomo ohranili ločeno zbiranje na ekoloških otokih ter v posameznih naseljih, kjer le-ti še niso ustrezno urejeni. Po prenovi križišča»pri Marički«v Parecagu, bomo uredili ekološki otok v samem naselju, saj bi bil v križišču, po naših izkušnjah, preveč izpostavljen smetenju»mimoidočih«. Pri nekaterih lokacijah ekoloških otokov je potrebno še pridobiti ustrezna soglasja (v Piranu na Rozmanovi ulici in Dantejevi nasproti avtobusne postaje ter v Sv. Petru pri kulturnem domu), zato bodo ti urejeni v letu V zadnjem času smo postopoma uvajali ločeno zbiranje odpadne embalaže in papirja po programu»od vrat do vrat«, in sicer v težje dostopnih ozkih in strmih ulicah s stanovanjskimi hišami, kjer ni javnih površin za postavitev ekoloških otokov in ni možen dostop z več kot 7- kubičnimi smetarskimi vozili. Program izvajamo v naseljih: delno v Portorožu, Strunjanu, Pacugu, Šentjanah, Liminjanu, Vinjolah, Seči in Parecagu ter v celoti v naseljih Sv Peter, Nova vas in Padna. Z manjšimi vozili pridemo do prevzemnega mesta vsakega uporabnika, ki po svojem koledarju prepušča rumeno in rdečo vrečko. Tako ni več potrebno nositi ločeno zbranih odpadkov na ekološki otok, razen stekla in kuhinjskih odpadkov. Na nekaterih lokacijah ekoloških otokov smo zato pustili le posode za steklo in kuhinjske odpadke. Opažamo, da je na njih sedaj manj smeti. V Občini Piran je dobra polovica vseh gospodinjstev vključena v ta program, vključno s starim mestnim jedrom Piran. Ekološke otoke na območju rumene in rdeče vreče postopoma umikamo z neprimernih lokacij na pločnikih, ob cesti, križišču ali na povsem osamljenih lokacijah, ki omogočajo nenadzorovano smetenje»mimogrede«. Kjer poteka zbiranje frakcij»od vrat do vrat«, ekološki otoki sploh ne bi bili potrebni, saj jih tudi predpisi ne zahtevajo. V zadnjih treh letih smo jih postavili zelo veliko (skupno jih imamo 157, normativ je le 35), da smo čim več ločevali in odložili zaprtje odlagališča Dragonja. V naslednjem letu bo dokončana reorganizacija in urejanje ločenega zbiranja odpadkov, skladno z novim Odlokom o ravnanju z odpadki. V okviru teh aktivnosti bomo aktivno sodelovali s krajevnimi skupnostmi. Sodelovanje je ključnega pomena, saj smo v gospodinjstvih skupaj dosegli 40 % ločevanje odpadkov na izvoru. Od ciljnih 50 % nas loči le 10 %, to pa bomo skupaj že zmogli. JP Okolje Piran Vzgajanje v duhu starih morskih veščin Žulji, znoj in druženje bodočih pomorcev Kuter je že skoraj pozabljena vrsta veslaškega čolna trgovskih in vojnih mornaric, ki se danes uporablja le še za urjenje mornarskih spretnosti ter veslaška in jadralna tekmovanja. V Portorožu sta v čolnarni naše srednje pomorske šole ter Fakultete za pomorstvo in promet privezana dva taka čolna in z njima so v burjasti, a sončni soboti sredi novembra izpeljali že 13. mednarodno veslaško regato s kar 18 posadkami. Njen namen je utrjevanje stare tradicije veslanja in mednarodno druženje pomorskih šol. V čolnarni pri Bernardinu so gostili okoli 200 veslačev in na približno 700 m dolgi progi z obratom okoli boje, ki je bila na pol poti, so se pomerile ekipe iz Srbije, Slovenije in s Hrvaške. Lani so prišle tudi ekipe iz Italije in Črne Gore, a jim kot kaže finančne težave nagajajo in so tokrat ostali doma. Ker je takih srečanj bodočih pomorcev več in ker vse šole tarejo finančne težave, Regata je z okoli 200 veslači najbolj množično veslaško dogajanje na Obali ravnatelj Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož Marijan Tončič pravi:»z drugimi šolami se pogovarjamo, da bi v prihodnje vsako leto organizirali le eno srečanje, vsakič v drugi državi, vendar za nekaj dni. Vanj bi vključili tudi druge mornarske veščine, kot je izdelava vozlov, reševanje navigacijskih in drugih strokovno-praktičnih nalog, reševanje vaj na navigacijskem simulatorju in podobno.«solni cvet - December - stran 34

