Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ITALIJANŠČINA

Transcript

1 Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ITALIJANŠČINA He le na Ba žec dr. Ser gio Cra snich Pia Le šnik Bu čar Neda Pa vlin Ma sle Ma ri ne la Ša vle Reš čič Neva Še če rov So nja Šu li goj Maja Va len tič dr. Ni ves Zu dič An to nič

2 ITALIJANŠČINA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi Italijanščina Ure di la: Neva Še če rov Av tor ji: He le na Ba žec, dr. Ser gio Cra snich, Pia Le šnik Bu čar, Neda Pa vlin Ma sle, Ma ri ne la Ša vle Reš čič, Neva Še če rov, So nja Šu li goj, Maja Va len tič, dr. Ni ves Zu dič An to nič Stro kov ni pre gled: Je zi kov ni pre gled: slo ven ski del be se di la: ita li jan ski del be se di la: Met ka Mal čič, Elen Zrin ski Tat ja na Li čen dr. Ser gio Cra snich Iz dal in za lo žil: Za vod RS za šols tvo Pred stav nik: mag. Gre gor Mo hor čič Ured ni ca zbir ke: Alen ka Štru kelj Ob li ko va nje: Ire na Hle de Po sta vi tev in tisk: Pre sent d.o.o. Na kla da: 200 iz vo dov Prva iz da ja, prvi na tis Ljub lja na, 2011 Pub li ka ci ja je brez plač na. Zbir ka knjig Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski praksi je na sta la v ok vi ru ak tiv no sti Raz voj di dak tičnih gra div pro jek ta Po so do bi tev ku ri ku lar ne ga pro ce sa v os nov ni šo li in gim na zi ji, ki sta jo vo di li dr. Ama li ja Ža kelj, vod ja ak tiv no sti in mag. Mar je ta Borst ner, na mest ni ca. Izid pub li ka ci je je omo go či lo so fi nan ci ra nje Evrop ske ga so cial ne ga skla da Evrop ske uni je in Mi nistrs tva za šols tvo in šport. Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo, 2011 Vse pra vi ce pri dr ža ne. Brez za lož ni ko ve ga pi sne ga do vo lje nja gra di va ni do vo lje no re pro du ci ra ti, ko pi ra ti ali dru ga če raz šir ja ti. Ta pre po ved se na na ša tako na me han ske (fo to ko pi ra nje) kot na elektron ske (sne ma nje in pre pi so va nje na kar šen ko li pom nil niš ki me dij) ob li ke re pro duk ci je. 2 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana : (082) POSODOBITVE pouka v gimnazijski praksi. Italijanščina / Helena Bažec... [et al.] ; [uredila Neva Šečerov] izd., 1. natis. - Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2011 ISBN Bažec, Helena 2. Šečerov, Neva

3 Vsebina VSEBINA PREDGOVOR (Neva Še če rov) NOVOSTI V POSODOBLJENEM UČNEM NAČRTU Po so dabljanje uč nih na čr tov - ko rak k so dob nej ši in bolj od pr ti šo li (Neva Še če rov) So dob na in v druž be no do ga ja nje od pr ta šo la Vlo ga (tuje)je zi kov ne ga pou ka v so dob ni šo li Iz ho diš ča po so dab lja nja uč nih na čr tov za tuje je zi ke Uč ni na čr ti iz leta Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir (SEJO) Smer ni ce in rav ni Mi ni strs tva RS za šols tvo No vo sti po so dob lje ne ga uč ne ga na čr ta za ita li janš či no v gim na zi ji Viri in li te ra tu ra L edu ca zio ne in ter cul tu ra le nei cur ri co li di lin gua se con da e stra nie ra (Ni ves Zu dič An to nič) La nas ci ta dell edu ca zio ne in ter cul tu ra le L im por tan za di un cur ri co lo in ter cul tu ra le Lo svi lup po di un cur ri co lo in ter cul tu ra le Una pro po sta di dat ti ca per lo svi lup po del le com pe ten ze in ter cul tu ra li Ap pren de re e in seg na re la co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le Pre sen ta zio ne del pro get to LABICUM Ana li si dei ri sul ta ti del pri mo mo ni to rag gio La va lu ta zio ne Esem pio di auto-va lu ta zio ne Conc lu sio ne Bib lio gra fia La sti mo la zio ne e va lu ta zio ne del la com pe ten za in ter cul tu ra le (Ser gio Cra snich) In tro du zio ne At teg gia men ti e mo ti va zio ni nel la dis po ni bi lità all ap pren di men to lin gui sti co Il pro get to CROMO: da CROMO a CROMO Il mo du lo CROMO Conc lu sio ne Bib lio gra fia e si to gra fia A pro po si to del la gram ma ti ca nel la clas se di lin gua (He le na Ba žec) In tro du zio ne Spun ti teo ri ci Il qua dro teo ri co di ri fe ri men to Fasi del metodo intuittivo con proposte di lavoro Li vel lo di com pe ten za lin gui sti ca de gli stu den ti Conc lu sio ne Bib lio gra fia e si to gra fia

4 ITALIJANŠČINA 1.5 L uso del le nuo ve tec no lo gie nel la clas se di lin gua (Ma ri ne la Ša vle Reš čič) In tro du zio ne L uso del le NT nel le at ti vità di in seg na men to/ap pren di men to dell ita lia no LS/L Perché gli in seg nan ti di lin gua de vo no im pa ra re ad usa re le NT Il ruo lo del le NT nell ap pren di men to Classificazione delle technologie per la didattica In ter net Le piat ta for me di rete: si ste mi per la for ma zio ne e l'in for ma zio ne in rete Web Quest Hot Poa ta toes e Quan dary Quiz Fa ber Po wer Point Bib lio gra fia e si to gra fia PRIMERI UVAJANJA NOVOSTI V PRAKSI Na čr to va nje pou ka Na čr to va nje pou ka pri ita li janš či ni (zna nje, zmož no sti in kom pe ten ce) (Nada Pa vlin Ma sle) Preu či tev stro kov nih pod lag in upo šte va nje sme ri raz vo ja druž be Ko ra ki pri na čr to va nju pou ka Viri in literatura Po seb na zna nja: inovativ ni pri sto pi k uče nju in pou če va nju Med pred met no po ve zo va nje: Delo s knji žev nim be se di lom (Pia Le šnik Bu čar) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Med pred met no po ve zo va nje v stro kov ni gim na zi ji: Pro mo ci ja šo le (Maja Va lentič) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Pro jekt no delo v stro kov ni gim na zi ji: Po ve zo va nje z oko ljem (Maja Va len tič) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te pri italijanščini Ref lek si ja Upo ra ba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je (Ma ri ne la Ša vre Reš čič) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Knji žev ni pouk z upo ra bo in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je

5 Vsebina (Ma ri ne la Ša vre Reš čič) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Ses ta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Od uče nja slov ni ce k spo ro ča nju (Pia Le šnik Bu čar) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Ak tiv ne ob li ke in me to de dela: or ga ni za ci ja in iz ved ba ek skur zi je (Pia Le šnik Bu čar) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Tim sko pou če va nje: Ita li janščina in tek stil na teh no lo gi ja (Tat ja na Ko de lja) Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Se sta vi ne uč ne eno te Po tek uč ne eno te Ref lek si ja Uč na de jav nost s prob lem skim pri sto pom (So nja Šu li goj) Os nov ni po dat ki o uč ni dejav no sti Po tek uč ne de jav no sti Ref lek si ja Vred no te nje zna nja in zmož no sti (Neva Še če rov, So nja Šu li goj) Ce lost no (prob lem sko) vred no te nje zna nja in zmož no sti pri pou ku ita li janš či ne Ne po sred no vred no te nje Ce lost ni pri stop Opi sno vred no te nje zna nja Vred no te nje stop nje obv la do va nja spo ro čanj skih po lo ža jev v živ ljenj skih okoliščinah Upo ra ba raz no li kih ob lik vred no te nja Vred no te nje je zi kov ne zmož no sti (upo ra ba slov nič nih struk tur) Zgle di na log Spre je ma nje be se di la in od ziv nanj Pi sno spo ro ča nje Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov Go vor no spo ro ča nje in spo ra zu me va nje Zgled diag no stič ne ga preiz ku sa zna nja Vred no te nje re zul ta tov diag no stič ne ga preiz kusa zna nja z refleksijo 235 LEGENDA: Do vo lje no ko pi ra nje in re pro du ci ra nje gra div za po tre be pou ka. 5

6

7 Predgovor Pred go vor Neva Še če rov V vlo gi koor di na to ri ce Pred met ne raz voj ne sku pi ne za ita li janš či no kot tuji in kot dru gi je zik ter sku pi ne men tor skih uči te ljic v ok vi ru Za vo da RS za šols tvo že lim pred sta vi ti os nov ni na men, zgrad bo in raz vr sti tev pris pev kov stro kov ne mo no grafi je Po so do bi tve pou ka tu jih je zi kov v gim na zij ski prak si ita li janš či na. V šol skem letu 2009/10 po te ka uva ja nje po so dob lje nih gim na zij skih uč nih na čr tov, ki so bili do lo če ni leta Med nji mi je tudi po so dob lje ni uč ni na črt za ita li janš či no kot tuji in kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju Slo ven ske Is tre 1, ki uva ja no vo sti na po droč ju uče nja in pou če va nja. Te se ka že jo pred vsem v na tančnej ši opre de li tvi spo ra zu me val ne zmož no sti v tu jem je zi ku, in te gra ci ji ključ nih kom pe tenc vse živ ljenj ske ga uče nja, vklju če va nju med pred met nih tem in upo ra bi no vih vrst teh no lo gi je. Ci lji po so do bi tev vo di jo k pre se ga nju fak to graf ske ga znanja, ki se v tu je je zi kov ni di dak ti ki ka že pred vsem v obrav na vi in ur je nju slov nič nih struk tur in pra vil ali v pov ze ma nju po da nih raz lag z je zi kov ne ga in knji žev ne ga po droč ja. Po so dob lje ni uč ni na čr ti uva ja jo pro ce sne ci lje, ki naj bi se ure sni če va li v čim iz vir nej ših»živ ljenj skih«oko liš či nah. Gre za po skus prib li že va nja pou ka k je zi kov ni stvar no sti, s po moč jo naj raz lič nej ših na či nov, z raz lič ni mi pri sto pi, meto da mi in teh ni ka mi pou če va nja in uče nja, ki naj bi us tva ri li mož no sti za sa mo stojnej še, kom plek snej še, prob lem sko in kri tič no miš lje nje. Pub li ka ci ja Po so do bi tve pou ka tu jih je zi kov v gimna zij ski prak si ita li janš či na posku ša na re di ti sin te zo med teo re tič ni mi iz ho diš či po so dob lje ne ga uč ne ga na čr ta s so ča sno prak tič no obrav na vo pou ka ita li janš či ne v slo ven skem pro sto ru. Pri za de va si po da ti ce lo vit vpo gled v so dob na na če la tu je je zi kov ne ga pou ka in nji ho ve ga udeja nja nja v uč ni prak si. K so de lo va nju sem pri do bi la uni ver zi tet ne stro kov nja ke s po droč ja tu je je zi kov ne ga pou ka in uči te lje prak ti ke. Pris pev ke, ki obrav na va jo teo re tič na iz ho diš ča po so do bitev in jih pris pe va jo pre tež no stro kov nja ki s fa kul te te, sem ume sti la v prvi del be sedi la. Prak tič ne pred sta vi tve ino va tiv nih pri sto pov, ki jih v uč nem na čr tu raz vrš ča mo v po seb na zna nja, pa sem uvr sti la v dru gi del. Raz de li la sem jih na tri sklo pe: prvi del je na me njen na čr to va nju pou ka ita li janš či ne, ki vklju ču je smer ni ce po so dob ljene ga uč ne ga na čr ta, dru gi del obrav na va ino va tiv ne pri sto pe, tret ji del pa se pos veča prob le ma ti ki ce lost ne ga vred no te nja zna nja in kom pe tenc. Vsi tri je sklo pi vsebu je jo zgle de uč nih enot, na log in de jav no sti, ki so bile preiz ku še ne v uč ni prak si. Pub li ka ci ja je na me nje na vsem uči te ljem ita li janš či ne v gim na zi ji in dru gih srednjih šo lah, štu den tom ita li ja ni sti ke in vsem, ki si pri za de va jo po so do bi ti uč ni proces in ga prib li ža ti no vim ge ne ra ci jam. Av tor ji pub li ka ci je upamo, da bo ta stro kov na mo no gra fi ja pri bral cih spod bu di la že ljo po ra zi sko va nju no vih pri sto pov k us po sab lja nju za upo ra bo in for ma cij skoko mu ni ka cij ske teh no lo gi je, in ten ziv nej še mu med se boj ne mu so de lo va nju, iz menja vi iz ku šenj in zgle dov uč ne prak se na števil nih us po sab lja njih. 1 Uč ni na črt, Ita li janš či na kot tuji in kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju sloven ske Is tre, Gim na zi ja (Splo šna, kla sič na, stro kov na gim na zi ja); spre je to na 110. seji Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje

8

9 Novosti v posodobljenem učnem načrtu

10

11 Novosti v posodobljenem učnem načrtu 1.1 Po so dab lja nje uč nih na čr tov ko rak k so dob nej ši in bolj od pr ti šo li Neva Še če rov, Za vod RS za šols tvo Pov ze tek Spre mem be po sve tu, ki da nes pred stav ljajo stal ni co, na re ku je jo tudi spre mem be v šols tvu. Šol ski si stem se zato mora pri la ga ja ti raz me ram ča sa, v ka te rem ži vi mo. Nova spoz na nja in raz voj na vseh po droč jih člo ve ko ve ga de lo va nja nam ka že jo, kate ra zna nja, kom pe ten ce in veš či ne je tre ba raz vi ja ti pri mla dost ni ku, da ga pri pravi mo na spo pri je ma nje z iz zi vi ča sa, na us pe šno vklju če va nje v vse bolj za ple ten svet pri hod no sti. So dob no šo lo zato ra zu me mo kot kom plek sen di dak tič ni kon cept, od prt za vse bin ske, me to dič ne in or ga ni za cij ske ino va ci je ter druž be na do ga ja nja. Od pr tost v vse bin skem po gle du po me ni več vse bin ske av to no mi je in svo bo de uči telja in di ja kov So dob na in v druž be no do ga ja nje od pr ta šo la Zad nja gim na zij ska pre no va se je iz va ja la pred več kot de se ti mi leti. V tem ča su so na sta le ve li ke spre mem be, za čel se je raz voj na vseh po droč jih. Po ka za la se je nuja, da se so dob na šo la od pi ra živ lje nju, bliž je mu in dalj ne mu oko lju, dru ži ni, na ra vi, me di jem in teh no lo gi ji. Odpi ra nje šo le in nje no vklju če va nje v evrop ski pro stor ima šir še druž be ne raz sež no sti: pre pre ču je nje no za pi ra nje pred na pred ni mi druž be ni mi vpli vi; omo go ča pri mer lji vost med raz lič ni mi evrop ski mi šol ski mi si ste mi; pred po stav lja več šol ske in uči te lje ve av to no mi je, sa mo stoj no sti in prož no sti v na čr to va nju ter iz va ja nju pou ka, več stro kov ne ga izo braže va nja; spod bu ja so de lo va nje di ja kov pri uprav lja nju, na čr to va nju živ lje nja v šo li in sood lo ča nju pri iz bi ri us trez nih me tod in so cial nih uč nih ob lik; uva ja jo se t.i. po sred ne uč ne ob li ke (sku pin sko, delo v dvo ji cah in indi vi dual no uč no delo) in uč ne me to de, kot sta pro jekt no uč no delo in so de lo val no pou če va nje, ki bla ži ta meje med uč ni mi pred me ti, po ve zuje ta šol sko uče nje z živ ljenj sko prak so in raz vi ja ta so de lo val no uče nje. V druž be no do ga ja nje od prt pouk zato uva ja novo di dak tič no in pe da goš ko kul turo, ki je na rav na na na os miš lje no uč no de jav nost, ki zmanj šu je pred met no izo li ranost uč nih vse bin in po ve ču je nji ho vo upo rab nost gle de na in di vi dual ne po seb nosti di ja kov, ki ob ob vez ni uč ni vse bi ni iz bi ra jo do dat ne, bolj raz no li ke vse bi ne ali na lo ge, jih med pred met no po ve zu je jo in pri la ga ja jo svo jim po tre bam in in te re som. Mla de lju di so dob na šo la do je ma kot sub jek te z nji ho vi mi kon kret ni mi živ ljenj skimi iz kuš njami in prob le mi, z last ni mi po tre ba mi, za ni ma nji, is ka nji, z nji ho vi mi iz ho diš či za ve sti. Le s pou kom, ki je us mer jen v re snič no živ lje nje, po stop no odprav lja mo sa mo volj nost, re pre siv no pre gle do va nje in oce nje va nje, sto ril nost ni pritisk, dol go ča snost pou ka, ne živ ljenj sko zna nje (pri uče nju tu jih je zi kov npr. poz 11

12 ITALIJANŠČINA na va nje slov nič nih struk tur in pra vil, ki jih ni smo zmož ni upo ra bi ti v kon kret nem go vor nem po lo ža ju). Iz kus tve no uče nje raz vi ja mo tudi pri tu je je zi kov nem pou ku, z raz vi ja njem spo ra zu me val ne zmož no sti v tu jem je zi ku, vklju če va njem kom petenc vse živ ljenj ske ga uče nja, z med pred met ni mi po ve za va mi. Iz ha ja mo iz teme, ki je vse bin sko re le vant na in za di ja ke za ni mi va. S tem raz vi ja mo zmož no sti za sa mo stoj no uče nje in ra zi sko va nje, sproš ča nje do miš lji je, krea tiv nost in so li darnost, prob lem sko uče nje, ki po nu ja vpo gled v kom plek snost stvar no sti in raz vi ja dia lek tič no miš lje nje Vlo ga (tuje)je zi kov ne ga pou ka v so dob ni šo li Bo ga ta evrop ska kul tur na in je zi kov na de diš či na pred stav lja po mem ben skup ni vir, ki ga mo ra mo ohra nja ti in raz vi ja ti. Tru di ti se mo ra mo, da je zi kov no in kul turno raz lič nost, ki v do lo če ni meri po me ni ovi ro v med se boj ni ko mu ni ka ci ji, preob liku je mo v vir vza jem ne ga ra zu me va nja in bo ga ti tve last ne kul tu re. Le z raz vi ja njem spo ra zu me val ne zmož no sti v evrop skih je zi kih bomo omo go ča li ko mu ni ka ci jo med evrop ski mi na ro di, obe nem pa spod bu ja li mo bil nost, vza jem no ra zu me va nje, spo što va nje in so de lo va nje. S tem bomo pre se gli pred sod ke in dru ge ste reo tip ne pred sta ve, ki ne pris pe va jo k zbli že va nju raz lič nih na ro dov, in omo go či li sproš čeno in te rak ci jo (me dia ci jo), ki bo za go tav lja la mo bil nost, tako da bodo po stop no od prav lje ne vse umet ne za po re pri gi ba nju, ko mu ni ka ci ji in so de lo va nju. Uče nje je zi kov (ma te rinš či ne, dru gih 2 in tu jih je zi kov) je še pose bej po mem bno v če da lje bolj po ve za nem sve tu, kjer se raz da lje med na ro di in dr ža va mi zmanj šu jejo, kjer je vse več sood vi sne ga so de lo va nja na gos po dar skem, so cial nem, po li tičnem in kul tur nem po droč ju. Zato je ključ na zmož nost vsa ke ga pri pad ni ka do lo čene skup no sti zmož nost spo ra zu me va nja, te melj ni cilj pa po zi ti ven od nos do tu jih so go vor ni kov in nji ho ve kul tu re. Spo što va nje je zi kov ne raz lič no sti ob spo što va nju člo ve ka kot po sa mez ni ka, od prto sti do dru gih kul tur, strp no sti in spre je ma nju dru gih je ena te melj nih vred not Evrop ske uni je, ki že li kot di na mič na druž ba po sta ti sve tov na ve le si la na po droč ju zna nja. Zato Evrop ska uni ja spod bu ja uče nje tu jih in dru gih je zi kov na os nov nošol ski in sred nje šol ski rav ni. Cilj Evrop ske uni je je tudi, da čim več nje nih državlja nov dose že ra ven med kul tur ne ga go vor ca 3, ki naj bi us pe šno raz vi jal spo ra zume val no zmož nost v pr vem je zi ku (ma te rinš či na) in v vsaj dveh tu jih je zi kih 4 (t.i. pa ra dig ma M + 2). Za ra di zgo raj na šte tih de jav ni kov je po men več je zič no sti do se gel po pol no ma nove raz sež no sti. Na to ka že jo šte vil ni je zi kov no-po li tič ni do ku men ti, po ro či la in anali ze. Med naj po mem bnej ši mi stra teš ki mi do ku men ti s po droč ja je zi kov ne po li ti ke Evrop ske uni je se uvrš ča Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir za uče nje, pou če va nje in 12 2 Dru gi je zik na na rod no meša nem ob moč ju slo ven ske Is tre in Prek mur ja. 3 Med kul tur ni go vo rec ob vla da več je zi kov, utr ju je last no kul tur no iden ti te to in us tvar ja trd ne vezi us pe šne ga so de lo va nja v več kul tur ni stvar no sti: us pe šno se spo ra zu me va s tu ji mi go vor ci, poz na po dob no sti in razli ke, ki se ka že jo med kul tu ra mi, s svo jim odno som ali ob na ša njem ne spro ža nes po ra zu mov. 4 Na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre di jak raz vi ja spo ra zu me val no zmož nost v pr vem je zi ku (ma te rinš či na), v dru gem je zi ku (ita li janš či na) in tu jem je zi ku (an glešči na).

13 Novosti v posodobljenem učnem načrtu vred no tenje v na da lje va nju SEJO (2001) 5. S so cio-kul tur ne ga vi di ka uče nje (tu jih/ dru gih) je zi kov za vi ra et no cen trič ne tež nje, us tvar ja mož no sti za od pi ra nje nez nane mu, spre je ma nje dru gač no sti, kar po zi tiv no učin ku je na sa mo za vest učen ca in di ja ka, na raz voj njegove sa mo po do be. Na sta jal je več let s so de lo va njem šte vil nih stro kov nja kov s po droč ja uče nja je zi kov, je zi kov ne po li ti ke in uč ne prak se. Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir opre de lju je ok vir no po li ti ko uče nja, pou če va nja in oce njeva nja zna nja je zi kov v dr ža vah Evrop ske uni je. Z nje go vo po moč jo lah ko na ja sen, pre gle den in pri mer ljiv na čin do lo ča mo stop nje pri ča ko va nih uč nih do sež kov v okvi ru pou če va nja/uče nja tu jih je zi kov. V ve li ko po moč pa je tudi stro kov nja kom pri sno va nju je zi kov nih ku ri ku lov. Leta 2003 je bil spre jet ključ ni do ku ment Evrop ske uni je za spod bu ja nje več je zič nosti Spod bu ja nje uče nja je zi kov in je zi kov ne raz no li ko sti Ak cij ski na črt in leta 2005 Okvir na stra te gi ja za več je zič nost 6. Po mem bno vlo go pri po so dab lja nju pou ka tu jih je zi kov ima tudi Liz bon ska de kla ra ci ja o os mih ključ nih kom pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje (Evrop ski re fe renč ni ok vir) 7. Na šte ti do ku men ti do lo ča jo ok vir no stra te gi jo za spod bu ja nje več je zič no sti in hkra ti dr ža vam čla ni cam pred laga jo vr sto po sa mez nih ukre pov. Pred met ne ko mi si je za tuje je zi ke so pri sno va nju po so dob lje nih uč nih na čr tov iz ha ja le iz zgo raj ome nje nih do ku men tov. Pri pri pra vi uč nih na čr tov so med predmet ni mi ko mi si ja mi za tuje je zi ke po te ka la šte vil na us kla je va nja. Na sta li so si cer raz lič ni uč ni na čr ti za vsak po sa mez ni je zik, ki pa so med se boj pri mer lji vi in uskla je ni v vseh ključ nih po glav jih (npr. splo šni ci lji in kom pe ten ce, mo du lar na oprede li tev pou ka, pri ča ko va ni uč ni do sež ki, ki pov ze ma jo stan dar de SEJO) Iz ho diš ča po so dab lja nja uč nih na čr tov za tuje je zi ke Stro kov ni svet za splo šno izo bra že va nje je na se jah in do lo čil vse po so dob lje ne uč ne na čr te za splo šne pred me te za gim na zij ski pro gram, ki so jih pri pra vi le pred met ne ko mi si je za po so dab lja nje uč nih na čr tov na Za vo du RS za šols tvo. Po so do bi tve se na na ša jo na uč ne na čr te v ok vi ru ob sto je če ga pred met ni ka. Vključu je jo no vej ša stro kov na spoz na nja po sa mez nih pred met nih po dro čij in do da ja jo 5 Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir za uče nje, pou če va nje in pre ver ja nje/oce nje va nje jezi kov (SEJO); ang. CEFR: Com mon Eu ro pean Fra me work of Re fe ren ce for Lan gua ge Lear ning and Teac hing: Lear ning, Teac hing, As ses sment (2001). Stras bourg: Coun cil of Eu ro pe. Do stop no na na slo vu: 6 Nova ok vir na stra te gi ja za več je zič nost (2005). Do stop no na na slo vu: eu/education/policies/lang/doc/com596_sl.pdf. 7 Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in Evrop ske ga sve ta o ključ nih kom pe ten cah za vseživ ljenj sko uče nje. Urad ni list Evrop ske uni je L394/10 ( ). Do stop no na naslo vu: in eu/lexuriserv/site/sl/oj/2006/l_394/l_ sl pdf. Ključ ne kom pe ten ce so: spo ra zu me val na zmož nost v ma te rinš či ni, spo ra zu me val na zmož nost v tu jih je zi kih, kul tur na kom pe ten ca in kul tur na za vest, uči ti se, kako se uči ti, sa moi ni cia tiv nost in pod jet nost, di gi tal na pi sme nost, so cial ne in dr žav ljan ske kom pe ten ce, ma te ma tič na kom pe ten ca in os nov ne kom pe ten ce v zna no sti in teh no logi ji. 13

14 ITALIJANŠČINA kon cep tual ne no vo sti (npr. kom pe ten ce, rav ni zna nja), opre de lje ne in do go vorje ne na evrop ski rav ni. Pred met ne ko mi si je so pri sno va nju po so do bi tev upo šte va le smer ni ce, ki omo goča jo spre mem bo šo le v smi slu več je od pr to sti, strp no sti, iz bir no sti in mo bil nosti. Sno val ci uč nih na čr tov za tuje je zi ke so iz ha ja li iz ob sto je čih uč nih na čr tov (1998), upo šte va li na če la Skup ne ga evrop ske ga je zi kov ne ga ok vir ja (SEJO) in Liz bon ske de kla ra ci je o os mih ključ nih kom pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje. Na ve zo va li so se na ana li ze ob sto je čih uč nih na čr tov iz leta 1998, pri mer jal ne anali ze tu jih uč nih na čr tov in ana li ze do ma čih in med na rod nih ra zi skav Uč ni na čr ti iz leta 1998 Pred met ne ko mi si je so pri po so dab lja nju uč nih na čr tov iz ha ja le iz ob sto je čih učnih na čr tov iz leta 1998, ki so jih pri pra vi le Pred met ne ku ri ku lar ne ko mi si je v okvi ru po droč nih ku ri ku lar nih ko mi sij (os nov na šo la, gim na zi ja, sred nje stro kov no izo bra že va nje). Uč ni na čr ti za tuje je zi ke iz leta 1998 pred stav lja jo os no vo za po sodo bi tve. V ob dob ju na stan ka so bili so dob ni in ino va tiv ni ter so sous tva ri li raz me re za po stopno spre mi nja nje tra di cio nal ne ga (fron tal ne ga) pou ka tu jih je zi kov v komu ni ka cij sko za sno van pouk. Pred met no ku ri ku lar no ko mi si jo za pri pra vo uč nih na čr tov iz leta 1998 so se stavlja li stro kov nja ki za po sa mez ne pred me te, in si cer vi so ko šol ski di dak ti ki ma tič nih fa kul tet in uči te lji prak ti ki. Na po sa mez nih pred met nih po droč jih so delo us kla jeva li pe da goš ki sve to val ci v vlo gi stro kov nih taj ni kov pred met nih ko mi sij. Uč ni na črt za ita li janš či no 1998 je ob li ko va la sku pi na, ki ji je pred se do va la prof. dr. Lu ci ja Čok 8. Do ku ment je bil do lo čen na 14. seji Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje (1998). Po stav lja te me lje so dob ne mu pou če va nju in uče nju ita lijanš či ne kot dru ge ga je zi ka na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre in na rav ni tu je ga je zi ka (gim na zi je zu naj ob moč ja, ki je opre de lje no kot na rod no me šano), ki so se ohra ni li v po so dob lje nem uč nem na čr tu. Ku ri ku lar ne ko mi si je so pri pri pra vi uč nih na čr tov 1998 upo šte va le smer ni ce do kumen tov, ki jih je spre jel Na cio nal ni ku ri ku lar ni svet (Iz ho diš ča Ku ri ku lar ne pre no ve (1996), Iz ho diš ča Ku ri ku lar ne pre no ve na po sa mez nih rav neh edu ka ci je (1996), Na vo di la za pri pra vo pro gra mov in uč nih na čr tov (1996)). Pro gra mi, uč ni na čr ti in ka ta lo gi zna nja 9 so na sta ja li na pod la gi med na rod nih pri mer jav in ana liz pre ver janja os nut kov in pred lo gov v štu dij skih sku pi nah. Ku ri ku lar na pre no va 1998 si je za sta vi la ci lje, ki jih v ve či ni upo šte va jo tudi poso dob lje ni uč ni na čr ti za tuje je zi ke. Mno ge iz med teh novi na čr ti pov ze ma jo in nad gra ju je jo, in si cer: Po ve ča ti av to no mi jo in stro kov no od go vor nost šol in uči te ljev: uč ni načr ti/ka ta lo gi zna nja so cilj no na rav na ni in uči te ljem omo go ča jo iz bi ro vse bin, de jav no sti in us trez nih di dak tič nih pri sto pov Prof. dr. Lu ci ja Čok, red na pro fe so ri ca na Pe da goš ki fa kul te ti v Ko pru, čla ni ca Na cional ne ga ku ri ku lar ne ga sve ta. 9 Ka ta lo ge zna nja upo rab lja sred nje stro kov no izo bra že va nje.

15 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Dose či več jo stop njo po ve za no sti med dis ci pli nar ni mi zna nji: pri pri pravi os nutkov in pred lo gov uč nih na čr tov/ka ta lo gov zna nja 1998 je bilo oprav lje no med pred met no us kla je va nje. Med tu ji mi je zi ki je po te ka la koor di na ci ja, ki jo je vo dil dr. Ja nez Ske la 10. Ob li ko va ni so bili pred lo gi ob vez nih iz bir nih vse bin v gim na zi jah, ki pre se ga jo znans tve no dis cipli no (npr. dr žav ljan ska kul tu ra, vzgo ja za dru ži no, knjiž nič no-in forma cij ska zna nja, me to do lo gi ja ra zi sko val ne ga dela, vzgo ja za zdrav je itd.). Pre pre či ti preo bre me nje nost učen cev: uč ni na čr ti iz leta 1998 spod bu ja jo upo ra bo raz lič nih ob lik in me tod dela, v na vo di lih uč ne ga na čr ta po- u dar ja jo po men in di vi dua li za ci je in di fe ren cia ci je pou ka. Po ve ča ti de jav no vlo go učen cev in di ja kov: uč ni na čr ti in ka ta lo gi znanja iz leta 1998 uva ja jo iz bir nost vse bin in de jav no sti; pou da rek je na de jav no sti, eks pe ri men tal nem delu in prob lem skem uče nju; uva ja jo se raz lič ne ob li ke pre ver ja nja in oce nje va nja zna nja, npr. oce nje va nje znanja na pod la gi učen če vih iz del kov, pri tu jih je zi kih Evrop ski je zi kov ni li stov nik. Spod bu ja ti skla den te le sni in du šev ni (spoz nav ni, čus tve ni, so cial ni in dru gi) raz voj po sa mez ni ka: uč ni na čr ti iz leta 1998 vklju ču je jo ci lje, ki jih di jak ure sni ču je na spoz nav nem, mo ti va cij skem, es tet skem, so cialnem, čus tve nem, mo ral no-etič nem, te le sno-gi bal nem in prak tič no-tehnič nem po droč ju, pou dar jena je skrb za us trez no raz mer je med niž ji mi in viš ji mi kog ni tiv ni mi ci lji. Po ve ča ti po ve zo val no in us mer je val no vlo go uči te ljev v izo bra že val nem pro ce su s po moč jo raz lič nih so dob nih pri sto pov, z uve ljav lja njem dejav nej ših ob lik in me tod dela. Pove ča ti so cialno in te gra cij sko vlo go šo le: iz de lan je bil pred log ob veznih iz bir nih vse bin v gim na zi jah (npr. pro sto volj no so cial no delo, vzgoja za dru ži no...); uč ni na čr ti in ka ta lo gi iz leta 1998 vklju ču je jo pred loge de jav no sti, s ka te ri mi se šo la po ve zu je z oko ljem. Pri pra vi ti di ja ke za ka ko vost no živ lje nje in vse živ ljenj sko izo bra že vanje: uč ni na čr ti iz leta 1998 omo go ča jo več jo de jav nost in ini cia tiv nost učen cev; pro gra mi za go tav lja jo ena ke mož no sti v izo bra že va nju. Do se či med na rod no pri mer lji ve stan dar de in rav ni zna nja: med na rod na pri mer lji vost je eno te melj nih na čel pre no ve. V uč nih na čr tih so opre delje ni stan dar di zna nja (mi ni mal ni stan dar di, stan dar di na več rav neh). Us po so bi ti učen ce za učin ko vi to in ka ko vost no ko mu ni ka ci jo; pou da rek je na spo ra zu me va nju. Iz bolj ša ti funk cio nal no pi sme nost: uve ljav lja jo se zmož no sti, spret no sti in zna nja. Po ve ča ti ka ko vost in traj nost pri dob lje ne ga zna nja z uva ja njem uč nih vse bin, ki pris pe va jo k dvi gu splo šne izo braz be: viš ji kog ni tiv ni ci lji zah te va jo upo ra bo pri dob lje ne ga zna nja. 10 Izred ni pro fe sor dr. Ja nez Ske la, Od de lek za an gli sti ko in ame ri ka ni sti ko, Uni ver za v Ljub lja ni, član Na cio nal ne ga ku ri ku lar ne ga sve ta. 15

16 ITALIJANŠČINA Pred la ga ti vse bi ne, ki naj bi pris pe va le k raz vi ja nju stra te gij uče nja. Raz vi ja ti spo sob no sti sa mo stoj ne ga us tvar jal ne ga in kri tič ne ga miš ljenja ter pre so ja nja: us po sab lja nje di ja kov za soo ča nje z živ ljenj ski mi prob le mi in za nji ho vo re še va nje. Vzpo sta vi ti rav no tež je med po sa mez ni mi po droč ji in dis ci pli na mi: z uva ja njem iz bir nih pred me tov, pred me tov za ma tu ro itd. se rav no tež je med dis ci pli na mi ob li ku je na rav ni po sa mez ni ka oz. di ja ka. Di jak to rej soob li ku je pred met nik gle de na in te re se, že lje in po tre be Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir (SEJO) 16 Po so dob lje ni uč ni na čr ti za tuje je zi ke vklju ču je jo te melj na na če la SEJO, ki po sredu je splo šna ok vir na pri po ro či la v zve zi z uče njem in pou če va njem je zi kov. SEJO je te melj ni skup ni do ku ment, ki opre de lju je ključ ne se sta vi ne tu je je zi kov ne ga pouka v evrop skih šo lah. Vse bu je na tan čen opis ci ljev, vse bin pou če va nja, do se že nih re zul ta tov in rav ni zna nja. Ker slo ven ski pre vod SEJO še le na sta ja, po sre du jem v na da lje va nju kra tek pov ze tek vse bin. SEJO oz na ču je jo na slednje last no sti: Je za sno van za raz lič ne na me ne: za na čr to va nje, iz va ja nje in vred no tenje pou ka. Je flek si bi len: pri la go jen za rabo v raz lič nih oko liš či nah. Je od prt: omo go ča na dalj nje po glab lja nje in do pol ni tve, obe nem pa dopuš ča vsem upo rab ni kom, da si pri uče nju in pou če va nju iz me nja jo svo je iz kuš nje v zve zi z opre de lje va njem ci ljev, me tod dela in do se ženih uč nih re zul ta tov. Je di na mi čen: v ne neh nem raz vi ja nju, upo šte va iz kuš nje in znans tvene iz sled ke. V po sa mez nih po glav jih do ku ment po sre du je raz lič ne prob le me iz ne po sred ne uč ne prak se in je na slov ljen upo rab ni kom. Na me njen je prak ti kom, da o njem raz miš lja jo in, če je po treb no, tudi spre mi nja jo svo jo uč no prak so. Obrav na va ni prob lem pa ne pred pi su je do lo če nih ko ra kov, po nu ja le neke vr ste nas ve te. Prak ti ki lah ko do loče na na vo di la in pri po ro či la obi de jo, če se ne stri nja jo s pred la ga ni mi re ši tva mi. Ni dog ma ti čen: se ne na ve zu je le na en pri stop, vklju ču je raz lič ne ob like, me to de dela in uč ne sti le. Ni do kon čen, saj je to v druž bi, ki je v neneh nem raz vo ju, teo re tič no ne mo go če. Tudi je zik se stal no spre mi nja, zato SEJO iden ti fi ci ra pa ra me tre in ka te go ri je, ki so po treb ni za opis ciljev, me tod, ob lik dela in rav ni zna nja. Prak ti kom pre puš ča, da do da jajo po sa mez ne vse bi ne, ki se jim zdi jo po treb ne in smi sel ne. Pov ze ma ti na če la Skup ne ga evrop ske ga je zi kov ne ga ok vir ja po me ni upo šte va ti po men raz vi ja nja spo ra zu me val ne zmož nost in dru gih kom pe tenc, ki jih si cer ne bi ni ko li vklju či li v uč ni pro ces. To dejs tvo prak ti ke spod buja k na dalj nje mu raz mi sle ku v zve zi z iz ved bo pou ka. Do ku ment je v po moč štu den tom pri sa moi zo bra že va nju in sa mo vred no te nju last nih do sež kov.

17 Novosti v posodobljenem učnem načrtu SEJO ne pred pi su je pra vil in ne vsi lju je do lo če ne ga pri sto pa k pou če va nju in uče nju je zi kov, am pak spod bu ja sa mo stoj nost učen ca oz. di ja ka in uči te lja pri iz bi ri uč nih vse bin in opre de lje va nju us trez ne rav ni zna nja. Uva ja in raz la ga pri sto pe (ang. approach), ki te me lji jo na ana li zi je zi kov ne rabe in uč nih stra te gij (ang. stra te gies). Po sre du je na či ne za raz vi ja nje splo šnih zmož no sti (ang. ge ne ral com pe ten ces) in spo ra zu me val no zmož nost (ang. com mu ni ca ti ve com pe ten ce). Pri po sre do va nju in opi so va nju kom pe tenc upo šte va raz lič ne raz šez no sti, ne zgolj ozko je zi kov nih (npr. so cio-kul tur ni vi dik uče nja in pou če va nja tu je ga je zi ka, upo šte va nje učenče ve ga predz na nja in iz ku šenj, raz vi ja nje čus tve ne ga od no sa do uče nja je zi kov, od kri va nje na dar je no sti za uče nje je zi kov itd.). SEJO za go var ja sta liš če, da je uče nje pro ces, ki se ude ja nja z iz va ja njem spo ročanj ske ga de ja nja (ang. ac ti vi ties). V ok vi ru tega pro ce sa uče nec/di jak raz vi ja produk tiv ne in re cep tiv ne zmož no sti ter zmož no sti me dia ci je. Os nov na se sta vi na tuje je zi kov ne ga pou ka je be se di lo, ki uva ja do lo če no temo (ang. the me). Uče nec/ di jak iz vr šu je na lo ge (ang. tasks) v raz lič nih oko liš či nah spo ra zu me va nja (ang. si tua tions), ki iz vi ra jo z raz lič nih po dro čij (ang. do mains) so cial ne ek si sten ce. Glede na raz lič ne rav ni us vo je nih zmož no sti, ki jih na tanč no opre de lju je jo opi si, naj bi upo rab nik tega do ku men ta mo gel»iz me ri ti«la sten na pre dek pri uče nju je zi ka. SEJO pou dar ja tudi je zi kov no in kul tur no raz no vrst nost, ki ju je tre ba upo šte va ti pri za sno vi uč nih pro gra mov, ter obrav na va nje ne raz lič ne vi di ke: več je zič nost in več kul tur nost, med kul tur nost, traj no (vse živ ljenj sko) uče nje je zi ka; vzgoj ne (forma tiv ne) in del ne (par cial ne) kom pe ten ce, di fe ren ci ra ne uč ne ci lje. SEJO obrav na va vi di ke dol go roč ne ga na čr to va nja pou ka s po stav lja njem pra gov (ang. sca ling) in rav ni (ang. le vels) z na tanč ni mi opi si. Uva ja t.i.»stro kov ni oz. raz ve ja ni«pri stop, s ka te rim naj bi uči telj do se gel do lo če no prož nost in pri merlji vost pri ob li ko va nju rav ni zna nja. Preu ču je tudi iz bi ro us trez ne rav ni do lo če ne kom pe ten ce gle de na pa ra me tre in ka te go ri je, ki jih opre de lju je v dru gih po glav jih. Uva ja raz lič ne ci lje in vr ste vred no te nja (ang. eval va tion), pri tem upo šte va kri te rij ra zum lji vo sti, na tanč no sti in ure snič lji vo sti (ang. il lu stra ti ve sca les of des crip tors). Na men SEJO Za sno van je bil zato, da bi spod bu jal uče nje in pou če va nje tu jih je zi kov v evropskih izo bra že val nih si ste mih. Vsi evrop ski dr žav lja ni naj bi se v tuji dr ža vi zmo gli spo ra zu me va ti na rav ni»pre ži vet ja«, si iz me nja ti os nov ne po dat ke, ra zu me ti na čin živ lje nja v tuji dr ža vi, spo što va ti na rod no in kul tur no iden ti te to vsa ke ga po sa mezni ka. Za ra di tega raz lo ga naj bi vse dr ža ve čla ni ce za go to vi le svo jim dr žav lja nom uče nje tu jih je zi kov sko zi ce lo ten vzgoj no-izo bra že val ni si stem, od vrt ca do izobra že va nja odra slih (vse živ ljenj sko uče nje). SEJO je na me njen tudi sno val cem nacio nal ne po li ti ke, ki naj bi us tva ri li raz me re za us pe šno uče nje je zi kov z opre de ljeva njem stvar nih uč nih ci ljev, uva ja njem us trez nih pri sto pov, me tod in ob lik dela, omo go ča njem do sto pa do us trez nih vi rov in uč nih pri po moč kov, pod po ro smi selnih in ure snič lji vih ra zi sko val nih in raz voj nih na log, raz vi ja njem pri mer nih oblik vred no te nja in kri te ri jev za je zi kov no kva li fi ka ci jo. Po sre du je te me lje za med seboj no priz na va nje teh kva li fi ka cij. Ob li ko va nje, di stri bu ci ja in re vi zi ja splo šne ga ok vir ja so za ra di zgo raj ome nje nih raz lo gov smi sel ni in nuj ni. 17