35 šport šport Kot je povedal vodja tekmovanja Rok Sorta, je v moški konkurenci sodelovalo 11 ekip pomorskih šol in ostalih domačih ekip, v ženski konkurenci 5 ekip pomorskih šol, poleg teh pa še dve ekipi izven konkurence - ekipa profesorjev srednjih pomorskih šol in ekipa profesorjev domače fakultete. V moškem finalu sta se srečali domači ekipi, zmagali pa so dijaki Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož, pred Fakulteto za pomorstvo in promet in ekipo Športno rekreativne skupine Špunje. V ženski konkurenci sta si prvi mesti razdelili veteranska ekipa Fakultete za pomorstvo in promet Portorož in študentke iste fakultete, tretje pa so bile študentke iz Reške pomorske fakultete. Za lepe predstave in pošteno tekmovanje so dijakinje iz Beograda, ki so se sicer uvrstile na četrto mesto, dobile pokal za»fair play«. Srečanje in tekmovanje je bilo deležno precejšnjega zanimanja publike, ki jo je v vetrovnem, a lepem sončnem vremenu zaneslo mimo skladišč soli. Poudariti velja, da je šlo verjetno tudi letos za najbolj množičen veslaški dogodek pri nas, ob čemer Marijan Tončič pravi:»letošnjo tekmo in druženje smo ponovno izpeljali z minimalnimi sredstvi. Največ je prispevala Občina Piran, kjer smo se prijavili na razpis, nekaj je dala Splošna plovba ter še nekaj zasebnikov. Vsekakor pa je potrebno pohvaliti tako mentorja veslačev Roka Sorto, učitelja pomorskih strokovnih predmetov, ki že trinajsto leto z velikim trudom spravlja tako treninge kot srečanje skupaj. Najbolj zaslužni pa so dijaki, ki so dobesedno pometli z vso konkurenco.«janez Mužič 15. Pokal Oradele V Piranu najbolj družaben ribolov Jadrana Piransko ribiško društvo Oradela je 5. novembra izpeljalo svoje 15. mednarodno tekmovanje v športnem ribolovu iz zasidranega čolna za pokal Oradela Športni ribiči očitno zelo radi prihajajo k svojim piranskim prijateljem, saj je tekmovalo kar 41 dvočlanskih ekip, tako da je pokal tudi z organizacijskega vidika postal za Oradelo velik zalogaj, ob tem pa vsekakor tudi za Piran nadvse opažen dogodek, ki živahno popestri njegovo jesensko lenobnost. Pokala se je udeležilo kar 82 športnih ribičev iz sedmih držav, kar je, kot je povedal predsednik Ribiškega društva Oradela Branko Černac, v njegovi 15-letni zgodovini največ do sedaj. Poleg slovenskih klubov so prišli športni ribiči s Hrvaške, iz Črne Gore, Srbije, Italije, Nemčije in celo iz Rusije.»Udeleženci pokala smo prijatelji ribiškega športa, a tudi prijatelji med seboj,«je bil starih znancev vesel vodja organizacije tekmovanja Mario Druscovich, ki mu je, skupaj s sodelavci in ob precejšnjem razumevanju Občine Piran ter drugih pokroviteljev, uspelo organizacijsko izpeljati to sedaj že krepko množično piransko prireditev. Omenimo samo, da so za izpeljavo pokala morali priskrbeti 17 večjih čolnov in da so, čeprav je pokal trajal le en dan - v soboto, poskrbeli, da udeležencem ni bilo dolgčas tudi dan prej in dan kasneje. Seveda je bilo najbolj živahno na zaključku v gostišču Pirat, kjer so izpeljali tehtanje ulova, podelili priznanja in pokale ter Najboljši od 82-tih ribičev, ki so letos prišli na pokal v Piran iz 7 držav. seveda po ribiško zafeštali. Tam se je ribičem pridružil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je najboljšim podelil nagrade, ob tem pa v prav dobri ribiški atmosferi, ki jo zna po pravilu ustvariti Oradela, poudaril, da se med ribiči počuti kot med prijatelji in da je vesel, da pred medsebojno tekmovanje postavljajo druženje. Posebnost tekmovanja je, poleg običajnih pokalov za posamezne in ekipne uvrstitve, tudi pokal za najtežjo oradelo. Spomnimo, da lani na pokalu niso ujeli niti ene, letos so jih še pred enim tednom dobro lovili, na dan tekme pa so spet grizle bolj slabo. Čeprav so ujeli skupaj kar 70 kg rib, je bilo med njimi le 16 oradel. Najtežja, ki je imela 182 g, je zagrabila Zlatku Goltniku iz Splita. Sicer pa je prehodni pokal osvojila ekipa RD Solinar Strunjan s Klavdijem Vedinom in Francijem Kolencem, pred žensko ekipo s Štefko Cvirn in Marijo Bajc iz ŠRD Marinar Kranj ter Miloradom Škrokovom in Denisom Lobodo iz RD Oradela. Med posamezniki pa so bili najboljši Vladimir Pantović (Croital), pred Štefko Cvirn (ŠRD Mariner Kranj) in Denisom Lobodo (RD Oradela Piran). Janez Mužič Dostava jeklenk na dom: Solni cvet - December - stran 35