18 ITALIJANŠČINA Ci lji Upo rab ni ki SEJO naj bi ure sni če va li na sled nje ci lje: po ve ča li oseb no mo bil nost, ob čut lji vost za med na rod no so de lo va nje, raz vi ja li spo što va nje do raz lič ne kul tur ne pri pad no sti, iz bolj ša li do stop do in for ma cij, po glab lja li me do seb no ko mu ni ka ci jo in s tem iz bolj ša li od no se na oseb nem, kul tur nem in gos po dar skem po droč ju. Cilj na sku pi na SEJO je na me njen: štu den tom (di ja kom), uči te ljem, sno val cem ku ri ku la in na cional ne po li ti ke, dru gim stro kov nim de lav cem, iz pit nim ko mi si jam in raz lič nim sveto val nim in sti tu ci jam. Vzgoj no-izo bra že val ni vi di ki SEJO Do ku ment po sre du je na tan čen opis spo ra zu me val ne zmož no sti v tu jem je zi ku, s po seb nim pou dar kom na pri ča ko va ne uč ne re zul ta te. Uva ja vse bi ne, ki se pri la gaja jo raz lič nim pro gra mom, in si cer: splo šne mu pro gra mu: uče nec/di jak na pre du je v spo ra zu me val ni zmožno sti, ki vklju ču je raz lič ne kom pe ten ce (npr. gim na zij ski pro gram); mo du li ra ne mu pro gra mu: uče nec/di jak raz vi ja spo ra zu me val no zmožnost v ok vi ru ome je ne ga po droč ja z do lo če ni mi ci lji (npr. sred nje poklic no izo bra že va nje); spe ci fič ne mu pro gra mu: na me nja jo več jo po zor nost do lo če nim vi dikom je zi kov ne ga us po sab lja nja, v ok vi ru ka te re ga uče nec do se ga že leno ra ven zna nja in zmož no sti na do lo če nem po droč ju, na dru gem pa manj (mo du lar na ob li ka, npr. te čaj os nov ne ga spo ra zu me va nja v tu jem je ziku pri med kul tur nih iz me nja vah). Na vo di la in pri po ro či la tega do ku men ta so iz črp na in ra zum lji va. So v po moč študen tom (di ja kom), uči te ljem, stro kov nim de lav cem, na čr to val cem uč nih pro gramov, av tor jem uč be ni kov, star šem in stro kov ni jav no sti pri iz bi ri raz lič nih uč nih vse bin in pri med se boj nem in for mi ra nju Smer ni ce in iz ho diš ča na rav ni Mi ni strs tva RS za šols tvo Od lo či tve pred met nih ko mi sij za pri pra vo po so do bi tev uč ne ga na čr ta iz leta 1998 pa iz ha ja jo tudi iz na čel, ki jih po sre du je ta na sled nja do ku men ta: Smer ni ce, na če la in ci lji po so dab lja nja uč nih na čr tov: 19. fe bruar ja 2007 jih je po tr di la Ko mi si ja za sprem lja nje in po so dab lja nje uč nih načr tov, ki jo je ime no val mi ni ster fe bruar ja Iz ho diš ča pre no ve gim na zij ske ga pro gra ma: spre je ta so bila na seji Strokov ne ga sve ta za splo šno izo bra že va nje, 19. apri la 2007.

19 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Iz ho dišč na do ku men ta zah te va ta ja sno idej no vlo go pred me ta, spod bu ja ta av tono mi jo uči te lja in šo le, raz vi ja ta uč no cilj ni in pro ce sno raz voj ni pri stop, gra di ta te me lje za pri la go dlji vost uč ne ga pro ce sa (od pr tost in iz bir nost), omo go ča ta razvi ja nje zmož no sti (kom pe tenc) in ka ko vost no zna nje po ak tual no sti, traj no sti in upo rab no sti zna nja. Si ste ma tič no uva ja ta upo ra bo in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je, us tvar ja ta mož no sti za po ve zo va nje pred me tov in dis ci plin ter spodbu ja ta raz voj no sprem lja nje učen če vih re zul ta tov No vo sti po so dob lje ne ga uč ne ga na čr ta za ita li janš či no v gim na zi ji Leta 2007 so v ok vi ru pro jek ta Po so do bi tve gim na zi je na Za vo du RS za šols tvo ste kla pri za deva nja za spre mem be uč nih na čr tov iz leta Ime no va ne so bile ko mi si je za vsak po sa me zen splo šnoi zo bra že val ni pred met gim na zij ske ga izo braže va nja. V sku pi ni, ki je po so dab lja la Uč ni na črt za ita li janš či no 11, so so de lo va li uči te lji prak ti ki, pe da goš ki sve to va lec Za vo da RS za šols tvo in zu na nji iz ve de nec za di dak ti ko pou če va nja in uče nja ita li janš či ne, dr. Anja Zor man s Pe da goš ke fa kul tete Ko per, Uni ver za na Pri mor skem. Čla ni pred met ne ko mi si je so preu či li iz ho dišč ne do ku men te, opra vi li pri mer jal no ana li zo Uč ne ga na čr ta 1998 in tu jih uč nih na čr tov (fin ski, an gleš ki, ita li jan ski). Opre de li li so uč ne ci lje, splo šna in po seb na (iz bir na) zna nja, po sre do va li na či ne med pred met ne ga po ve zo va nja, opi sa li pri ča ko va ne uč ne re zul ta te ter po sta vi li teme lje za raz vi ja nje kom pe tenc za vse živ ljenj sko uče nje 12. V nas prot ju s prejš nji mi uč ni mi na čr ti se po so dob lje ni uč ni na čr ti po leg ci ljem za raz voj kog ni tiv nih spo sob no sti in zmož no sti pos ve ča jo tudi ci ljem, ki raz vi ja jo me ta kog ni tiv ne spo sob no sti in zmož no sti (npr. za ve danje last nih kog ni tiv nih proce sov), in raz vi ja nju po zi tiv nih vred not. Di ja ki naj bi zato po leg spo ra zu me val ne zmož no sti v tu jem/dru gem je zi ku raz vi ja li tudi dru ge kom pe ten ce. Te naj bi prispe va le k: raz vi ja nju zmož no sti na čr to va nja in sprem lja nja last ne ga učnega napred ka, oce nje va nju mo re bit nih tve ganj pri spre je ma nju last nih re ši tev, raz vi ja nju od go vor no sti za last no zna nje; sa mo stoj ni iz bi ri in preiz ku ša nju učin ko vi tih uč nih stra te gij in raz vi janju de lov nih na vad; raz vi ja nju sa moi ni cia tiv no sti in pod jet nosti, ki da je ta uče nju prak tič no vred nost in di ja ke po stop no uva ja ta v svet dela, jim omo go ča ta nadgra je va nje last ne pod jet no sti, us tvar jal no do živ lja nje uč ne ga pro ce sa, os miš lja nje nau če ne ga in pre nos tega zna nja v vsak da nje živ lje nje; uve ljav lja nju last nih sta lišč do do lo če ne ga prob le ma; 11 Upo šte va se raz li čen po lo žaj je zi ka (kot dru gi ali tret ji tuji je zik, kot dru gi je zik na narod no me ša nem ob moč ju slo venske Is tre v ob se gu od 280 do 420 ur) in pro gram (splošna in stro kov na gim na zi ja). 12 Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in sve ta o ključ nih kom pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje, Urad ni list Evrop ske uni je L394/10,

20 ITALIJANŠČINA bolj še mu so de lo va nju v timu; po zi tiv ne mu od no su do pri pad ni ka tuje kul tu re. Ko mi si ja je na pod la gi pri mer jal nih ana liz uč nih na čr tov, preu či tve na čel za po sodab lja nje uč nih na čr tov in evrop skih smer nic, spre je la na sled nja iz ho diš ča po sodab lja nja: 1. na tanč no opi sa ti in raz lo ži ti spo ra zu me val no zmož nost v tu jem je ziku (ci lji, zmož no sti, stra te gi je, teme, rav ni); 2. do de la ti splo šne ci lje in vklju či ti ključ ne kom pe ten ce; 3. pou da ri ti po men raz vi ja nja med kul tur ne zmož no sti, spod bu ja nja med kul tur ne ga dia lo ga in pri prav lje no sti na med se boj no spo što va nje in spre je ma nje dru gač no sti; 4. do gra di ti ope ra tiv ne ci lje (bolj raz vid ni kog ni tiv no-spoz nav ni ci lji in tak so nom ska ra ven), 5. opu sti ti sez nam knji žev nih del in uve sti te mat ske sklo pe; 6. vpe lja ti les tvi co SEJO: niž ja ra ven A1-A2 (mi ni mal ni do se žek), os nov na ra ven (B1), viš ja ra ven B2 (ra ven ma tu re na viš ji zah tev nost ni rav ni); 7. us kla di ti se z dru gi mi tu ji mi je zi ki in pri lago di ti mo du lar no ob li ko na na čin, ki ga uve ljav lja SEJO, vklju či ti rav ni, ki jih vpe lju je SEJO; 8. do de la ti med pred met ne po ve za ve, in ter dis ci pli nar ni pri stop in s tem omo go či ti pre nos (upo rab ne ga) zna nja in zmož no sti med raz lič ni mi dis ci pli na mi; tuji je zik je sreds tvo za pri do bi va nje in po glab lja nje znanja, ki se po ve zu je z uč ni mi ci lji in vse bi na mi dru gih pred me tov; 9. poe no sta vi ti iz črp na di dak tič na na vo di la iz uč ne ga na čr ta 1998; 10. v sklop t.i. po seb nih znanj vklju či ti ino va tiv ne pri sto pe k uče nju tu jih je zikov, na pri mer: CBLL: Con tent-ba sed Lan gua ge Lear ning - so ča sno do se ga nje jezi kov nih in pred met nih oz. vse bin skih ci ljev, ki se ude ja nja jo v med pred met nih po ve za vah, CLIL: Con tent and Lan gua ge In te gra ted Lear ning - uče nje ne je zikov nih pred me tov v tu jem jeziku, sa mo vred no te nje uč nih do sež kov (Evrop ski je zi kov ni li stov nik), pro jekt no delo (pro jekt ni dan, te den), ra zi sko val na de jav nost, delo z iz vir ni mi be se di li (umet nost no be se di lo, po ljud noz nans tve no be se di lo, čla nek (stro kov nih) re vij, film, splet na stran, kle pe tal ni ca, več plast na pred sta vi tev, mrež ni hi per tekst itd.), us tvar jal ne de jav no sti (šol sko gla si lo, gle da liš ka upri zo ri tev, pisa nje pe sem skih be se dil, sce na ri ja, vi deo po sne tek v zve zi s promo ci jo šo le ali tu ri stič na pro mo ci ja last ne ga kra ja itd.), raz vi ja nje med kul tur ne ko mu ni ka ci je: spoz na va nje kul tu re tu jega/so sed ske ga na ro da (tudi s po moč jo in terv ju ja z ro je ni mi go 20

21 Novosti v posodobljenem učnem načrtu vor ci), med kul tur ne iz me nja ve pre ko sple ta in v ži vo, obi ski v tu ji ni itd Viri in li te ra tu ra 1 Kač, L., Še če rov, N., Holc, N. (2010). Postop no uva ja nje ob vez ne ga dru ge ga tuje ga je zi ka v os nov ne šo le. Ljub lja na: Za vod RS za šols tvo. 2 Nova ok vir na stra te gi ja za več je zič nost. (ci ti ra no ). Do stop no na naslo vu: 3 Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in Evrop ske ga sve ta o ključ nih kom peten cah za vse živ ljenj sko uče nje. Urad ni list Evrop ske uni je L394/10 (ci ti ra no ). Do stop no na na slo vu: oj/2006/l_394/l_ sl pdf. 4 Strm čnik, F. (2006). Znans tve no sto ril nost na ali učen cu pri la go je na šo la. V: So dob na pe da go gi ka, št. 57. Ljub lja na: Zve za dru štev pe da goš kih de lav cev Slove ni je. 5 Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir za uče nje, pou če va nje in pre ver ja nje/oce nje vanje je zi kov (SEJO); ang. CEFR: Com mon Eu ro pean Fra me work of Re fe ren ce for Lan gua ge Lear ning and Teaching: Lear ning, Teac hing, As ses sment (2001). Stras bourg: Coun cil of Eu ro pe. (ci ti ra no ). Do stop no na na slo vu: 6 Svet lik, I. (2000). Po ro či lo na cio nal ne ga ku ri ku lar ne ga sve ta. (ci ti ra no ). Do stop no na na slo vu: nks_porocilo.html. 7 Še če rov, N. in Zor man, A. (2008). Uč ni na črt za ita li janš či no kot tuji in kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre. Gim na zi ja (splošna, stro kov na, glas be na gim na zi ja). Spre je to na 110. seji Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje, Ža kelj, A. (2008). Po so do bi tev uč nih na čr tov: vpe lje va nje in sprem lja nje ter us po sab lja nje uči te ljev [de lov no gra di vo pro jek ta].ljub lja na: Za vod RS za šolstvo,

22 ITALIJANŠČINA 1.2 L edu ca zio ne in ter cul tu ra le nei cur ri co li di lin gua se con da e stra nie ra Ni ves Zudič An to nič, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za hu ma ni stič ne štu di je Ko per Pov ze tek Di ja ki z uče njem tu je ga ali dru ge ga je zi ka razvijajo spo ra zu me val no zmož nost v tem je zi ku, ki vklju ču je tudi pr vi ne med kul tur ne ga spo ra zu me va nja. Sled nje spodbu ja jo med kul tur ni dia log, pri prav lje nost na so bi va nje in med se boj no spo što va nje. Z raz vi ja njem med kul tur ne zmož no sti us tvar ja mo po go je za us pe šno us va ja nje je zika v od pr to sti in to le rant no sti do dru gač no sti je zi kov in kul tur. V tem pris pev ku, sklad no z ne ka te rimi teo re tič ni mi iz ho diš či, že lim pred sta viti prob le ma ti ko raz vi ja nja spo ra zu me val ne in med kul tur ne zmož no sti z raz lič nih zor nih ko tov. Po sre do va la bom tudi ne ka te re za mi sli v zve zi z uva ja njem kul tu re in je zi ka v tu je je zi kov ni ku ri kul, z nji ho vim ude ja nja njem v uč ni prak si in v pro ce sih (samo)vred no te nja uč nih re zul ta tov. 22 Nel la so cietà mo der na, nell am bi to dell Unio ne Eu ro pea e nei luog hi in cui sono in atto i pro ces si di glo ba liz za zio ne, le per so ne sta bi lis co no con tat ti sem pre più inten si con al tre co mu nità na zio na li ed et nic he. L uni co modo per le va rie co mu nità di ot te ne re una col la bo ra zio ne li be ra e pro dut ti va è la con sa pe vo lez za in ter cul tura le e in te ret ni ca di ogni sin go lo in di vi duo, come pure di tut te le is ti tu zio ni che han no un ruo lo crea ti vo nel la cul tu ra di una na zio ne. La con sa pe vo lez za in ter cultu ra le, che com pren de la con sa pe vo lez za del la pro pria iden tità na zio na le e al contem po del le iden tità del le al tre co mu nità na zio na li coe si sten ti, deve per ciò es se re l obiet ti vo del le so cietà mul ti cul tu ra li mo der ne. Le basi di una so cietà in ter cul tu ra le sono una buo na co nos cen za del le cul tu re delle co mu nità coe si sten ti e la ca pa cità di ac cet ta re e ris pet ta re i va lo ri di que ste, si trat ti di co mu nità che da sem pre vi vo no sul ter ri to rio (grup pi et ni ci au toc to ni) o di co mu nità mi no ri o de fi ni te»non sto ric he«, che vi si sono sta bi li te da poco. Per un buon fun zio na men to di so cietà cul tu ral men te plu ra li sono dun que ne ces sa ri dei va lo ri co mu ni che si ele vi no ol tre i va lo ri et ni ci o cul tu ra li par ti co la ri. Si trat ta di una sor ta di va lo ri cul tu ra li ge ne ra li, come la fede nel la li bertà, la pace, la non-violen za, l ugua glian za e la pa rità di di rit ti, il dia lo go co strut ti vo, la ca pa cità d adat tamen to, la tol le ran za, il so steg no del la di ver sità, la com pas sio ne e la so li da rietà, ecc. Ne gli ul ti mi tem pi gli in seg nan ti e gli stu dio si im peg na ti nel cam po dell edu ca zione in ter cul tu ra le han no evi den zia to che le es pe rien ze di dat tic he di so li to ven go no im prov vi sa te a cau sa del la scar sa co nos cen za o pre pa ra zio ne in ma te ria. Tali os serva zio ni e rifles sio ni, da un lato, co sti tuis co no un pre zio so stru men to per il ri pen samen to de gli in ter ven ti sco la sti ci e per il fu tu ro svi lup po del la di dat ti ca dell in ter cultu ra, dall al tro, raf for za no l esi gen za di ri pen sa re al cu ne que stio ni teo ric he di fon do. Pri ma di ini zia re la no stra ana li si del con cet to di edu ca zio ne in ter cul tu ra le è di fonda men ta le im por tan za, per tan to, dare la de fi ni zio ne di in ter cul tu ra, ma so prat tutto cer ca re di spe ci fi ca re le dif fe ren ze tra in ter cul tu ra le e mul ti cul tu ra lità in quan to

23 Novosti v posodobljenem učnem načrtu spes so ac ca de che i due ter mi ni (»mul ti cul tu ra le«e»in ter cul tu ra le«) ven ga no utiliz za ti in modo in ter cam bia bi le, come se fos se ro si no ni mi. In realtà i due ter mi ni han no due sig ni fi ca ti ben di stin ti. È bene sof fer mar si su que sta dif fe ren zia zio ne sin dall ini zio poiché a essa si col le ga no anc he due di ver si modi di in ten de re le pos si bi lità di in ter ven to in cam po so cia le ed edu ca ti vo. In base alla di stin zio ne di or di ne con cet tua le e ter mi no lo gi co pro po sta dal Con siglio d Eu ro pa (Con seil de l Eu ro pe, L edu ca tion In ter cul tu rel le. Con cept, con text et pro gram me, Stras bourg, 1989), il ter mi ne»mul ti cul tu ra le«fa ri fe ri men to alla com pre sen za di più cul tu re all in ter no di una stes sa area geo gra fi ca o in uno stes so con te sto so cia le: in tal sen so pos sia mo dire che la no stra so cietà sta ve lo ce men te ca rat te riz zan do si in di re zio ne mul ti cul tu ra le. Quan do par lia mo di so cietà mul ticul tu ra le ten dia mo a fare ri fe ri men to alla sem pli ce coe si sten za sul lo stes so ter rito rio di grup pi cul tu ra li di ver si, sen za che fra di essi si rea liz zi no vere e pro prie for me di in te ra zio ne (Fail li, 2003; Ca mil le ri, 2002). Con il ter mi ne»in ter cul tu ra le«, in ve ce, si ten de a in di ca re una si tua zio ne in cui la com pre sen za del le cul tu re non si ri sol ve nel loro af fian ca men to, in una sem pli ce com pre sen za di fat to, ma dà vita e ric hie de ar ti co la te e con ti nua ti ve for me di rappor to. In tal sen so in ter cul tu ra vuol dire re la zio ne e quan do si uti liz za il ter mi ne»in ter cul tu ra«si ha sul lo sfon do l idea di una co stan te in ten zio ne re ci pro ca tras forma ti va. L in ter cul tu ra ri man da a una di men sio ne in cui le pros pet ti ve sono in dia logo: un dia lo go re ci pro ca men te tras for ma ti vo, non, quin di, vol to all as si mi la zio ne, ma alla co stru zio ne di un oriz zon te ter zo, di un li vel lo ul te rio re che con sen ta ai due li vel li pre ce den ti di man te ner si in re la zio ne sen za an nul lar si. L edu ca zio ne inter cul tu ra le deve per tan to fon da re le sue basi sul lo svi lup po di re la zio ni in te rat ti ve tra rap pre sen tan ti di cul tu re di ver se (Fail li, 2003; Ca mil le ri, 2002) La nas ci ta dell edu ca zio ne in ter cul tu ra le In base alle teo rie di vari stu dio si (Ben nett, 1998; Pai ge, 1993; Bal bo ni, 1999) si può dire che il di bat ti to sull edu ca zio ne mul ti cul tu ra le e/o in ter cul tu ra le 13 sia ini zia to a ca val lo tra gli anni Ses san ta e Set tan ta, ne gli Sta ti Uni ti e in Ca na da, e si sia ra pi damen te dif fu so in Au stra lia e in Eu ro pa. Ne gli Sta ti Uni ti e in Ca na da l edu ca zio ne mul ti cul tu ra le si è svi lup pa ta nel momen to in cui si ebbe un cam bia men to ge ne ra le nel la con ce zio ne del le re la zio ni in te ret nic he all in ter no del la so cietà uni ta men te all af fer ma zio ne del plu ra li smo come ideo lo gia do mi nan te. 13 Il ter mi ne»edu ca zio ne mul ti cul tu ra le«è la tra du zio ne di»mul ti cul tu ral edu ca tion«, pro get to edu ca ti vo svi lup pa to si ne gli Sta ti Uni ti e nel Ca na da an glo fo no. Nel Québec e in Fran cia si par la in ve ce di»édu ca tion in ter cul tu rel le«sul la base di una di ver sa visio ne del le re la zio ni in te ret nic he, ba sa te più sull in te ra zio ne e sui va lo ri co mu ni che non sul le dif fe ren ze. Tal vol ta, come si è vi sto, i ter mi ni ven go no però in ter pre ta ti come si no ni mi, in quan to le pra tic he edu ca ti ve che si ri fe ris co no alla mul ti cul tu ra lità e all inter cul tu ra lità spes so sono dif fi cil men te di stin gui bi li. Quest ul ti ma po si zio ne però non è ac cet ta ta da mol ti stu dio si (Bal bo ni, 1999; Ca mil le ri, 2002; Fail li, 2003) che ri ten go no in ve ce (come del re sto pro po sto dal Con seil de l Eu ro pe in: L edu ca tion In ter cul tu rel le. Con cept, con text et pro gram me, Stras bourg, 1989), che i due ter mi ni racc hiu da no nel loro sig ni fi ca to del le dif fe ren ze ben di stin te, di cui si par lerà al pa ra gra fo 3. 23

24 ITALIJANŠČINA 24 In Eu ro pa, la pe da go gia in ter cul tu ra le si è svi lup pa ta gra zie all im pul so di or ga nismi in ter na zio na li qua li il Con si glio d Eu ro pa e l Unio ne Eu ro pea, come ris po sta alle dif fi coltà sco la stic he dei fi gli de gli im mi gra ti. La que stio ne del le mi no ran ze etnic he, sto ric he o ter ri to ria li, ha fat to ri fe ri men to alla pe da go gia in ter cul tu ra le solo in di ret ta men te: la ri ven di ca zio ne del le cul tu re lo ca li e del le lin gue mi no ri ta rie, che ini zial men te ha com por ta to il ne ces sa rio ri co nos ci men to dell esi sten te mul ti cul tura lità de gli Sta ti eu ro pei, ha con tri bui to in al cu ni pae si a una straor di na ria ri nas ci ta cul tu ra le e lin gui sti ca. In al tre realtà, in ve ce, lo stes so fe no me no ha por ta to a for me di chiu su ra»etno-na zio na li sta«. La que stio ne del le mi no ran ze lin gui stic he, ter ri to ria li e na zio na li - con si de ra ta oggi prio ri ta ria dall Unio ne Eu ro pea - ten de a es se re se pa ra ta da quel la re la ti va all educa zio ne dei fi gli de gli im mi gra ti; spes so, in fat ti, le stes se mi no ran ze non cer ca no l in ter cul tu ra lità, ma un nuo vo tipo di omo ge neità. I con tri bu ti scien ti fi ci di set to ri qua li l an tro po lo gia, la lin gui sti ca e la sto ria del le mi no ran ze ter ri to ria li in Eu ro pa non han no fi no ra so stan zial men te con tri bui to al di bat ti to sull in ter cul tu ra lità. Nel caso del la Slo ve nia la le gi sla zio ne pre ve de for me di tu te la cul tu ra le e lin gui sti ca ri vol te alle due mi no ran ze au toc to ne (quel la ita lia na e quel la ung he re se), ma nel pae se vi vo no in nu me ro con si sten te anc he ap par tenen ti ad al tre et nie dell ex Ju go sla via. Ne gli ul ti mi tem pi ap po si ti pro get ti e at ti vità sono sta ti pre dis po sti per fa vo ri re l in se ri men to dei rom nel le scuo le sta ta li e per av vi ci na re le al tre cul tu re (quel la dei rom, ma anc he quel la de gli al tri sta ti dell ex Ju go sla via) e non solo quel le del le due mi no ran ze sto ric he, a tut ta la so cietà. Per mol to tem po l edu ca zio ne in ter cul tu ra le è sta ta con si de ra ta la ris po sta ai prob le mi crea ti dall im mi gra zio ne. Se condo al cu ni es per ti (Ben nett, 1998; Bal bo ni, 1999; Sed mak, 2003; Mi ko lič, 2004; Čok, 2006) però, per rea liz za re mi glio ri pratic he pe da go gic he e apri re uno spa zio di rifles sio ne più am pio ed epi ste mo lo gi camen te ric co sull in ter cul tu ra lità, è ne ces sa rio un cam bia men to di at teg gia men to. In una so cietà ca rat te riz za ta da un pro ces so di glo ba liz za zio ne cui si ac com pag nano spes so si tua zio ni di conflit to cul tu ra le, l edu ca zio ne in ter cul tu ra le è es sen zia le per dare del le ris po ste edu ca ti ve alla realtà di oggi, per sal va re la scuo la dal la noia e dal di sin te res se che le nuo ve ge ne ra zio ni ma ni fe sta no ver so di essa e per for ni re gli stru men ti ne ces sa ri alla let tu ra di quest epo ca. Non è dun que pos si bi le con si de ra re l edu ca zio ne in ter cul tu ra le come una»moda«pe da go gi ca so sti tui bi le da al tre for me di edu ca zio ne, qua li quel la alla cit ta di nanza, alla pace o ai di rit ti uma ni. Essa coin ci de con la fine di un pa ra dig ma che ha ca rat te riz za to un mo del lo d in te gra zio ne so cia le ne gli sta ti na zio na li, e ne pro po ne un al tro a par ti re dall ideo lo gia del plu ra li smo:»il plu ra li smo co sti tuis ce una ideolo gia, una con ce zio ne glo ba le dell uomo e del la so cietà, di cui im por ta co glie re le gran di ar ti co la zio ni e che bi sog na si tua re nel con te sto sto ri co«(ouel let, 1996). In se con do luo go, l edu ca zio ne in ter cul tu ra le im pli ca la ri mes sa in dis cus sio ne dei pa ra dig mi del la cul tu ra oc ci den ta le e la ri cer ca di pa ra dig mi più ampi. In que sto sen so, or ga niz za zio ni in ter na zio na li come l UNESCO so sten go no che l edu ca zione, nel con te sto che si sta pro fi lan do per il fu tu ro, potrà av ve ni re solo tra mi te l educa zio ne in ter cul tu ra le in te gra ta da una nuo va vi sio ne del la scien za, del la tec no logia, del rap por to con la na tu ra. Sono co mun que poc hi gli stu dio si che han no fi no ra trac cia to una pros pet ti va di edu ca zio ne in ter cul tu ra le suf fi cien te men te am pia. Tra que sti va senz al tro seg nala to Ed gard Mo rin, au to re, se con do al cu ni stu dio si eu ro pei, di quel le che sono le

25 Novosti v posodobljenem učnem načrtu li nee gui da fon da men ta li per l edu ca zio ne del fu tu ro: I set te sa pe ri sull edu ca zio ne (Mo rin, 1999) L im por tan za di un cur ri co lo in ter cul tu ra le Da quan to è emer so dal le no stre ri cerc he (Zudič, Malčič, 2006; Če bron, 2009; Miko lič, Marc Bra ti na, 2009; Zu dič, 2009) ri sul ta chia ro che l in seg na men to del la lin gua deve es se re col le ga to all in seg na men to del la cul tu ra. Svi lup pan do que sto orien ta men to tra in seg nan ti, ri cer ca to ri e for ma to ri, i pro gram mi di lin gua se conda han no un op por tu nità uni ca di con tri bui re allo svi lup po del la sen si bi lità in tercul tu ra le tra gli stu den ti, sia per le cul tu re pre sen ti nel la zona bi lin gue dell Is tria slo ve na, sia per le cul tu re del le al tre lin gue che si stu dia no. Tale vi sio ne po treb be por re l in seg na men to del la se con da lin gua al cen tro sia del pro gram ma sco la sti co fino alla scuo la me dia su pe rio re, sia del la for ma zio ne de gli in seg nan ti nel le fa coltà uni ver si ta rie a in di riz zo uma ni sti co. Tale pros pet ti va per tan to ci ri por ta agli obiet ti vi del cur ri co lo di lin gua se con da ri fe ri ti all ap pren di men to cul tu ra le e in base ai qua li gli stu den ti»ac qui sis co no conos cen za e com pren sio ne del la ricc hez za lin gui sti ca e cul tu ra le di que sto ter ri torio, svi lup pan do un rap por to po si ti vo e di tol le ran za nei ri guar di del bi lin gui smo, del la di ver sità cul tu ra le e del le dif fe ren ze in ge ne re«. L obiet ti vo fi na le per gli stu den ti è la com pren sio ne dei sig ni fi ca ti, de gli at teg giamen ti, dei va lo ri e del le idee del le cul tu re stu dia te. È sta to ri co nos ciu to che, per mo ti vi le ga ti alle fi na lità ge ne ra li del la for ma zio ne e alle mo da lità pra tic he del la loro at tua zio ne, è op por tu no non li mi ta re la trat ta zio ne allo stu dio del le due cultu re del le mi no ran ze au toc to ne, ma coin vol ge re anc he al tre cul tu re per far sì che gli stu den ti di ven ti no dei cit ta di ni ca pa ci di vi ve re e la vo ra re in un mon do sen za conflit ti cul tu ra li. Per rag giun ge re tale vi sio ne bi sog na che l in seg na men to del la lin gua e del la cul tu ra pren da in con si de ra zio ne i prin ci pi del la con ti nuità, del la pro gres sio ne e dell e- s pan sio ne del la com pe ten za. Le pros pet ti ve da pro por re do vreb be ro es se re di namic he e in te ra gi re con i li vel li di ma tu rità dei dis cen ti. Esse, inol tre, do vreb be ro aiu ta re gli in seg nan ti a va lu ta re il li vel lo di svi lup po de gli stu den ti e, di con se guenza, a im po sta re la pro gram ma zio ne da at tua re. Se i veri obiet ti vi dei pro gram mi lin gui sti ci sono l ap pren di men to del la lin gua, lo svi lup po in ter cul tu ra le e l in te gra zio ne tra i due, al lo ra i pro gram mi lin gui stici non do vreb be ro pre fis sar si in ten ti me ra men te uti li ta ri sti ci, come la ca pa cità di in te ra gi re e co mu ni ca re ef fi ca ce men te nel mon do de gli af fa ri, nell in du stria, nel com mer cio in ter na zio na le o ne gli ap pa ra ti go ver na ti vi. Se met tia mo al cen tro l appren di men to del la lin gua e la sen si bi lità in ter cul tu ra le, al lo ra la vera fun zio ne dei pro gram mi lin gui sti ci è di met te re i no stri stu den ti a con tat to con un am pia va rietà di di men sio ni uma ne e con le loro mol te pli ci mo da lità di es pres sio ne. Né la cul tu ra né la lin gua sono en tità sta tic he, e non lo sono nem me no le no stre in te ra zio ni con le per so ne. La sen si bi lità lin gui sti ca e quel la in ter cul tu ra le ci con sen to no di an dar ol tre alle strut tu re del la lin gua, al loro uso o ai fat ti cul tu ra li pre si iso la ta men te; esse ci per met to no di co nos ce re noi stes si, di svi lup pa re em pa tia e di ca pi re, ac cet 25

26 ITALIJANŠČINA ta re e ris pet ta re l al tro. In que sto modo lo svi lup po del la lin gua e dell in ter cul tu ra im pli ca no una pre sa di res pon sa bi lità da par te dell in seg nan te e del lo stu den te nel por si in re la zio ne con l al tro pro muo ven do un pro ces so che es pan de la con sa pe volez za e la pers pi ca cia nei con fron ti dei mon di lin gui sti ci e cul tu ra li. Tale po si zio ne eti ca pone i pro gram mi di lin gua e cul tu ra pro prio al cen tro del le que stio ni del la diver sità e li ren de fon da men ta li nell es plo ra re, nel com pren de re e nell in te ra gi re con il mul ti cul tu ra li smo nel no stro pae se e con il mul ti cul tu ra li smo nel mon do in te ro. Per rea liz za re tali prin ci pi però, come spe ci fi ca to nei ca pi to li pre ce den ti, si deve ini zia re già in clas se a svi lup pa re un at teg gia men to di re ci pro co ris pet to tra dis cen ti e in seg nan ti. San ci re que sta re ci pro cità per met te, in fat ti, di ri co nos ce re che in classe l in seg nan te e lo stu den te, pur con ruo li dif fe ren ti, sono en tram bi pro ta go ni sti e be ne fi cia ri del pro ces so di ap pren di men to (Bal bo ni, 1994; Ce se ra ni, 1999). In tale con te sto en tram bi han no del le res pon sa bi lità: lo stu den te quel la di sco pri re che cosa ha bi sog no di im pa ra re, l in seg nan te quel la di sco pri re come l al tro ap prende una vol ta che sco pre cosa deve es se re ap pre so. En tram bi im pa ra no, sia pure in modo di ver so, si ris pet ta no e ap pren do no l uno dall al tro. Que sto ris pet to re ci proco è un pre re qui si to sia per gli in seg nan ti sia per gli stu den ti in un pro gram ma di lin gua e cul tu ra Lo svi lup po di un cur ri co lo in ter cul tu ra le Po nen do al cen tro dell ap pren di men to lin gui sti co la cul tu ra si giun ge qua si au toma ti ca men te all or ga niz za zio ne di un cur ri co lo che si col leg herà ne ces sa ria men te alle pros pet ti ve cognitiva, pra ti ca e eman ci pa to ria 14. Con lo svi lup po di que ste prospet ti ve nell or ga niz za zio ne del cur ri co lo, gli stu den ti di ver ran no ca pa ci di tra s- met te re sig ni fi ca ti per so na li, di ca pi re la loro re la zio ne con la cul tu ra più am pia e di es pri mer si e agi re in fun zio ne del bi sog no di mi glio ra re la con di zio ne uma na. In que sto modo i pro ces si di ap pren di men to cul tu ra le sono cir con da ti dall uso della lin gua e la lin gua è uti liz za ta co stan te men te per es pri me re cul tu ra. L in seg nante pre pa ra gli stu den ti ad af fron ta re del le dif fi coltà lin gui stic he pri ma che que ste ul ti me si pre sen ti no spon ta nea men te; nel lo stes so tem po si ap pren de il les si co e si sco pro no stra te gie co mu ni ca ti ve par lan do con la gen te, in ter vi stan do la e esa minan do do cu men ti. La lin gua vie ne ap pre sa per tan to con uno sco po ben spe ci fi co, quel lo del la sco per ta del la cul tu ra pro pria e al trui. Que sto ap proc cio all ap pren dimen to lin gui sti co e cul tu ra le ha come sco po la sco per ta e lo svi lup po del la pro pria con sa pe vo lez za dell al tro. Un ap proc cio all ap pren di men to lin gui sti co e cul tu ra le di que sto tipo per tan to può es se re rag giun to con un cur ri co lo cic li co e te ma ti co (Lan ge, 2003): l ap pren di mento cul tu ra le, in fat ti, è or ga niz za to at tor no a temi cul tu ra li che ven go no ri pre si cic lica men te nel tem po. Dopo che un tema è sta to af fron ta to per la pri ma vol ta al li vel lo Nell ap pren di men to eman ci pa to rio, la cul tu ra è il con te nu to cen tra le. Qui lo sco po dello stu dio lin gui sti co è al ta men te in di vi dua le e la pos si bi lità di scel ta del dis cen te è ot ti ma le. In que sto tipo di ap pren di men to, il dis cen te si pone do man de come:»perché è im por tan te la cul tu ra?«e»come pos so usa re la lin gua per agi re sul la co nos cen za cultu ra le?«(lan ge, 2003).

27 Novosti v posodobljenem učnem načrtu di svi lup po ap pro pria to per i dis cen ti, esso può es se re ri pre so ad un al tro li vel lo di svi lup po, am plian do la com ples sità dei con cet ti e del le es pe rien ze. Par ten do dal mo del lo di Ben nett (2003) 15, ma se guen do pure le pro poste dei model li di Kramsh (1998) per quan to ri guar da l ap proc cio in ter cul tu ra le al te sto lette ra rio, di Bal bo ni (1999) e Byram (1997) per quan to ri guar da la co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le e di Čok (2000) e Mi ko lič (2004) per quan to ri guar da la co mu ni cazio ne inte ret ni ca del la no stra zona, pro por re mo ora un esem pio le ga to a un tema spe ci fi co all in ter no di que sta pros pet ti va, os sia»la que stio ne del la fron tie ra per una per so na del la no stra zona«(per ave re un idea con cre ta dell esem pio pro po sto si veda l unità di dat ti ca 5 nel li bro Il vi ci no di ver so di Zu dič, Mal čič, 2007). Por te remo un esem pio per far ca pi re come sia pos si bi le ar ti co la re, all in ter no di un cur rico lo cic li co, il pro gre di re del la con sa pe vo lez za in ter cul tu ra le da par te del dis cen te. Pri ma di pro ce de re ol tre, però, è ne ces sa rio av ver ti re il let to re che il pas sag gio e la pro gres sio ne de gli stu den ti at tra ver so le va rie fasi e at ti vità pro po ste, deve es se re ge sti to in modo con sa pe vo le e pru den te; gli in seg nan ti de vo no co glie re il mo mento in cui gli stu den ti sono pron ti ai vari pas sag gi e non de vo no an ti ci pa re i tem pi. Ecco l esem pio del tema del la fron tie ra at tra ver so va rie fasi. All ini zio dell at ti vità, si può chie de re ai dis cen ti di rac co glie re in for ma zio ni e di ri co nos ce re dif fe ren ze nei modi in cui si af fron ta l idea del la fron tie ra e nel la con ce zio ne che ab bia mo del le fron tie re. In un se con do mo men to, il tema del la fron tie ra po treb be es se re affron ta to in ri fe ri men to a come vie ne vi sta la fron tie ra nel la cul tu ra slo ve na e all atteg gia men to che si ha di fron te a tale ar go men to. Si può pro ce de re poi met ten do a con fron to la fron tie ra nel la no stra zona e nel la cul tu ra ita lia na, en fa tiz zan do le somi glian ze, sen za for mu la re giu di zi di va lo re. Suc ces si va men te si po treb be chie dere agli stu den ti di con fron ta re il sig ni fi ca to di fron tie ra nel la no stra zona con quel lo pre sen te nel la cul tu ra ita lia na allo sco po di in di vi dua re le dif fe ren ze, ana liz zar le e ca pi re che il con cet to di dif fe ren za è col le ga to a que stio ni di re la ti vi smo cul tu ra le. A que sto pun to si pos so no svi lup pa re del le at ti vità ri vol te alla com pren sio ne del le dif fe ren ze tra le due cul tu re nel modo di af fron ta re l idea del la fron tie ra at tra ver so l esa me di casi in cui si è rius ci ti a su pe ra re l idea del la fron tie ra e di casi in cui, in ve ce, qual co sa è an da to stor to. In fi ne il dis cen te po treb be svi lup pa re dei con tat ti 15 M. Ben nett (1999) ha svi lup pa to il Mo del lo di Svi lup po del la Sen si bi lità In ter cul tu ra le (»De ve lop ment Mo del of In ter cul tu ral Sen si ti vity«dmis. Con la sua pros pet ti va Bennett ci of fre un ela bo ra zio ne con cet tua le del lo svi lup po del la sen si bi lità in ter cul tu ra le. Tale svi lup po è iden ti fi ca to sul la base di sei sta di che por ta no la per so na ad evol ve re da una pros pet ti va et no cen tri ca a una pros pet ti va et no re la ti va. I sei sta di di que sto mo dello sono di stin ti in due grup pi: sta di et no cen tri ci (ne ga zio ne, di fe sa, mi ni miz za zio ne) e sta di et no re la ti vi (ac cet ta zio ne, adat ta men to, in te gra zio ne). Il Mo del lo di Svi lup po del la Sen si bi lità In ter cul tu ra le si rial lac cia a due tipi di ri cerc he. Da una par te, la si ste ma ti ca os ser va zio ne dei com por ta men ti ef fet ti vi come si compor ta la gen te quan do si tro va no di fron te alla dif fe ren za cul tu ra le, dall al tra, la ve rifi ca em pi ri ca di un ap pa ra to teo ri co coe ren te per spie ga re que sti com por ta men ti. Da quan to è sta to os ser va to sem bra che i dis cen ti pro gre dis ca no at tra ver so sei sta di chia ramen te iden ti fi ca bi li che pos so no es se re spie ga ti da prin ci pi re la ti vi al co strut ti vi smo. La teo ria co strut ti vi sta, che co niu ga la psi co lo gia cog ni ti va e la fi lo so fia post-po si ti vi sta, so stie ne che la no stra es pe rien za del la realtà av vie ne es sen zial men te at tra ver so dei co strut ti, os sia del le ca te go rie com ples se, che as sie me co sti tuis co no la no stra vi sio ne del mon do (Watz la wick, 1984). In al tre pa ro le, le no stre no zio ni di ciò che è rea le sono ge ne ra te dal le ca te go rie che uti liz zia mo per des cri ver lo e que ste ca te go rie sono il tra mi te at tra ver so il qua le spe ri men tia mo gli even ti. Il co strut ti vi smo, al lo ra, aiu ta a ca pi re come le per so ne pos sa no svi lup pa re la loro capa cità di ana liz za re, di in ter pre ta re, e quin di di vi ve re, la dif fe ren za cul tu ra le. 27