36 100-let Term v Portorožu ( ) Zdravje, ki prihaja iz morja Zgradba Term ob hotelu Palace leta 1911 V Portorožu so novembra obeležili sto let tamkajšnjih term, ki imajo največ zaslug za to, da je Portorož naš največji in najbolj monden turistični kraj. Poleg leto prej zgrajenega prestižnega Hotela Palace so namreč leta 1911 odprli s hotelom neposredno povezan objekt z 20 sobami za zdravstvene terapije. Portorož se je s tem že takrat postavil ob bok priznanim termalnim krajem, kot so bili Karlovy Vary, Marianske Lazne, Baden Baden in drugi. Danes imajo portoroške Terme & Wellness LifeClass 7 centrov dobrega počutja, ki ponujajo najcelovitejšo termalno, wellness in zdravstveno ponudbo v Evropi ter uspešno nadaljujejo 100 let tradicije. Na to veliko obletnico so v verigi hotelov LifeClass spomnili 16. novembra, ko so v Grand Hotelu Portorož tudi odprli razstavo. Ta z bogatim gradivom prikazuje terme v obdobju sto let, ob čemer je Tomi Brezovec, profesor na Turistici in avtor razstave v Portorožu, povedal, da začetki term dejansko segajo 800 let v preteklost.»tradicija zdravljenja z naravnimi elementi iz Piranskih solin izhaja iz srednjega veka. Benediktinski menihi, ki so v 13. stoletju delovali v samostanu sv. Lovrenca, so poznali zdravilne učinke solinskega blata in so z njim zdravili različne revmatske in kožne bolezni. Dolga stoletja so te zdravilne lastnosti poznali le v bližnji okolici, saj v kraju ni bilo ustreznih namestitev za morebitne obiskovalce iz bolj oddaljenih krajev,«je ob vodenju po razstavi razlagal Brezovec. V termah je bilo na začetku leta 1911 preko dvajset udobnih prostorov za izvajanje različnih kopeli, inhalacij, izpiranj, masaž, elektroterapij in drugih oblik zdravljenja. Med drugim so bile na voljo tudi terapije z modernimi napravami, ki jih je oblikoval švedski zdravnik dr. Zander in so še danes osnova vsakega fitnes studia. V Termah sta bili takrat še lekarna in zdravniška ambulanta. Vodja centra dobrega počutja Terme & Wellness LifeClass Lea Sevšek je med drugim poudarila, da zadnje raziskave termomineralne vode v termah, ki so bile opravljene v specialističnem laboratoriju na Floridi, kažejo, da gre pri njej za let staro pramorje, ujeto v nedrjih zemlje, ki priteka iz vrtine, globoke 705 metrov, in ima ob izviru 23 C. Glede na bogato vsebnost mineralov (kloridi, sulfati, natrij, kalij, magnezij) je ta termomineralna voda primerna za zdravljenje revmatizma, kožnih bolezni, infekcij in vnetij, bolezni centralnega živčnega sistema, ortopedskih, ginekoloških, respiratornih in artritičnih obolenj. Glavni izvršni direktor družbe Istrabenz Turizem d.d Marino Antolovič je ob orisu razvoja turizma v Portorožu, od termalnega do igralniškega in še kakšnega, poudaril, da so leta 2000 z odprtjem Wai Thai centra postavili prelomnico v pojmovanju wellness ponudbe pri nas in da danes pod imenom Terme & Wellness LifeClass združujejo v sedmih portoroških centrih dobrega počutja najcelovitejšo termalno, wellness in zdravstveno ponudbo v Evropi. Ob uspehih zdraviliškega turizma v Portorožu je bil zadovoljen tudi direktor Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič, ki je spomnil na pomembnost termalne ponudbe v portoroškem turizmu, saj je zaslužna, da je Portorož s svojo turistično ponudbo v primerjavi z ostalimi turističnimi kraji vzdolž Jadrana privlačna turistična destinacija skozi vse leto. Terme & Wellness LifeClass so na tiskovni konferenci in z vodenim ogledom prostorov, v družbi izvršnega direktorja v hotelih LifeClass za področje trženja in prodaje Janeza Jagra, predstavili kot center z najcelovitejšo termalno, zdravstveno ter wellness ponudbo v Evropi, ki je edinstven tudi po uporabi petih lokalnih naravnih zdravilnih dejavnikov: solinskega blata fanga, slanice Aqua Madre, mediteranske klime, morske vode in termomineralne vode. Tovrstni ponudbi zadnje čase vse bolj smelo dodajajo še kulinarično, saj zdrava prehrana z elementi istrske lokalne kuhinje in surovin iz tega okolja vse bolj bogati njihovo wellness ponudbo. Janez Mužič let term na morju Cesar Karl I. eden Izmed prvih gostov v termah oglejte si razstavo: Terme & Wellness LifeClass Najcelovitejša wellness in termalna ponudba v Evropi tel kupon 1 Savna Park od nedelje do četrtka Plača 1 sproščata se 2 Posebna ponudba ob 100-letnici do in LifeClass Hotels & Spa, Obala 33, 6320 Portorož kupon 2 Masaža Wai Thai 50 min. od nedelje do četrtka Plača 1 sproščata se 2 Posebna ponudba ob 100-letnici do in LifeClass Hotels & Spa, Obala 33, 6320 Portorož Solni cvet - December - stran 36