28 ITALIJANŠČINA con per so ne dell al tra cul tu ra con l obiet ti vo di cam bia re l at teg gia men to ne ga tivo nei con fron ti dell idea del la fron tie ra. Non pos sia mo as pet tar ci però che tut ti i dis cen ti, dopo aver svi lup pa ta que sto tipo di at ti vità svi lup pi no le stes se ca pa cità per quan to ri guar da la con sa pe vo lez za in ter cul tu ra le, co mun que, l esem pio vuo le es pli ci ta re il modo in cui è pos si bi le pro por re del le at ti vità di con sa pe vo lez za in tercul tu ra le all in ter no di un cur ri co lo cic li co. L esem pio che ab bia mo es po sto con il tema del la fron tie ra è uno dei modi che si pos so no adot ta re per af fron ta re un cur ri co lo cic li co di edu ca zio ne in ter cul tu ra le. Al tre mo da lità uti liz za bi li per una clas se di lin gua se con da sono le se guen ti: Per anno. In que sto caso, ma te ria li te ma ti ci si mi li tra loro po treb be ro pro muo ve re l es pan sio ne del le per ce zio ni, del le co nos cen ze e del la capa cità di com pren sio ne dei dis cen ti. Per se me stre. Si pos so no far sus se gui re temi si mi li, allo sco po di ap profon di re co nos cen ze e per ce zio ni già ac qui si te. Tale strut tu ra sa reb be par ti co lar men te uti le in con te sti di pro gram ma zio ne mo du la re. Per pia ni fi ca zio ne spe ci fi ca. I te sti uti liz za ti in clas se e il cur ri co lo potreb be ro sta bi li re dei prin ci pi sul la base dei qua li i temi ven go no ri pre si e am plia ti. Un al tra pos si bi lità è quel la di svi lup pa re con giun ta men te nei te sti temi di ver si ma re ci pro ca men te con nes si allo sco po di ap profon di re le per ce zio ni e le co nos cen ze dei dis cen ti 16. La pia ni fi ca zio ne di un cur ri co lo cic li co nell in seg na men to lin gui sti co e cul tu ra le è per tan to da pre di li ge re, in quan to fa vo ris ce lo svi lup po del le ca pa cità di com prensio ne e le co nos cen ze dei dis cen ti, a mano a mano che que sti ul ti mi pro gre dis co no nel lo svi lup po edu ca ti vo. La pia ni fi ca zio ne di un cur ri co lo cic li co pre sen ta di ver si as pet ti cru cia li per un inseg na men to di lin gua e cul tu ra: 1. Tale pia ni fi ca zio ne è cen tra ta sull idea di svi lup po sia per la cul tu ra sia per la lin gua. Nel mo men to in cui i dis cen ti col go no de gli as pet ti lingui sti ci e cul tu ra li su un de ter mi na to tema, tali as pet ti pos so no es se re esa mi na ti in ri fe ri men to ad al tri temi del cur ri co lo lin gui sti co e cul tura le in modo da ar ricc hi re l es pe rien za dei dis cen ti. 2. Una pia ni fi ca zio ne cic li ca per met te che l ap pren di men to lin gui sti co e lo svi lup po del la sen si bi lità cul tu ra le av ven ga no più o meno spon tanea men te. As pet ti si mi li del la lin gua e del la cul tu ra pos so no es se re osser va ti in am bien ti di ver si; ciò con sen te l ela bo ra zio ne teo ri ca e l es trapo la zio ne a par ti re dal le es pe rien ze. 3. Un cur ri co lo te ma ti co e cic li co per met te di fare es pe rien za di as pet ti dif fe ren ti di un tema in mo men ti di ver si. Gra zie a esso, in fat ti, le mol te com pli ca zio ni del lo svi lup po cul tu ra le o dell uso lin gui sti co sono suddi vi se in un in sie me di mo men ti, ca rat te riz za ti dal la trat ta zio ne del lo stes so tema o di un tema si mi le; ciò con sen te il rie sa me di pre ce den ti Nel no stro esem pio di per cor si di dat ti ci ab bia mo pen sa to allo svi lup po di cin que unità di dat tic he che sep pur di stin te si col le ga no tra loro con un idea di spi ra le che pro ce de pa ca ta men te da temi di fa ci le com pren sio ne fino ad ar ri va re a temi più sca bro si. Si è per tan to pen sa to ad un la vo ro pro gres si vo che do vreb be por ta re gli stu den ti agli sta di avan za ti anc he in ter mi ni di temi più im peg na ti vi da af fron ta re.

29 Novosti v posodobljenem učnem načrtu es pe rien ze di ap pren di men to e ag giun ge nuo vi ele men ti a quan to già ap pre so. 4. Un cur ri co lo te ma ti co e cic li co con sen te ai dis cen ti di en tra re nell appren di men to in qual sia si mo men to. Par ten do da tali prin ci pi, ed es sen do con sa pe vo li che la co stru zio ne pra ti ca di un cur ri co lo cic li co non è un la vo ro sem pli ce, ab bia mo cer ca to di ela bo ra re un per corso di dat ti co ba sa to sul prin ci pio di ap pren di men to di na mi co, che pos sa fun ge re da esem pio per ul te rio ri ela bo ra zio ni Una pro po sta di dat ti ca per lo svi lup po del le com pe ten ze in ter cul tu ra li Si sa che per co nos ce re bene una lin gua bi sog na far in te gra re il suo in seg na men to da al tri co di ci che fa ci li ti no la co mu ni ca zio ne. Per far sì che la co mu ni ca zio ne sia ef fi cien te, per tan to, ol tre a co nos ce re la lin gua bi sog na dis por re di al tri co di ci adegua ti alla co mu ni ca zio ne. Per tale mo ti vo è di fon da men ta le im por tan za co nos ce re la pro pria cul tu ra e la cul tu ra del po po lo la cui lin gua si sta ap pren den do. Nel no stro ter ri to rio, dove da sem pre con vi vo no e si in trec cia no cul tu re di ver se, qua si tut ti han no una buo na co nos cen za dell ita lia no. Fa ci li ta ti dall ac cet ta zio ne del le di ver se cul tu re e dal la pa dro nan za del la lin gua, nel la co mu ni ca zio ne non ci tro via mo da van ti a bar rie re lin gui stic he; spes so, in ve ce, dob bia mo af fron ta re prob le mi di in com pren sio ne in ter cul tu ra le. Dal le ri cerc he svol te in que sti anni è sca tu ri to che uno dei prob le mi prin ci pa li incon tra ti da gli stu den ti ri sie de nell in com pren sio ne de gli as pet ti cul tu ra li im pli ci ti del mes sag gio vei co la to nel la L2, più che nel la sua ela bo ra zio ne e com pren sio ne lin gui sti ca. Nell am bi to del la lin gua ita lia na come lin gua di con tat to (L2) ab bia mo così svilup pa to un mo du lo di cin que unità di dat tic he, i cui de sti na ta ri sono stu den ti del se con do e del ter zo anno del la Fa coltà di Stu di Uma ni sti ci di Ca po di stria, che studia no l ita lia no come L2 e come mi cro lin gua. Il mo du lo è sta to ela bo ra to nell ambi to del pro get to La bi cum (Čok, Mi ko lič, Če bron, Zu dič An to nič, ) 17. Nel le unità di dat tic he, con l ap por to di ma te ria le au ten ti co e l uso di te sti let te ra ri, si è cer ca to di af fron ta re vari temi di at tua lità in di ver si cam pi te ma ti ci (Ti rac con to il mio pae se; Is tria: dove le lin gue si mes co la no; L iden tità na zio na le; La ter ra promes sa; Le fron tie re che ci por tia mo den tro). L obiet ti vo del le unità di dat tic he è di ac qui si re nuo ve co nos cen ze e svi lup pa re tut te le com po nen ti del la com pe ten za co mu ni ca ti va: sa per fare lin gua, sa per fare con la lin gua, sa pe re la lin gua, sa per in te gra re l ita lia no con le co nos cen ze del le si mi li tudi ni e del le dif fe ren ze tra le cul tu re per fa ci li ta re la co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le. Le unità di dat tic he, inol tre, of fro no allo stu den te la pos si bi lità di un la vo ro dif feren zia to e au to no mo. Con que sto in ter ven to si cerc herà di far no ta re l im por tanza di do ver su pe ra re i vecc hi mo del li dell in seg na men to del le lin gue stra nie re che 17 Lan gua ge as a Brid ge to In ter cul tu ral Com mu ni ca tion & Un der stan ding: Teac hing Modu le e Lan gua ge as So cial Co he sion and Hu man Ca pi tal. 29

30 ITALIJANŠČINA pre di li ge va no usi, co stu mi, sto ria e cul tu ra del la na zio ne/po po lo la cui lin gua veni va in seg na ta, e si cerc herà di sot to li nea re l im por tan za di do ver svi lup pa re unità di dat tic he con te nen ti com po nen ti dell edu ca zio ne in ter cul tu ra le e dell edu ca zio ne ci vi ca. Con que sto mo du lo si è cer ca to di ris pon de re alle esi gen ze im po ste dal ruo lo che l edu ca zio ne in ter cul tu ra le do vreb be ave re nell am bi to del la lin gua ita lia na in questa zona di con fi ne (Ita lia/trie ste, Is tria slo ve na e croa ta), dove la lin gua e la cul tu ra ita lia na per le va rie vi cis si tu di ni sto ric he han no un ruo lo mol to par ti co la re Ap pren de re e in seg na re la co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le Se con do l opi nio ne di es per ti che si oc cu pa no di edu ca zio ne in ter cul tu ra le, la compe ten za cul tu ra le deve es se re ac qui si ta nel lo stes so modo in cui si ac qui sis ce la com pe ten za lin gui sti ca. Tut ta via sono pro prio gli as pet ti cul tu ra li e il loro stu dio in aula a pre sen ta re le mag gio ri dif fi coltà, in quan to è mol to più dif fi ci le af fron ta re temi cul tu ra li che temi lin gui sti ci. Mol to spes so ci si tro va di fron te a que sti pro- b le mi in quan to l in seg nan te fa par te del la cul tu ra che in seg na e non è nem me no con sa pe vo le del le re go le di con dot ta del la pro pria cul tu ra, op pu re pren de come mo del lo la cul tu ra og get to di stu dio sen za ana liz za re i pro ces si che la ren do no pe cu lia re. Ci sono però in seg nan ti che vor reb be ro af fron ta re tale in seg na men to perché cos cien ti del prob le ma, ma non san no bene come af fron tar lo. Essi stes si non han no af fron ta to que sto tipo di stu dio e la mag gior par te dei ma nua li che hanno a dis po si zio ne non af fron ta que sto prob le ma o lo svi lup pa in modo ina de gua to. A fa vo re dell ac qui si zio ne in ter cul tu ra le esi sto no al cu ni stu di (Bal bo ni, 1999; Bennett, 1993; Byram, 1994) che han no di mo stra to che quan ti più er ro ri (lin gui sti ci o com por ta men ta li) uno stra nie ro fa, tan to mag gio re è la tol le ran za che que sti in con tra nel mon do che lo ac co glie. Que sta tol le ran za, però, di mi nuis ce a mano a mano che au men ta il li vel lo di pa dro nan za lin gui sti ca. Stu den ti con buo na (se non ot ti ma) pa dro nan za del la lin gua ita lia na risc hia no dun que di tro var si, per così dire, svan tag gia ti al mo men to di af fron ta re una si tua zio ne»rea le«, in quan to le as petta ti ve de gli ita lia ni nei loro con fron ti sa ran no più alte e il loro li vel lo di»tol le ranza«mi no re. Com por ta men ti non ade gua ti alle as pet ta ti ve po tran no per tan to es se re frain te si e por ta re all esc lu sio ne dal mon do dei ma dre lin gua. Nell af fron ta re il dis cor so dell edu ca zio ne in ter cul tu ra le nell am bi to del la lin gua ita lia na come L2 non dob bia mo di men ti ca re che gli at teg gia men ti com por ta menta li in cul tu re vi ci ne sono in mol ti casi si mi li, es sen do la con se guen za di pro ces si sto ri ci co mu ni. Que sta realtà va pre sa in con si de ra zio ne e nell in seg na men to del la lin gua bi sog na pun ta re sul le so mi glian ze tra le due cul tu re più che sul le dif fe renze. Que sto ap proc cio fa vo rirà senz al tro l ac qui si zio ne in ter cul tu ra le. Per svi lup pa re per tan to i no stri per cor si di dat ti ci ab bia mo pre so spun to dal le teorie de gli au to ri ci ta ti nei ca pi to li pre ce den ti e ab bia mo se gui to le fasi con si de ra te ne ces sa rie per l ac qui si zio ne del le abi lità di co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le: con sape vo lez za, co nos cen za e abi lità (Bal bo ni, 1999) 18 ; nel no stro la vo ro sono dun que Que sta de fi ni zio ne è sta ta ri pre sa da di ver si au to ri come Byram (1994) e Ben nett (1998) e si rifà all af fer ma zio ne di Hof ste de (1991), per cui»l abi lità di co mu ni ca zio ne tra cul tu re de ri va dal la con sa pe vo lez za, dal la co nos cen za e dall es pe rien za per so na le«.

31 Novosti v posodobljenem učnem načrtu seg na la ti quat tro mo men ti, che ab bia mo poi ri pro po sto nel la vo ro di dat ti co: 1. fase di per ce zio ne ini zia le (Os ser va zio ne), 2. fase di ge ne ra liz za zio ne (Es plo ra zio ne), 3. fase di rifles sio ne (Es pan sio ne), 4. fase di con cet tua liz za zio ne (Va lu ta zio ne). Que sto pro ces so, in cui i dis cen ti in te ra gis co no e in ter pre ta no fe no me ni cul tu ra li, può es se re rap pre sen ta to gra fi ca men te nel lo Sche ma 1 se con do quan to sug ge ri to da Al len e Lan ge (1996): Sche ma 1: Pro ces so di ap pren di men to cul tu ra le. Par ten do dal la con vin zio ne che il pro ces so edu ca ti vo ini zia con il ri co nos ci men to che cias cu no por ta con sé un par ti co la re soft wa re 19 men ta le crea to in base alle e- s pe rien ze del mon do in cui è vis su to, è im por tan te che nel la pri ma fase di svi lup po e ac qui si zio ne del le abi lità di co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le lo stu den te sia con sape vo le che per ca pi re l al tra cul tu ra non è suf fi cien te la co nos cen za lin gui sti ca, ma bi sog na im pa ra re pure gli at teg gia men ti com por ta men ta li che fan no par te dell altra cul tu ra (ini zian do dai sim bo li, da gli eroi, dal le abi tu di ni). Così, nel la pri ma fase lo stu den te ha un ruo lo di os ser va to re e met te in azio ne un pro ces so di as sor bi men to di tut to ciò che è di ver so. In que sta pri ma fase si ef fet tua un os ser va zio ne dei va lo ri di en tram be le cul tu re, met ten do in ri sal to so prat tut to i va lo ri fon da men ta li del la C1 (»così fac cio nel la mia lin gua, così mi com por to nel la mia so cietà«). Nel la se con da fase (Es plo ra zio ne) lo stu den te ana liz za e con fron ta i va lo ri del la società os ser va ta e in di vi dua le si mi li tu di ni e le dif fe ren ze con la sua cul tu ra. Nel pro 19 Il ter mi ne»soft wa re«ri pren de quel lo di un ce le bre vo lu me di uno dei pa dri fon da tori del le ri cerc he sul la co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le, Hof ste de (1991); il ter mi ne è stato poi ri pre so pure da Bal bo ni (1999). Se con do Hof ste de (1991), ogni per so na ha un»soft wa re of the mind«, co sti tui to da una se rie di»file di si ste mi«che co sti tuis co no la com pe ten za co mu ni ca ti va e ai qua li si ri cor re per po ter par te ci pa re ad un even to co muni ca ti vo. 31

32 ITALIJANŠČINA ces so di ac qui si zio ne dei nuo vi va lo ri cul tu ra li è nor ma le che com pa ia no i mo del li ap pre si con l in put cul tu ra le ri ce vu to. Uno dei ri sul ta ti im me dia ti di que sto tipo di con fron ti è la com par sa di cer ti ste reo ti pi. D al tro can to, l os ser va zio ne su per fi cia le può por ta re a conc lu sio ni sba glia te. Co mun que, se il con fron to si fa nel con te sto adat to, esso può ave re un va lo re pe da go gi co im por tan te, da cui nas ce la ne ces sità di con te stua liz za re le com pa ra zio ni, in modo tale che l os ser va to re stra nie ro pos sa mo di fi ca re il pro prio pun to di vi sta ini zia le. Tut ti noi ela bo ria mo men tal men te de gli ste reo ti pi in modo tale da po ter ca ta lo ga re la realtà che ci cir con da e que sti ste reo ti pi, seb be ne tal vol ta in fon da ti e dif fi cil mente di mo stra bi li, con di zio na no la per ce zio ne che ab bia mo del le al tre cul tu re. Sic come gli ste reo ti pi pos so no es se re spes so anc he pe ri co lo si, è bene che gli in seg nan ti ne sia no con sa pe vo li per po ter ela bo ra re per cor si ade gua ti a eli mi nar li o per lo meno a ri co nos cer li nell in te ra zio ne con gli stu den ti. Nel la ter za fase (Es pan sio ne) l os ser va to re, at tra ver so nuo ve es pe rien ze, va ri formu lan do i suoi sche mi ini zia li, come per esem pio nel caso in cui si im pa ra a sa per si ade gua re al tipo d in te ra zio ne so cio lin gui sti ca. In que sta fase si deve in ter ve ni re ne gli even ti quo ti dia ni e am plia re le pro prie co nos cen ze, dato che a par ti re da queste e da al tre es pe rien ze avran no luo go l ap pren di men to in dut ti vo e l imi ta zio ne di cer ti mo del li e sche mi. In que sto modo ge ne ra liz za zio ni fat te nel la fase an te rio re ver ran no mo di fi ca te. L ac qui si zio ne di que sta com pe ten za è però un pro ces so lungo e com ples so che lo stu den te svi lup pa lun go tut to il cor so del la sua vita e non si conc lu de in clas se. Nel la quar ta fase (Va lu ta zio ne), i dis cen ti ana liz za no at ten ta men te e sin te tiz zano le in for ma zio ni dis po ni bi li sul tema per en tram be le cul tu re, giun gen do a una con fer ma o a una smen ti ta del la loro ipo te si ini zia le. Inol tre, essi con fron ta no tale con fer ma o smen ti ta con le loro per ce zio ni ini zia li al fine di de ter mi na re se que ste deb ba no es se re mo di fi ca te. Ap prez zan do e giu di can do le dif fe ren ze si do vreb be ar ri va re a ge ne ra re un mec ca ni smo di com pren sio ne em pa ti ca che vie ne av via ta gra zie alla ra gio ne e ai sen ti men ti 20. Se con do le af fer ma zio ni di Byram (1997), per rius ci re a ot te ne re un ac qui si zio ne cul tu ra le per em pa tia è ne ces sa rio vi ve re un es pe rien za di ret ta di C2, par te ci pan do a de ter mi na te ce ri mo nie so cia li, ecc. Co mun que l in ter ve ni re in fe no me ni di na tura so cio cul tu ra le non im pli ca ne ces sa ria men te la com pren sio ne di que sti fe no meni. Se in ve ce l in di vi duo vie ne orien ta to, sarà più fa ci le che di fron te a un es pe rienza rea le la sua com pren sio ne e ac qui si zio ne del la C2 sia mol to più alta e par te ci pi ai modi di in te ra gi re ti pi ci del la C1 (Bal bo ni, 1999; Ben nett, 2003). Na tu ral men te il pro ces so di ac cul tu ra zio ne non è uni ver sa le per tut ti gli stu den ti: al cu ni pos so no sal ta re del le fasi op pu re non rag giun ge re la quar ta fase des crit ta. Quin di»l ac cul tu ra zio ne può com pren de re di ver si sta di a se con da del le esi gen ze Se con do quan to pro po ne Bal bo ni (1999), la com pe ten za co mu ni ca ti va può es se re vi sua liz za ta come una pi ra mi de a tre lati, cias cu no dei qua li in di ca un»sa pe re«o»sa per fare«: sa per fare lin gua, sa per fare con la lin gua e sa pe re i lin guag gi ver ba li e non-ver ba li. Byram e Za ra te (1994), per de fi ni re la com pe ten za in ter cul tu ra le, uti liz za no un mo del lo che si basa su quat tro lati che pre ve de: sa per es se re (ab ban do nan do l etno cen tri smo), sa per ap pren de re (os ser van do la plu ra lità cul tu ra le del mon do), sa pe re i trat ti ca rat te riz zan ti del la cul tu ra con cui si ha a che fare e sa per fare una sin te si di quan to os ser va to nei pun ti pre ce den ti.

33 Novosti v posodobljenem učnem načrtu dell ap pren den te: si può pas sa re da un li vel lo mi ni mo di co nos cen za di base per sco pi ne ces sa ri (li vel lo so glia), fino ad un li vel lo di par lan te na ti vo dove la pro nuncia e i ge sti sono mol to si mi li se non ugua li a quel li dei na ti vi«(ce len tin, Ser ra giotto, 2000). Tut to di pen derà dall orien ta men to po si ti vo de gli stu den ti ver so la LS e dal de si de rio di es se re par te del grup po che par la la lin gua, per cui nuo va men te fac cia mo capo alla mo ti va zio ne e alla sua im por tan za nel la clas se di LS (Ce len tin, Ser ra giot to, 2000) Pre sen ta zio ne del pro get to LABICUM Il mo du lo che ab bia mo svi lup pa to nell am bi to del la lin gua ita lia na come L2 (presen ta to nel ca pi to lo di que sto ar ti co lo) com pren de l in seg na men to e lo svilup po del la com pe ten za in ter cul tu ra le. Con l ap por to di ma te ria le au ten ti co, nel le unità di dat tic he si è cer ca to di af fron ta re vari temi di di ver si cam pi te ma ti ci, che per met to no allo stu den te di ac qui si re nuo ve co nos cen ze, sco pri re so mi glian ze e dif fe ren ze tra cul tu re, co nos ce re modi di ver si di com por ta men to, svi lup pa re un at teg gia men to cri ti co e im pa ra re a ca pi re il di ver so. I temi af fron ta ti dal le unità di dat tic he sono at tua li e di par ti co la re im por tan za per le cul tu re di con tat to: il prob le ma del la fron tie ra, il ruo lo del la pa tria, l im por tan za dell iden tità na zio na le, le mi gra zio ni un tem po e oggi, il ruo lo del la lin gua ecc. Per le at ti vità di clas se è sta to ne ces sa rio at tin ge re da ma te ria li au ten ti ci e da una plu ra lità di fon ti. A que sto pro po si to ab bia mo usa to te sti pre si da gior na li e ri vi ste (ar ti co li, fat ti di cro na ca, let te re, ecc.), ma te ria li sca ri ca ti da In ter net (te sti gior na li sti ci, in ter ven ti in fo rum, pubb li cità, ecc.), pro gram mi e pubb li cità re gi stra ti dal la tv, bra ni trat ti da film e qua lun que al tro tipo di ma te ria le po tes se ap por ta re qualc he in for ma zio ne sul refe ren te cul tu ra le dell ita lia no. In quan to ai ma te ria li, la cosa im por tan te è fare sì che gli stu den ti sia no con sa pe vo li del le pos si bi lità di po ter li re pe ri re anc he au tono ma men te, as pet to que sto che sarà loro uti le in fu tu ro, perché in al cu ni as pet ti la cul tu ra di un Pae se può va ria re con enor me ra pi dità 21. Le unità di dat tic he sono sta te di vi se in tre mo men ti: 1. Una pri ma fase in tro dut ti va (En tria mo nel tema) nel la qua le lo stu den te vie ne in tro dot to nell ar go men to dell unità di dat ti ca e riflet te sul la pro pria cul tu ra per ar ri va re a nuo vi con cet ti. Sic co me l in seg nan te non potrà mai in seg na re tut ti gli as pet ti dell al tra cul tu ra, l en fa si del suo in seg na men to andrà po sta su que gli as pet ti di mag gior con tra sto tra la C1 e la CS. 2. Nel la se con da fase (Ap pro fon di men to) lo stu den te os ser va la nuo va realtà (in modo da su pe ra re gli ste reo ti pi cul tu ra li). Qui l in seg nan te deve sa per fare riflet te re i suoi stu den ti sul la fi gu ra del so cio ti po e aiu tar li a svilup pa re abi lità e com pe ten ze uti li nel la ge stio ne di in con tri in ter cul tu ra li. 3. Nel la ter za fase (Es pan sio ne) l obiet ti vo è quel lo di fis sa re le nuo ve perce zio ni. Fon da men ta le in que sta fase, è l ap prez za men to di pos si bi li model li di ver si e la loro even tua le as sun zio ne, rius cen do ad ave re, così, una 21 L insegnamento e l apprendimento delle competenze interculturali ha un ruolo molto importante pure nell educazione del singolo studente in quanto questo tipo di educazione fa sì che l individuo cambi atteggiamento nei confronti della cultura e di conseguenza pure la società in cui esso vive subisce un cambiamento. 33

34 ITALIJANŠČINA vi sio ne più og get ti va anc he nei con fron ti del la pro pria cul tu ra. Le at ti vità di clas se pro po ste esc lu do no vo lu ta men te ogni tipo di at ti vità es pli ci tamen te gram ma ti ca le e pun ta no sul la com pren sio ne ora le e scrit ta (os ser va zio ne del la nuo va realtà cul tu ra le), sull es pres sio ne ora le (rifles sio ne e scam bio di pun ti di vi sta), su eser ci zi di les si co (per fa ci li ta re la com pren sio ne) e, se oc cor re, sull es pres sio ne scrit ta (si ste ma di cor re zio ne via da par te del do cen te tu tor). Il la vo ro a cop pie o in pic co li grup pi con tri buis ce so li ta men te a crea re una buo na at mos fe ra di coo pe ra zio ne in clas se e sti mo la la dis cus sio ne e la con sa pe vo lez za tra gli stu den ti. Le at ti vità del le unità sono in te se a in co rag gia re gli stu den ti a sco pri re da soli le cose men tre leg go no. Tut ta via, ci sono mo men ti in cui si pre ve de che ven ga no date in di ca zio ni es pli ci te e gli in seg nan ti pos so no sem pre sti mo la re e gui da re le ris poste in caso di ne ces sità. Il la vo ro au to no mo (atto so prat tut to alla ri cer ca di nuo ve in for ma zio ni) in ve ce dovreb be svi lup pa re l au to no mia nel la ri cer ca del le nuo ve in for ma zio ni e dare allo stu den te la con sa pe vo lez za del pro prio ap pren di men to Ana li si dei ri sul ta ti del pri mo mo ni to rag gio 34 Nell anno ac ca de mi co 2004/2005 du ran te le le zio ni di lin gua ita lia na set to ria le sono sta te sot to po ste a spe ri men ta zio ne pi lo ta, se con do la me to do lo gia ela bo ra ta nell am bi to del pro get to La bicum (Čok et al., ), tre unità di dat tic he del mo du lo di lin gua ita lia na (Ti rac con to il mio pae se; L iden tità na zio na le; Le fron tiere che ci por tia mo den tro). A conc lu sio ne di ogni unità di dat ti ca i 32 stu den ti del secon do e del ter zo anno del la Fa coltà di Stu di Uma ni sti ci, che se gui va no il cor so di lin gua ita lia na set to ria le, han no com pi la to un que stio na rio ela bo ra to nell am bi to del pro get to. Il que stio na rio per l (auto)va lu ta zio ne del le com pe ten ze in ter cul tu rali inc lu de va, ol tre ai dati per so na li de gli stu den ti, anc he in for ma zio ni re la ti ve alle sin go le unità di dat tic he (ade gua tez za dei con te nu ti, del la lin gua e del le at ti vità) e all ana li si dell ac qui si zio ne del la com pe ten za in ter cul tu ra le a li vel lo cog ni ti vo, emo zio na le e di na mi co. Al ter mi ne di ogni que stio na rio si chie de va inol tre agli stu den ti di for mu la re un com men to per so na le sull unità di dat ti ca in que stio ne. L ana li si dei que stio na ri ha di mo stra to che tut ti gli stu den ti sono sta ti con cor di nel dire che i temi del le sin go le unità di dat tic he sono ade gua ti e mol to im por tan ti per il loro stu dio, che sono in te res san ti e ap pro fon di ti. I te sti pre si in con si de ra zio ne era no a loro giu di zio lin gui sti ca men te ade gua ti, mol to in te res san ti e fa vo ri va no un ade gua to con so li da men to lin gui sti co del les si co. Gli ele men ti più ap prez za ti da gli stu den ti sono sta ti la ric ca va rietà di te sti e la di na mi cità nel modo di pro por li. Sono sta ti mol to ap prez za ti pure gli spez zo ni au dio e vi deo pre si in con si de ra zio ne nel lo svol ge re le va rie at ti vità. Un im por tan za fon da men ta le han no avu to per noi le ris po ste alle do man de ri guardan ti l in tro du zio ne e lo svi lup po del la com pe ten za co mu ni ca ti va in ter cul tu ra le. Le ris po ste, in fat ti, han no con fer ma to com ple ta men te le no stre as pet ta ti ve teo ric he ini zia li. Quel lo che ha sor pre so di più gli stu den ti è sta to ca pi re quan to sia im portan te ave re del le com pe ten ze co mu ni ca ti ve per una vera in te sa in ter cul tu ra le. Essi han no avu to inol tre modo di riflet te re sul la pro pria cul tu ra e sui pro pri mo del li di

35 Novosti v posodobljenem učnem načrtu com por ta men to, pre sen ti nel la vita di ogni gior no e dei qua li in pre ce den za non si era no resi con to. At tra ver so que sta rifles sio ne gli stu den ti han no par zial men te mo di fi ca to il loro modo di pen sa re e sono di ven ta ti più cri ti ci anc he ver so se stes si e l am bien te in cui vi vo no, men tre pri ma la ten den za era a es se re mol to più cri ti ci nei con fron ti de gli al tri. Que ste co nos cen ze sono sta te un buon pun to di par ten za per il la vo ro suc ces si vo, in quan to gli stu den ti sono sta ti mo ti va ti e in cen ti va ti a svol ge re un la vo ro au to nomo più ap pro fon di to. Du ran te le at ti vità pre vi ste in clas se essi han no co mu ni ca to sem pre in L2 anc he per dis cu te re e con fron ta re le loro opi nio ni, svi lup pan do in que sto modo un lin guag gio cri ti co. Par ti co lar men te ap prez za ta è sta ta la pos si bilità di par ti re sem pre da se stes si e dal pro prio am bien te che ve ni va con fron ta to con l al tro va lo riz zan do l im por tan za dei sin go li mo men ti. Mol ti han no es pres so il de si de rio di la vo ra re in modo si mi le anc he in fu tu ro, cer ti che tale tipo di unità di dat tic he pos sa con tri bui re a una mi glio re co nos cen za di sé e de gli al tri, ma anc he ad al lac cia re con tat ti nel cor so de gli in con tri con par lan ti ita lia ni, nonché nel la pro se cu zio ne de gli stu di e del la vo ro. Gli stu den ti si sono sen ti ti ar ricc hi ti anc he dal la vi si ta dei rap pre sen tan ti del le due mi no ran ze (ita lia na in Slo ve nia e slo ve na in Ita lia) che ha con sen ti to loro di pa ra gona re le es pe rien ze, i modi di ve de re e la vi sio ne del fu tu ro de gli os pi ti. Gli stu den ti han no inol tre ap prez za to la vi si ta agli stu di di Ra dio e TV Ko per - Ca po di stria, dove han no co nos ciu to da vi ci no il la vo ro spe ci fi co dei gior na li sti di que sta emit ten te La va lu ta zio ne Nel la no stra pro po sta ab bia mo ri ser va to un ruo lo di par ti co la re im por tan za alla va lu ta zio ne e all au to va lu ta zio ne, in te se come pro ces si di ap pren di men to e di cres ci ta del lo stu den te. La va lu ta zio ne, vi sta in que sti ter mi ni, por ta au to ma ti ca men te al cen tro dell at ten zio ne il bi sog no del sin go lo dis cen te di di ven ta re un uti liz za to re com pe ten te del la lin gua, in quan to og nu no ar ri va al pro ces so di ap pren di men to di lin gua e di cul tu ra con un pro prio ba ga glio di es pe rien ze spe ci fic he. Di con seguen za, l in seg na men to è un adat ta men to ai sin go li dis cen ti af finché og nu no di loro pos sa rag giun ge re de gli obiet ti vi che sono sta ti pre de fi ni ti in ter mi ni ge ne ra li. Nel con te sto de gli obiet ti vi le ga ti alla di men sio ne del la cul tu ra, la lin gua è lo strumen to at tra ver so il qua le si con fe ris ce sig ni fi ca to ai mo del li di in te ra zio ne so cia le e agli stru men ti (li bri, cibo, leg gi, mu si ca, gioc hi) di un al tra cul tu ra, e gra zie al qua le si crea no e si co mu ni ca no le per ce zio ni. Ol tre a per ce pi re sig ni fi ca ti, il dis cen te si as pet ta di com pren de re gli at teg gia men ti, i va lo ri, le idee e i mo del li di in te ra zio ne so cia le de gli al tri. Per l in seg nan te, l as pet ta ti va è quel la di gui da re i dis cen ti ver so que sti obiet ti vi e di va lu tar ne la com pe ten za. No no stan te ab bia no en tram bi un ruo lo at ti vo, l in seg nan te non è più res pon sa bi le del ri sul ta to dell inseg na men to, in quan to l at ten zio ne è ba sa ta sul la pre sta zio ne del lo stu den te e di con se guen za sarà sua la res pon sa bi lità del ri sul ta to. La res pon sa bi lità dell in seg nan te è quel la di gui da re il dis cen te at tra ver so le neces sa rie pre sta zio ni tra mi te i sug ge ri men ti e i com pi ti che ven go no sug ge ri ti da gli obiet ti vi. La va lu ta zio ne e l in seg na men to per tan to si in te gra no nel mo men to in cui il co nos ce re è col le ga to a ri ce ve re, ris pon de re, va lo riz za re, or ga niz za re e ca 35

36 ITALIJANŠČINA 36 rat te riz za re. L ap pren di men to ric hie de quin di ap pli ca zio ne, ana li si, sin te si e va luta zio ne ol tre a co nos cen za e a com pren sio ne. La va lu ta zio ne, nel con te sto dell appren di men to, of fre così l op por tu nità per feed back one sti e com pi ti au ten ti ci, al fine di con dur re i dis cen ti ver so una com pren sio ne più com ple ta del la cul tu ra che stan no af fron tan do. Come pun to di ri fe ri men to per or ga niz za re la no stra pro po sta ci sia mo av val si del la pia ni fi ca zio ne all in die tro (Wig gins, 1998) in quan to ri te nia mo che que sta sot to li nei in modo par ti co la re la pre sta zio ne del dis cen te. In tal modo il cur ri co lo, la va lu ta zio ne e l in seg na men to sono ba sa ti sul la pre sta zio ne del dis cen te in un di ver so tipo di ar ti co la zio ne del pro gram ma: cur ri co lo = va lu ta zio ne = in seg namen to. Par ten do da que sto pre sup po sto dob bia mo es se re co stan te men te con sa pe vo li di come que sti tre ele men ti sia no col le ga ti per far sì che le pre sta zio ni de gli stu den ti rag giun ga no gli obiet ti vi at te si. Par ten do al lo ra dall idea che nell ap proc cio all ap pren di men to il dis cen te deve avere un ruo lo cen tra le, la no stra pro po sta di va lu ta zio ne ac qui sis ce gli sco pi dell inseg na men to. Que sto uso del la va lu ta zio ne fa sì che i dis cen ti: ven ga no va lo riz za ti per le loro co nos cen ze, per i loro pro ces si e per i loro er ro ri; co nos ca no e fac cia no pra ti ca del le co nos cen ze e del le abi lità che usano nel le at ti vità di ap pren di men to e ab bia no fa mi lia rità con le pro ve di va lu ta zio ne; sia no coin vol ti nel lo svi lup po di at ti vità e nel la scel ta del le stra te gie di ap pren di men to; ri ce va no feed back one sti, im me dia ti e ap pro pria ti sia nel le con di zio ni di ap pren di men to che in quel le di va lu ta zio ne; co nos ca no i mez zi di va lu ta zio ne e le sca le di pun teg gi ad essi ap pli cati pri ma dell is tru zio ne e del la va lu ta zio ne; ap plic hi no in di vi dual men te sia i mez zi di va lu ta zio ne che le sca le di pun teg gi ap pro pria te al loro ap pren di men to. Que ste af fer ma zio ni in di vi dua no una re la zio ne fon da men ta le tra il dis cen te e l inseg nan te. Esse sug ge ris co no un am bien te in cui il dis cen te è ris pet ta to, va lo rizza to e trat ta to da es se re uma no, allo stes so modo dell in seg nan te. Tale am bien te con fe ris ce va lo re all in te ra zio ne tra lin gua e cul tu ra in un at mos fe ra in cui pos sono av ve ni re un ap pren di men to e un in seg na men to di qua lità. Nel la no stra pro po sta inol tre ab bia mo uti liz za to l auto-va lu ta zio ne del lo stu den te con si de ran do la la chia ve per un edu ca zio ne au ten ti ca. Fa cen do uso dell auto-valu ta zio ne i dis cen ti ap pli ca no»obiet ti vi e cri te ri co nos ciu ti, chia ri, pubb li ci e non ar bi tra ri«alle loro stes se pre sta zio ni. Tale op por tu nità per met te ai dis cen ti di prepa rar si per i giu di zi su se stes si che sa ran no chia ma ti a for mu la re nel la loro vita adul ta. Essi non sono dei sem pli ci spet ta to ri ma sono im peg na ti nel cam po in cui agis co no (Zudič, Malčič, 2006). Allo stes so tem po, usan do co stan te men te l auto-va lu ta zio ne du ran te le at ti vità di clas se, i dis cen ti svi lup pa no la fi du cia in se stes si e la ca pa cità di es pri mer si men tre leg go no, ca pis co no o ri sol vo no prob le mi rea li in un de ter mi na to cam po.

37 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Met ten do si alla pro va con prob le mi au ten ti ci, es pri men do le pro prie per ce zio ni e ri ce ven do feed back ap pro pria ti essi ge ne ra no inol tre un ap pren di men to di tipo sofi sti ca to. L auto-va lu ta zio ne aiu ta i dis cen ti anc he a ca pi re che la loro com pren sio ne di un tema vie ne va lu ta ta me glio quan do ven go no esa mi na te le loro ris po ste. Un tema non si com pren de at tra ver so una sola do man da bensì tra mi te una lun ga se rie di do man de. Le do man de co min ciano all ini zio dell ap pren di men to in un qual sia si cam po e con ti nua no ad es se re par te del pro ces so di ap pren di men to, da cui l impor tan za del con cet to di cur ri co lo cic li co (Byram, 1997; Wig gins, 1998; Bal bo ni 1999; Zudič, Malčič, 2006) 22. I dis cen ti ap pren do no anc he che le idee, le teo rie e i si ste mi non sono en tità fis se e im mu ta bi li, ma pos so no e de vo no es se re mes se alle pro va e con te sta te. At tra ver so la va lu ta zio ne de gli al tri e at tra ver so l auto-va lu ta zio ne i dis cen ti appren do no il va lo re dell onestà in tel let tua le e del co rag gio per so na le e im pa ra no a di stin gue re tra quel lo che co nos co no e quel lo che non co nos co no 23. Una vol ta im po sta to il la vo ro in que sto modo non è più pos si bi le pro por re un inseg na men to di lin gua se con da con no zio ni di cul tu ra adot tan do un ap proc cio casua le. Se il cur ri co lo è pia ni fi ca to sul la base di obiet ti vi e sul la base di pro ve di com pe ten za pre sen ta te dai dis cen ti, al lo ra l in seg na men to non può es se re più rivol to all in te ro grup po, ma deve es se re adat ta to ai bi sog ni e ai ta len ti dei sin go li dis cen ti. È ne ces sa ria al lo ra mag gio re in te ra zio ne con i dis cen ti per ac qui si re le co nos cen ze e le abi lità che con tri buis co no alla rea liz za zio ne del le pre sta zio ni richie ste. Bi sog na ope ra re una svol ta de ci si va nell in seg na men to per pas sa re da una si tua zio ne di gran de grup po con trol la to dall in seg nan te a una si tua zio ne di ampio coin vol gi men to dell in seg nan te nell ap pren di men to in di vi dua le con trol la to dai dis cen ti. La nuo va di re zio ne nell ap pren di men to cul tu ra le si con cen tra sul la pre sta zio ne del dis cen te con gli stru men ti, con i mo del li di in te ra zio ne so cia le e le pros pet ti ve. Que sta nuo va di re zio ne pone l in seg nan te in un ruo lo di gui da dell ap pren di mento e in se ris ce l ap pren di men to all in ter no del le abi lità, de gli at teg gia men ti e del le ca pa cità dei dis cen ti stes si. 22 Al cu ni ri cer ca to ri eu ro pei si sono dic hia ra ti fa vo re vo li alla rea liz za zio ne di com pi ti di me dia zio ne trans cul tu ra le, i qua li con sen ti reb be ro all in seg nan te di va lu ta re abi lità di cul tu ra ge ne ra le come l em pa tia, la tol le ran za, la ca pa cità di sos pen de re il giu di zio e di adot ta re il pun to di vi sta di qual cun al tro. Al fine di va lu ta re que sti tipi di ap pren dimen to meno tan gi bi li (ad esem pio, lo svi lup po dell em pa tia), Byram e Mor gan (1994) han no pro po sto la se guen te sca la a cin que li vel li: (1) ri fiu to del la cul tu ra stra nie ra; (2) spie ga zio ne for ni ta ma»dall es ter no«; (3) spie ga zio ne»dall in ter no«; (4)»ge nuino ten ta ti vo di ri crea re una vi sio ne del mon do es tra nea«; e (5)»ri co nos ci men to del fat to che la vi sio ne del mon do di cias cu no è cul tu ral men te con di zio na ta«. Gli au to ri in di ca no anc he dei cri te ri nuo vi e fles si bi li per va lu ta re la co nos cen za cul tu ra le, come l ac cu ra tez za, la pre ci sio ne, la ri le van za del ma te ria le fat tua le, il ri co nos ci men to del la di ver sità e la man can za di ste reo ti pi. Da men (1987) pre sen ta quat tro tipi di tec nic he di va lu ta zio ne per l ap pren di men to cul tu ra le: la des cri zio ne di sé; la mes sa in sce na (come i gioc hi di ruo lo o le si mu la zio ni); la pro du zio ne di ma te ria li (temi o let te re); l os ser va zio ne del le si tua zio ni in cui lo stu den te di mo stra abi lità cul tu ra li spe ci fic he, da par te dell in seg nan te o di al tri stu den ti. 23 Que sti pre sup po sti, dai qua li sia mo par ti ti, per ela bo ra re la no stra pro po sta di autova lu ta zio ne, ven go no des crit ti in modo det ta glia to da Wig gins (1998) e anzi rap presen ta no le que stio ni fon da men ta li trat ta te nel suo te sto. Nel no stro pro get to (La bi cum) in ve ce sono sta ti ela bo ra ti dal la Čok ( ). 37

38 ITALIJANŠČINA Esem pio di auto-va lu ta zio ne Le gri glie che ab bia mo ela bo ra to per le unità di dat tic he sono de gli esem pi di come po ter usa re l auto-va lu ta zio ne a sco po di in seg na men to. La loro ado zio ne, pur fungen do nel no stro caso solo come li nee gui da ge ne ra li per la va lu ta zio ne, sta bi lis ce un at teg gia men to più eti co nei con fron ti de gli stu den ti, un at teg gia men to che consen te loro di ca pi re cosa deve es se re ap pre so e come, in un at mos fe ra che va lo riz za l ap pren di men to del lo stu den te. In tale con te sto, la va lu ta zio ne di so li to uti liz za le pre sta zio ni de gli stu den ti come pro ve da giu di ca re sul la base di de ter mi na ti obiet ti vi. La no stra pro po sta per tan to si basa su una va lu ta zio ne con ti nua e for ma ti va di una se rie di at ti vità. Du ran te le va rie at ti vità del le unità di dat tic he, vie ne più volte chie sto agli stu den ti di fare dei ri man di all in die tro per ri ve de re e cam bia re o ri con fer ma re le loro opi nio ni. A conc lu sio ne di ogni unità di dat ti ca poi si in vi ta il dis cen te ad auto-va lu tar si. Le ve ri fic he ten do no a va lu ta re so prat tut to in modo qua li ta ti vo gli ef fet ti ot te nu ti. Per la ve ri fi ca di al cu ne com pe ten ze lin gui stic he si ri cor re in ve ce a me to di di va lu ta zio ne clas si ci. L auto-va lu ta zio ne av vie ne con l aiu to del port fo lio. Que sto fa sì che la va lu ta zio ne ac qui sis ca un al tro va lo re: ol tre a va lu ta re i li vel li di com pe ten za rag giun ti dal singo lo stu den te, essa fun ge pure da sti mo lo per ca pi re l im por tan za che può ave re l edu ca zio ne in ter cul tu ra le nell in seg na men to e per por ta re all evol ver si dell empa tia Conc lu sio ne 38 Con que sto ar ti co lo ab bia mo cer ca to di of fri re un con tri bu to al di bat ti to sull ap plica zio ne e sul lo svi lup po del la sen si bi lità in ter cul tu ra le nel la clas se di lin gua se conda. La no stra pro po sta, par ten do dal la ne ces sità di co nos ce re pros pet ti ve teo ric he di ri fe ri men to che gui di no l ap pren di men to, vuo le of fri re del le li nee gui da da po ter usa re in clas se. I mo ti vi per cui la co nos cen za dei mo del li com por ta men ta li ti pi ci del le al tre cul tu re è in suf fi cien te sono mol te pli ci e non pos so no es se re trat ta ti uni ca men te nell ambi to dell edu ca zio ne lin gui sti ca, in quan to sono in stret ta con nes sio ne con la fami glia, la so cietà, le cir co stan ze sto ric he ecc. Spes so è pre sen te nel le per so ne una sor ta di na zio na li smo esa ge ra to per cui si ri tie ne che tut to ciò che ci ap par tie ne e fa par te del la no stra cul tu ra sia mi glio re di ciò che è nuo vo, di ver so. Que sti at teggia men ti ne ga ti vi nei con fron ti del le dif fe ren ze cul tu ra li non po tran no scom pa ri re fin tan toché non sa re mo pron ti ad ac co glie re, com pren de re ed ap pro fon di re la conos cen za del di ver so. In tro du cen do l edu ca zio ne in ter cul tu ra le sin dai pri mi anni di in seg na men to del la lin gua con tri bui re mo in lar ga mi su ra all inc lu sio ne del sin go lo nel la so cietà che lo cir con da. Sarà quin di com pi to de gli in seg nan ti non tan to quel lo di for ni re dei mo del li de fi niti, ma quel lo di gui da re gli stu den ti e aiu tar li nel la sco per ta di nuo vi mo del li ca pa ci

39 Novosti v posodobljenem učnem načrtu di apri re loro nuo vi oriz zon ti e di por tar li a nuo ve co nos cen ze. In que sto modo sia in seg nan ti sia stu den ti sa ran no cos cien ti del la ne ces sità di ac cres ce re in modo perma nen te le pro prie com pe ten ze lin gui stic he e in ter cul tu ra li Bib lio gra fia 1 Al len, W. W., Lan ge, D. L. (1996). In te gra ting cul tu re and lear ning: Theory and practi ce. Dis pen sa. En gle wood Cliffs, NJ: Pren ti ce Hall. 2 Bal bo ni, P. E. (1994). Didat ti ca dell ita lia no a stra nie ri. Roma: Bo nac ci. 3 Bal bo ni, P. E. (1999). Pa ro le co mu ni, Cul tu re di ver se. Gui da alla co mu ni ca zione in ter cul tu ra le. Ve ne zia: Mar si lio. 4 Bal bo ni, P. E. (1999). Edu ca zio ne bi lin gue. Pe ru gia: Guer ra Edi zio ni. 5 Bal bo ni, P. E. (a cura di) (2000). ALIAS. To ri no: Teo re ma. 6 Bal bo ni, P. E. (2002). Le sfi de di Ba be le. In seg na re le lin gue nel le so cietà comples se. To ri no: UTET. 7 Ben nett, M. J. (1993). Cul tu ral mar gi na lity: Iden tity is sues in in ter cul tu ral training. In: Pai ge R. M., Edu ca tion for the In ter cul tu ral Ex pe rien ce (p ). Yar mouth: ME In ter cul tu ral Press. 8 Ben nett, M. J. (et al.) (1998). De ve lo ping in ter cul tu ral com pe ten ce in the langua ge clas sroom. In: Pai ge, R.M., Lan ge, D. (1998) (a cura di), Cul tu re as the Core: In te gra ting Cul tu re into the Lan gua ge Clas sroom. Min nea po lis: Uni versity of Min ne so ta. 9 Ben nett, J. M., Ben nett, M. J. (2003): De ve lo ping in ter cul tu ral sen si ti vity. In Lan dis, D., Ben nett, J., Ben nett, M. (a cura di): Hand book of In ter cul tu ral Trai ning ( ). 10 Byram, M. (1994). Cul tu re and Lan gua ge Lear ning in Hig her Edu ca tion. Cleve don: Mul ti lin gual Mat ters. 11 Byram, M., Mor gan, C. (1994). Teac hing and Lear ning Lan gua ge and Cul tu re. Avon: Mul ti lin gual Met ters, Cle ve don. 12 Byram, M., Za ra te, G. (1994). De fi ni tions, Ob jec ti ves and As ses sment of So ciocul tu ral Com pe ten ce. Stras bourg: Coun cil of Eu ro pe. 13 Byram, M. (1997). Teac hing and As ses sing In ter cul tu ral Com mu ni ca ti ve Compe ten ce. Cle ve don: Mul ti lin gual Mat ters. 14 Ca mil le ri, A. G. (2002). How stran ge! The use of anec do tes in the de ve lop ment of in ter cul tu ral com pe ten ce. Graz: Coun cil of Eu ro pe Pub lis hing. 15 Ce len tin, P., Ser ra giot to, G. (2000). Di dat ti ca dell ita lia no in pros pet ti va in tercu ltu ra le. La bo ra to rio Itals, Di par ti men to di Scien ze del Lin guag gio, Uni versità Ca Fos ca ri, Ve ne zia Ce se ra ni, R. (1999). Gui da allo stu dio del la let te ra tu ra. Roma-Bari: La ter za. 17 Con seil de l'eu ro pe. (1989). L'edu ca tion In ter cul tu rel le. Con cept, con text et pro gram me. Stras bourg. 18 Če bron, N. (2009). Med kul tur no spo ra zu me va nje kot kri ti čen po gled na last no kul tur no iden ti te to. In: Ta šner, V., Le sar, I., Anti ć, M. G., Hle bec, V., Pu šnik, M. (a cura di), Brez spo pa da: kul tur, spo lov, ge ne ra cij. Ljub lja na: Pe da goš ka fa kul te ta, 2009, str Čok, L. (2000)»La va lu ta zio ne del le es pe rien ze in ter cul tu ra li«(vred no te nje in ter kul tur ne iz kuš nje). In: Štru kelj I. (a cura di), Kul tu ra, iden ti te ta in je zik 39

40 ITALIJANŠČINA 40 v pro ce sih evrop ske in te gra ci je. So cietà di lin gui sti ca ap pli ca ta del la Slo ve nia, qua der no 2, p , Ljub lja na. 20 Čok, L. (a cura di) (2006). Bli ži na dru go sti. The clo se ot her ness. Ko per Ca podi stria: An na les. 21 Čok, L., Mi ko lič, V., Če bron, N., Zu dič An to nič, N., Marc Bra ti na, K., Kok bek, A., Pro sin ko vič, L., Ne ćak Lük, A., Sta bej, M., Je sen šek, V., No vak-lu ka no vič, S. ( ). Je zik kot kul tur na ko he zi ja in člo veš ki ka pi tal = Lan gua ge as a So cial Co he sion and Hu man Ca pi tal (rap por to conc lu si vo del la ri cer ca). Koper Ca po di stria, Uni ver sità del Li to ra le, Cen tro di Ri cerc he Scien ti fic he. 22 Da men, L. (1987). Cul tu re lear ning: The fifth di men sion in the lan gua ge clas s- room. Rea ding, MA: Ad di son-we sley. 23 Fail li, S. (2003). L in ter cul tu ra nel la scuo la. Dis pen sa del se mi na rio per do centi, 15 ot to bre Bel lu no. 24 Hof ste de, G. (1991). Cul tu res and Or ga ni za tions: Soft wa re of the Mind. New York: Mc Graw-Hill. 25 Kramsch, C. (1998). Lan gua ge and Cul tu re. Ox ford: Ox ford Uni ver sity Press. 26 Lan ge, D. L. (2003). Im pli ca tion of theory and re search for the de ve lop ment of prin ci ples for teac hing and lear ning cul tu re in se cond lan gua ge clas srooms. In: Lan ge, D. L. in Pai ge, R. M. (a cura di), Cul tu re as the Core: Pers pec ti ve on Cul tu re in se cond Lan gua ge Lear ning, p Min nea po lis: Uni ver sity of Min ne so ta. 27 Mi ko lič, V. (2002). Slo ve ne and Ita lian Lan gua ges in Con tact in the Eth ni cally Mi xed Area of Slo ve ne Is tria. In: An na les, Se rie Sto ria e So cio lo gia, n. 12/2, p Ko per Ca po di stria. 28 Mi ko lič, V. (2004). La lin gua rif les so del le cul tu re. Je zik v zr ca lu kul tur. Koper Ca po di stria: An na les. 29 Mi ko lič, V., Marc Bra ti na, K. (2009). Raz lič ni pri sto pi k med kul tur ni zmož no sti. In: Ta šner, V., Le sar, I., Anti ć, M. G., Hle bec, V., Pu šnik, M. (a cura di), Brez spopa da: kul tur, spo lov, ge ne ra cij. Ljub lja na: Pe da goš ka fa kul te ta, 2009, str Mo rin, E. (1999). Les sept sa voirs néces sai res à l édu ca tion du fu tur. Pa ri gi: UNESCO (Tra du zio ne di Su san na Laz za ri, I set te sa pe ri dell edu ca zio ne del fu tu ro. Cor ti na, Mi la no, 2001). 31 Ouel let, F. (1996). L edu ca zio ne in ter cul tu ra le nel Québec. In: Cam pa ni, G. (a cura di), La Rosa e lo specc hio. Na po li: Iper me dium. 32 Pai ge, R. M., (a cura di) (1993). Edu ca tion for the In ter cul tu ral Ex pe rien ce. ME, In ter cul tu ral Press, Yar mouth. 33 Sed mak, M. (2003). Di na mi ka kul tur nih in iden ti tet nih med ge ne ra cij skih tran smi sij pri otro cih etič no me ša nih dru žin. V: An na les: Se rie Hi sto ria e Socio lo gia, 13, 1, str Wig gins, G. P. (1998). Edu ca ti ve As ses sment: De sig ning As ses sments to In form and Im pro ve Stu dent Per for man ce. San Fran cis co: Jos sey Bass. 35 Zu dič An to nič, N., Mal čič, M. (2006). Raz vi ja nje med kul tur ne spo ra zu me valne zmož no sti pri pou če va nju tu je ga je zi ka. In: Čok, L. (a cura di), Bli ži na drugo sti. The clo se ot her ness. Koper Ca po di stria: An na les. 36 Zu dič An to nič, N., Mal čič, M. (2007). Il vi ci no di ver so: per cor si di edu ca zio ne in ter cul tu ra le di lin gua ita lia na. Ko per-ca po di stria: An na les. 37 Zu dič An to nič, N. (2009). Raz vi ja nje med kul tur ne in spo ra zu me val ne zmožno sti pri pou ku tu je ga/dru ge ga je zi ka v Slo ve ni ji. In: Ta šner, V., Le sar, I., Anti ć, M. G., Hle bec, V., Pu šnik, M. (a cura di), Brez spo pa da: kul tur, spo lov, ge ne ra cij. Ljub lja na: Pe da goš ka fa kul te ta, 2009, str

41 Novosti v posodobljenem učnem načrtu 1.3 La sti mo la zio ne e va lu ta zio ne del la com pe ten za in ter cul tu ra le Ser gio Cra snich, Za vod RS za šols tvo Pov ze tek Na ve zo va nje oseb nih sti kov med pri pad ni ki raz lič nih je zi kov in kul tur je po zi tiv na iz kuš nja, vir za kul tur no rast po sa mez ni ka in spo što va nje raz lič no sti. Lah ko pa je tudi po vod za nes po ra zu me in med se boj no ne ra zu me va nje, kar pov zro ča nove obli ke mar gi na li za ci je, so cial ne ga iz klju če va nja, ste reo tip nih pred stav, pred sod kov in raz lič nih ob lik di skri mi na ci je. S pri ču jo čim pris pev kom že lim pred sta vi ti di dak tič no sreds tvo za spod bu ja nje med kul tur ne ga so de lo va nja in po zi tiv ne na rav na no sti do dru gač no sti, CROMO, med kul tur ni čez mej ni mo dul, do da tek k Evrop ske mu je zi kov ne mu li stov ni ku, ki je na me njen sred nje šol cem. Do ku ment je re zul tat in ten ziv ne ga so de lo va nja med raz lič ni mi stro kov nja ki s po droč ja vzgo je in izo bra že va nja: med uči te lji in di ja ki z av strij ske Ko roš ke, ita li jan ske Fur la ni je in Ju lij ske kra ji ne in Slo ve ni je. V tej sku pi ni ra zi sku je mo mož nost, da do de li mo do ku men tu vlo go diag no stič ne ga orod ja in kazal ni ka ka ko vo sti iz ve de nih med kul tur nih in čez mej nih pro jek tov ter dru gih po bud z vi di ka med kul tur nih in kro sku ri ku lar nih po ve zav In tro du zio ne L in ten si fi ca zio ne dei fus si mi gra to ri e co mu ni ca ti vi, la glo ba liz za zio ne eco no mica, il plu ra li smo nel la strut tu ra so cia le che ca rat te riz za no i pae si eu ro pei han no dato luo go a una tras for ma zio ne del ven ta glio di of fer te lin gui stic he e cul tu ra li dis po ni bi li ai sin go li in di vi dui fin dal le fasi più pre co ci del pro ces so di so cia liz zazio ne. Tut to ciò con sen te nuo ve pos si bi lità di ela bo ra zio ne e con di vi sio ne di sti li di vita com po si ti, non fa cil men te ins cri vi bi li nel le ca te go rie so cio lo gic he tra di ziona li. Que sto con te sto, cui si è solo som ma ria men te ac cen na to, pre sen ta in dub bia men te as pet ti di no vità ris pet to alla sto ria re cen te del no stro con ti nen te, e vede i grup pi so cia li spes so in ca pa ci di rea gi re e af fron ta re po si ti va men te la sfi da in esso im plica ta. D al tro can to, anc he le ini zia ti ve at tua te dal le is ti tu zio ni non ries co no sempre a giun ge re tem pe sti ve o a es se re ef fi ca ci. Pro prio per que sto è fon da men ta le che i si ste mi edu ca ti vi, e quan ti ope ra no al loro in ter no, si sfor zi no di as su me re un at teg gia men to proat ti vo; le dif fi coltà in dub bia men te le ga te a tale sfor zo im pon gono cam bia men ti di tipo cog ni ti vo, emo ti vo, com por ta men ta le ca rat te ri sti ci del la di men sio ne psi co lo gi co-so cia le sot te sa al co strut to di at teg gia men to, men tre dal pun to di vi sta de gli ap proc ci, dei me to di e del le tec nic he di dat tic he emer ge sem pre più come ine vi ta bi le la scel ta di pros pet ti ve in ter dis ci pli na ri mi ran ti all ac qui sizio ne di con sa pe vo lez za, all in co rag gia men to del la rifles sio ne e alla sco per ta del la com ples sità del la di men sio ne in ter cul tu ra le. Il mo men to for ma ti vo dell in seg na men to e dell ap pren di men to, dun que, può e deve di ve ni re cam po pri vi le gia to di in ter ven to di pra tic he edu ca ti ve cen tra te sul 41

42 ITALIJANŠČINA lo svi lup po di stra te gie e com pe ten ze lin gui stic he, ma so prat tut to di sen si bi lità e con sa pe vo lez za in ter cul tu ra le. In am be due gli am bi ti as su me un ruo lo cen tra le la sen si bi liz za zio ne dei dis cen ti nei con fron ti di quel la di men sio ne dell ap pren dimen to, nota come me ta cog ni zio ne, og get to di in da gi ne psi co lo gi ca e di sem pre più at ten ta preoc cu pa zio ne a li vel lo di pro get ta zio ne pe da go gi ca e di dat ti ca a par ti re da gli anni Set tan ta del XX se co lo. Nel pre sen te con tri bu to sarà bre ve men te pre sen ta to e dis cus so il co strut to di meta cog ni zio ne, e sa ran no poi il lu stra te al cu ne mo da lità di ap proc cio e sti mo la zione del la sen si bi lità in ter cul tu ra le cen tra te sull im pie go di un re cen te stru men to di in ter ven to de no mi na to CROMO. Tale stru men to, frut to di una pro fi cua col labo ra zio ne tra es per ti, for ma to ri, do cen ti e al lie vi di scuo la me dia del la Ca rin zia au stria ca, del la re gio ne Friu li Ve ne zia Giu lia e del la Slo ve nia, sarà qui pro po sto come pos si bi le ele men to di col le ga men to di pro get ti in ter cul tu ra li in pros pet ti va cross cur ri co la re At teg gia men ti e mo ti va zio ni nel la dis po ni bi lità all ap pren dimen to lin gui sti co I pro ces si di ap pren di men to e ac qui si zio ne di una lin gua com por ta no si mul ta neamen te, e in pres soché tut te le loro fasi, l ac co sta men to e la sen si bi liz za zio ne del dis cen te alla cul tu ra che at tra ver so di essa tro va con cre ta es pres sio ne. Il ter mi ne»cul tu ra«vie ne qui in te so nell ac ce zio ne con di vi sa dal le scien ze so cia li (a pro posi to del la qua le si rin via a au to ri qua li Schein, 1992) come in sie me com ples so di pro dot ti ma te ria li, og get ti, nor me com por ta men ta li, va lo ri sus cet ti bi li di ar go menta zio ne, ma anc he pre sup po sti non sem pre es pli ci ti, in di vi dua bi li e ver ba liz za bi li. Lin gua e cul tu ra, in tut ti i suoi as pet ti, sono og get to di pro ces si cog ni ti vi di compren sio ne, de co di fi ca, ela bo ra zio ne e ca te go riz za zio ne in cui il sog get to che appren de svol ge un ruo lo es tre ma men te at ti vo (p.e. Job, 2003; Ni co let ti e Ru mi na ti, 2006). Nel caso dell ac qui si zio ne, tali pro ces si si svol go no sen za che se ne ab bia con sa pe vo lez za (Kras hen e Ter rell, 1983); nel caso, in ve ce, dei pro ces si che por tano all ap pren di men to, tali pro ces si sono og get to di rifles sio ne e mo ni to rag gio consa pe vo li, e pos so no es se re stra te gi ca men te con trol la ti e re go la ti sia in for ma au tono ma sia at tra ver so l in te ra zio ne e la me dia zio ne di dat ti ca. Que sto se con do tipo di pro ces si, pur svol gen do un ruo lo con si de ra to meno in ci si vo di quel li con nes si con l ac qui si zio ne del la lin gua (Bal bo ni, 2002) si in se ris ce a pie no ti to lo nell og get to di stu dio e nel set to re di in ter ven to del le spe ri men ta zio ni di dat tic he sul la me ta co- g ni zio ne (p.e. Al ba ne se, Dou din e Mar tin, 2003; Cor nol di, 2006). Gli am bi ti im plica ti dall am pia de fi ni zio ne di tale ter mi ne com pren do no, in fat ti, la con sa pe vo lezza che cias cu no di noi ha del le pro prie ca rat te ri stic he in quan to sog get to at ti vo di ap pren di men to, la dis po ni bi lità di stra te gie uti li a con sen ti re l ese cu zio ne ef fi ca ce (e ta lo ra ot ti ma le) di un com pi to e la ca pa cità di met te re in atto, con trol la re e adatta re pro ce du re e at ti vità in modo da ga ran tir ne l ef fi cien za. Nell am bi to del la rifles sio ne sul la lin gua, il pro ces so di ap pren di men to per met te a chiun que di ave re es pe rien za di ret ta di fe no me ni af fe ren ti alla di men sio ne meta cog ni ti va (An der son, 2002): in tale am bi to rien tra no, in fat ti, i giu di zi di fa ci lità o dif fi coltà che per si no al lie vi ai pri mi pas si del loro per cor so di ac co sta men to a una lin gua non ma ter na ten do no a for mu la re. Di na tu ra me ta cog ni ti va sono anc he

43 Novosti v posodobljenem učnem načrtu le rifles sio ni che, a un li vel lo di mag gio re pa dro nan za, pos so no es se re for mu la te per quan to at tie ne a tut ti i li vel li di or ga niz za zio ne e strut tu ra zio ne di una lin gua (or to gra fi co, mor fo lo gi co, sin tat ti co, les si ca le). Mag gior men te le ga te alle ca rat te ristic he in di vi dua li del dis cen te ap pa io no, in ve ce, le con si de ra zio ni e con sta ta zio ni in me ri to alle stra te gie con cui si af fron ta no e ri sol vo no, con esi ti più o meno fortu na ti, i prob le mi di na tu ra co mu ni ca ti va che ine vi ta bil men te emer go no quan do la di me stic hez za con la lin gua non è an co ra pie na (Ma ria ni e Poz zo, 2002). A tut ti que sti as pet ti, pe ral tro, fa am pio ri fe ri men to anc he lo stru men to di va lu ta zio ne e au to va lu ta zio ne noto come Port fo lio Eu ro peo del le Lin gue (Ma ria ni e To mai, 2004). Anc he il con tat to con la no vità e di ver sità del la di men sio ne cul tu ra le, che si accom pag na all es po si zio ne a una lin gua non ma ter na, ten de a pro vo ca re in modo pres soché spon ta neo la for mu la zio ne di rifles sio ni e con sta ta zio ni; non di rado, la com ples sità dei fe no me ni coin vol ti nel la com pren sio ne, nell ela bo ra zio ne e nell apprez za men to de gli as pet ti cul tu ra li è tale da su pe ra re le ca pa cità cog ni ti ve ca rat teri stic he del sog get to uma no im peg na to nei pro ces si di cog ni zio ne so cia le (Ar cu ri e Ca stel li, 2003). Ed è pre ci sa men te que sto li mi te a giu sti fi ca re l'ado zio ne di una stra te gia par ti co lar men te ef fi ca ce e adat ti va, con si sten te nel la ri du zio ne del ca rico cog ni ti vo im pli ca to dal le at ti vità di ra gio na men to sot te se alla for mu la zio ne di giu di zi so cia li per mez zo del ri cor so a for me di rap pre sen ta zio ne sche ma ti ca qua li script e ste reo ti pi (Ar cu ri e Ca di nu, 1998). I pro ces si di rifles sio ne con sa pe vo le da par te del dis cen te sono dun que, sia per quan to ri guar da la lin gua sia per quan to ri guar da la cul tu ra, fa cil men te es pe ri bi li e eli ci ta bi li. Tali con te nu ti cog ni ti vi as su mo no poi un im por tan za cru cia le poiché, con tri buen do alla co stru zio ne di at teg gia men ti, si in trec cia no in modo de ci si vo tan to con la mo ti va zio ne all ap pren di men to lin gui sti co (es trin se ca o in trin se ca che sia) quan to con la dis po ni bi lità alla co mu ni ca zio ne e con di vi sio ne del le es perien ze in pros pet ti va in ter cul tu ra le. Se gli ef fet ti di at teg gia men ti po si ti vi di cu rio sità e in te res se, ma ga ri fa vo ri ti an- c he dal la pre sen za di ste reo ti pi po si ti vi, pro muo vo no l ap pren di men to e lo scambio di es pe rien ze, gli ef fet ti di at teg gia men ti ne ga ti vi di ri fiu to e sva lu ta zio ne, spes so le ga ti a ste reo ti pi ne ga ti vi e a in suf fi cien te ela bo ra zio ne di in for ma zio ni, risc hia no non solo di va ni fi ca re i ri sul ta ti ot te nu ti at tra ver so il pro ces so di dat ti co (Vil la no, 2003) ma anc he di os ta co la re la cres ci ta per so na le e il dia lo go in ter cul tura le (Coun cil of Eu ro pe, 2008). Dal pun to di vi sta psi co pe da go gi co di vie ne al lo ra fon da men ta le rius ci re a in co raggia re, rac co glie re, ela bo ra re e ar ricc hi re qua li ta ti va men te i pro ces si me ta cog ni ti vi che emer go no quan do i dis cen ti sono po sti di fron te a una lin gua e a una cul tu ra dif fe ren te dal la pro pria. Le di men sio ni me ta cog ni ti va e in ter cul tu ra le sono speci fi co og get to di in te res se del pro get to de no mi na to CROMO, di cui par le re mo nel pro sie guo del te sto Il pro get to CROMO: da CROMO a CROMO 2 L ini zia ti va de no mi na ta CROMO, at tua ta ne gli anni e alla qua le ha fat to se gui to una se con da fase pro get tua le (CROMO 2) an co ra in cor so, co sti tuis ce un esem pio di du re vo le e pro fi cua col la bo ra zio ne tra uni ver sità, es per ti, is ti tu zio ni 43

44 ITALIJANŠČINA de pu ta te alla ri cer ca edu ca ti va e alla for ma zio ne in ser vi zio, do cen ti e ope ra to ri sco la sti ci del la Ca rin zia au stria ca, del la re gio ne Friu li Ve ne zia Giu lia e del la Slo venia 24. La si gla che iden ti fi ca tale com ples sa ope ra zio ne al lu de allo stru men to di in ter vento mes so a pun to dal grup po di la vo ro nel la pri ma fase pro get tua le ( ): si trat ta, in fat ti, di un mo du lo trans fron ta lie ro (in in gle se, CRO ssbor der MO dule) da uti liz za re come in te gra zio ne alle ver sio ni cer ti fi ca te di Port fo lio Eu ro peo del le Lin gue in uso nei si ste mi sco la sti ci del le tre realtà ter ri to ria li e de sti na ti alla scuola me dia su pe rio re (più pre ci sa men te, alla fas cia di età a par ti re dai 15 anni). La de no mi na zio ne del do cu men to, al tem po stes so acro ni mo dell in te ro in ter ven to, rin via però anc he alla plu ra lità, alla vi va cità, all in de ter mi na ta e can gian te brillan tez za dei co lo ri e quin di, me ta fo ri ca men te, del le lin gue e del le cul tu re di cui è com po sta la luce. Un in vi to, quin di, a ve de re nel la plu ri vo cità e nel dia lo go, an ziché nell omo lo ga zio ne mo no lo gan te, il sen so pro fon do e l obiet ti vo am bi zio so de gli at tua li pro ces si di in te gra zio ne, coo pe ra zio ne, col la bo ra zio ne e scam bio sia su sca la re gio na le sia in pros pet ti va eu ro pea e glo ba le. Il mo du lo in te gra ti vo CROMO, la cui pon de ra ta ste su ra è sta ta og get to di at ten te ri for mu la zio ni se gui te a una spe ri men ta zio ne pi lo ta tri la te ra le, è dis po ni bi le in più ver sio ni: ol tre a quel le nel le tre lin gue na zio na li del le aree coin vol te nel proget to (ita lia no, slo ve no, te des co) sono sta ti, in fat ti, pre pa ra ti un mo du lo in lin gua in gle se (im por tan te ai fini dell even tua le dis se mi na zio ne del do cu men to e del proget to in al tre aree geo gra fic he e lin gui stic he) e uno in lin gua friu la na. L at ten zio ne di mo stra ta nei con fron ti di tale lin gua mi no ri ta ria va in te sa come una con cre ta at te sta zio ne di sen si bi lità nei con fron ti del la spe ci fi cità cul tu ra le del ter ri to rio in cui il la vo ro è sta to pro mos so: va ri cor da to, in fat ti, che in tale area anc he la lin gua ita lia na e quel la slo ve na go do no del lo sta tus di lin gue mi no ri ta rie, es sen do par la te dal le ris pet ti ve mi no ran ze in se dia te nel le aree co stie re dell Is tria slo ve na da un lato, e nel le pro vin ce di Udi ne, Trie ste e Go ri zia dall al tro. Obiet ti vi pri ma ri del mo du lo in te gra ti vo CROMO sono la sti mo la zio ne del la riflessio ne me ta cog ni ti va e lo svi lup po del la sen si bi lità in ter cul tu ra le; a co mu ne giu dizio dei pro mo to ri del pro get to, in fat ti, que sti am bi ti ri sul ta no non esau sti va men te co per ti dai ma te ria li of fer ti dai Port fo lio dei ris pet ti vi si ste mi sco la sti ci. Ol tre a ciò, gli spun ti di rifles sio ne pre sen ti in tali do cu men ti non pa io no mi ra ti a co gliere l uni cità del con te sto lin gui sti co e cul tu ra le del le aree geo gra fic he in cui l inizia ti va ha avu to luo go, ca rat te riz za te da un se co la re con tat to di lin gue e cul tu re (con con se guen ti mar ca ti ele men ti di re ci pro co scam bio) ma anc he da dif fe ren ti sen si bi lità non sem pre ri co nos ciu te, ris pet ta te e va lo riz za te. CROMO si pro po ne, dun que, come ele men to uti le a ac com pag na re, mo ni to ra re e coor di na re l azio ne edu ca ti va di do cen ti im peg na ti in pro get ti e scam bi in ter cul tu ra li in pros pet ti va cross cur ri co la re. La vo ca zio ne tras ver sa le dell ini zia ti va emer ge con pie na evi den za nel le at ti vità og get to di im ple men ta zio ne nel la fase pro get tua le de no mi na ta CROMO 2, consi sten ti nel lo svi lup po di pra tic he for ma ti ve e di un si ste ma in for ma ti vo co mu ni, da de sti na re ai do cen ti di area lin gui sti ca, sto ri co-geo gra fi ca, psi co lo gi co-so cio logi ca e ma te ma ti co-scien ti fi ca. L or mai col lau da ta col la bo ra zio ne tra le is ti tu zio ni Per in di ca zio ni ri guar dan ti il re pe ri men to dei do cu men ti e ma te ria li ci ta ti nel pa ra grafo, si ri man da alla si to gra fia al ter mi ne del pre sen te con tri bu to.

45 Novosti v posodobljenem učnem načrtu già coin vol te ha fi no ra por ta to alla rea liz za zio ne di due in con tri in ter na zio na li (a Ci vi da le nel gen na io 2009, a Lu bia na nel gen na io 2010) nel cor so dei qua li, in un ap proc cio plu ri lin gue e cross cur ri co la re, sono sta ti pre sen ta ti e dis cus si ma te ria li uti li alla sen si bi liz za zio ne e allo svi lup po del la com pe ten za co mu ni ca ti va in tercul tu ra le sia ne gli al lie vi sia nei do cen ti. Tali con tri bu ti, in sie me a al tri in fase di per fe zio na men to, conflui ran no in una ap po si ta pubb li ca zio ne, che sarà ul ti ma ta nel cor so del 2010 e co sti tuirà il se con do tan gi bi le ri sul ta to di que sta pre zio sa, e per cer ti as pet ti uni ca, ope ra zio ne con giun ta Il mo du lo CROMO Il mo du lo CROMO ri cal ca l im po sta zio ne con cet tua le e la strut tu ra so stan zia le dei vari Por to fo lio cer ti fi ca ti nei si ste mi sco la sti ci di Au stria, Ita lia e Slo ve nia; l es perien za ma tu ra ta dai do cen ti, che dal 2007 ne han no uti liz za to in tut to o in par te i ma te ria li, in di ca però che è pos si bi le im pie ga re gli spun ti di rifles sio ne e dis cussio ne in esso pro po sti anc he sen za do ver ne ces sa ria men te ri cor re re all ado zio ne con giun ta e con co mi tan te dei Port fo lio. Di con se guen za il ca ri co di la vo ro per il do cen te (o, pre fe ri bil men te, per il grup po di do cen ti) im peg na to in un pro get to di sen si bi liz za zio ne lin gui sti ca e in ter cul tu ra le ri sul ta sig ni fi ca ti va men te ri dot to, non es sen do fon da men ta le l es po si zio ne pre li mi na re de gli stu den ti ad al tri strumen ti di ri le va zio ne. I te sti in tro dut ti vi del mo du lo, che si ri vol go no a res pon sa bi li is ti tu zio na li, do cen ti e al lie vi, il lu stra no le fi na lità dell ini zia ti va e ne chia ris co no le in ten zio ni. A essi fan no se gui to gli stru men ti di in ter ven to che com pon go no il do cu men to; que sti ul ti mi sono dis po sti in tre par ti, al cu ne del le qua li ar ti co la te in se zio ni. Di se gui to si ri pro du ce l elen co del le at ti vità pro po ste, trat to dall in di ce del la versio ne ita lia na del la pubb li ca zio ne: Par te 1: Nel la mia es pe rien za Se zio ne 1: Le mie es pe rien ze in ter cul tu ra li: al cu ni det ta gli e qualc he rifles sio ne a po ste rio ri Se zio ne 2: Elen co del le aree di in te res se in ter cul tu ra le Par te 2: Come rea gia mo Se zio ne 1: Po po li di ver si, cul tu re di ver se: che ne pen si? Se zio ne 2: Con sa pe vo lez za del la lin gua e del la co mu ni ca zio ne Se zio ne 3: Stra te gie co mu ni ca ti ve Par te 3: Cosa im pa ria mo La let tu ra dei ti to li con sen te di in di vi dua re age vol men te sia l is pi ra zio ne di fon do del do cu men to, che rin via nell ado zio ne di un ap proc cio ri cor si vo e con cen trico tan to alla con cet tua liz za zio ne de we ya na dell es pe rien za co nos ci ti va in te sa come in da gi ne quan to a quel la del cir co lo er me neu ti co, sia il ri fe ri men to più prossi mo a mo del li del pro ces so di ap pren di men to cul tu ra le am pia men te ri co nos ciu ti e uti liz za ti (si veda, in que sto vo lu me, il con tri bu to di Zu dič An to nič). In que sto sen so, si può dire in pri ma ap pros si ma zio ne che le pro po ste ope ra ti ve del la Par te 1 45

46 ITALIJANŠČINA im plic hi no at ti vità di os ser va zio ne e es plo ra zio ne, quel le del la Par te 2 im plic hi no at ti vità di es plo ra zio ne e es pan sio ne e quel le del la Par te 3 in co rag gi no l ado zio ne dei pro ces si cog ni ti vi con nes si con la di men sio ne del la va lu ta zio ne. La pos si bi lità di uti liz za re i ma te ria li di CROMO in modo ri cor si vo, es pli ci ta men te con tem pla ta in fase di pia ni fi ca zio ne del do cu men to, ga ran tis ce poi la con ti nuità tra la fase di va lu ta zio ne conc lu si va di un cic lo di ap pren di men to e quel la di os ser va zio ne con cui si apre un cic lo suc ces si vo del me de si mo pro ces so. A un esa me più at ten to e ana li ti co, tut ta via, le pro po ste ope ra ti ve di CROMO eviden zia no una mag gio re com ples sità, poiché cias cu na di esse im pli ca l ese cu zio ne mo du la ta e fes si bi le di tut te e quat tro le fasi ap pe na men zio na te. Per gli sco pi del pre sen te con tri bu to, cen tra to sul le mo da lità di va lu ta zio ne del la com pe ten za in ter cul tu ra le, il lu stre re mo i con te nu ti di al cu ne at ti vità del le Par ti 1 e 2, che pa io no mag gior men te ido nee a es se re uti liz za te dai do cen ti in un ap proc cio in ter dis ci pli na re e cross cur ri co la re qua le quel lo in co rag gia to sia dal rin no va men to dei cur ri co li gin na sia li at tual men te in fase di in tro du zio ne, sia dal la pre sen za sempre mag gio re nel le scuo le me die di or ga ni col le gia li (qua li gli ŠRT - šol ski raz voj ni timi). Nel la no stra di sa mi na ci ba se re mo sul le in di ca zio ni con te nu te nel la»gui da per gli in seg nan ti«for ni ta a cor re do del do cu men to, fa cil men te re pe ri bi le in forma to elet tro ni co 25. Par te 1, se zio ne 1: Nel la mia es pe rien za - Le mie es pe rien ze in ter cul tu ra li: alcu ni det ta gli e qualc he rifles sio ne a po ste rio ri Il mo du lo si apre con una sche da che in vi ta i dis cen ti a pre sen ta re e com men ta re le loro es pe rien ze in ter cul tu ra li nell am bi to di viag gi per tu ri smo, vi si te di stu dio, scam bi sco la sti ci, ecc. In par ti co la re, si pro po ne di con cen tra re l at ten zio ne su gli as pet ti mag gior men te sus cet ti bi li di sa lien za in quan to le ga ti a un es pe rien za di»shock cul tu ra le«(ste fan, 2007: 21) do vu ta al ca rat te re nuo vo e inat te so di una situa zio ne, og get to, even to o com por ta men to di cui si è avu ta es pe rien za. Il per cor so di rifles sio ne sug ge ri to che si pro po ne anc he come uti le sug ge ri men to di mo del lo pro ce du ra le da adot ta re in si tua zio ni di con tat to in ter cul tu ra le muove dal la des cri zio ne del fe no me no os ser va to a quel la del la rea zio ne emo ti va es peri ta, per con cen trar si poi sul le stra te gie con cui il dis cen te ha cer ca to di ge sti re la con di zio ne di no vità e di in cer tez za in cui si è tro va to (p.e. ri cer ca di in for ma zio ni, rifles sio ne e even tua le ri strut tu ra zio ne del com ples so cog ni ti vo, va lu ta zio ne). Per quan to ri guar da i sug ge ri men ti ope ra ti vi, l at ti vità può es se re uti liz za ta in conte sti di rifles sio ne in di vi dua le o col let ti va sul le es pe rien ze in ter cul tu ra li (Ste fan, 2007a: 22 23). La rifles sio ne in di vi dua le pre ve de che gli al lie vi for mu li no una conci sa des cri zio ne scrit ta di una loro es pe rien za in ter cul tu ra le, per pro ce de re poi a un con fron to (a cop pie, a pic co li grup pi, all in ter no del grup po clas se) nel cor so del qua le do vreb be ro es se re ri per cor si i pas sag gi pro ce du ra li men zio na ti al pre ce dente ca po ver so. La rifles sio ne col let ti va, che può es se re col lo ca ta a se gui to di uno o più cic li di at ti vità in di vi dua le, do vreb be con cen trar si sull esa me di as pet ti sca turi ti da un es pe rien za par ti co lar men te sa lien te e vis su ta dall in te ro grup po clas se; il per cor so per essa sug ge ri to non si dif fe ren zia da quel lo or ora sche ma tiz za to se non per la mag gio re di na mi cità e vi va cità da cui po treb be es se re ca rat te riz za to Si ri man da alla pre ce den te nota 24.

47 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Alle ini zia ti ve rea liz za te in con te sto sco la sti co pos so no in fi ne ac com pag nar si propo ste di dis cus sio ne e ap pro fon di men to, ri cerc he sul cam po, in ter vi ste e al tre moda lità di ac qui si zio ne di in for ma zio ni in con te sto ex tras co la sti co; in tal caso, sono di cru cia le im por tan za la rifles sio ne e va lu ta zio ne col let ti ve, da at tuar si nel gruppo clas se nell am bi to di una pro fi cua col la bo ra zio ne che coin vol ga quan to meno do cen ti di am bi to lin gui sti co, sto ri co-geo gra fi co e psi co lo gi co-so cio lo gi co. Par te 1, se zio ne 2: Nel la mia es pe rien za - Elen co del le aree di in te res se in tercul tu ra le Il ma te ria le con te nu to in que sta se zio ne si pre sen ta come una gri glia che rac co glie un esau rien te se rie di des crit to ri ine ren ti ad am bi ti dell es pe rien za quo ti dia na (carat te ri stic he del pae sag gio na tu ra le, uma niz za to e ur ba no; as pet ti del la co mu nica zio ne ver ba le e non ver ba le, com pre si ri fe ri men ti alla ci ne si ca, alla pros se mi ca, alla ve ste mi ca; as pet ti ri guar dan ti la vita do me sti ca, fa mi glia re, sco la sti ca e la vora ti va; ca rat te ri stic he de gli sti li di vita e del le sub cul tu re gio va ni li). Al tem po stes so, però, il te sto pro po ne sug ge sti vi e co rag gio si spun ti di rifles sio ne a pro po si to di temi cru cia li in un con te sto di con tat to di lin gue e cul tu re: ci ri fe riamo agli item ri guar dan ti la pre sen za, lo sta tus e il ruo lo del le lin gue mi no ri ta rie e a quel li che in co rag gia no gli al lie vi a riflet te re sul le rap pre sen ta zio ni as so cia te ai po po li, alle lin gue e alle cul tu re del le aree vi ci nio ri (Ste fan, 2007b: 24). Que sta se zio ne del do cu men to è di es tre ma ri le van za ai fini del la pro mo zio ne del dia lo go in ter cul tu ra le nell area geo gra fi ca in cui il pro get to CROMO è sta to ela bora to: il con tat to tra gen ti di lin gue dif fe ren ti, por ta tri ci e in ter pre ti del le ere dità cul tu ra li dei mon di ro man zo, ger ma ni co e sla vo, è in fat ti il trat to pe cu lia re dei no stri ter ri to ri, la to re in ne ga bi le del la loro uni cità. Nell arco di se co li di sto ria indi vi dui ap par te nen ti ai più di ver si grup pi et ni ci, re li gio si e so cia li si sono spo sta ti, si sono in con tra ti e han no dato ori gi ne, con la loro re ci pro ca con vi ven za e la loro for te iden tità, a un tes su to ter ri to ria le es tre ma men te va rie ga to, la cui spe ci fi cità plu ri lin gue e mul ti cul tu ra le è dif fi cil men te con ce pi bi le se, ope ran do nel la pro- s pet ti va ac cen tra tri ce del la con ver gen za tra sta to na zio na le e uni cità lin gui sti cocul tu ra le, si is ti tuis ce una cor ris pon den za biu ni vo ca tra idio ma e ter ri to rio. In que sto sen so, i pro ces si che han no por ta to alla co sti tu zio ne de gli sta ti na zio na li ten do no ine vi ta bil men te a im por re una coin ci den za tra con fi ne di sta to e con fi ne et ni co-lin gui sti co, che ri sul ta di fat to inat tua bi le nei con te sti di con fi ne (Teutsch, 2006; cit. in Zor man, 2007). I trat ta ti in ter na zio na li e le re la zio ni di plo ma tic he fra Au stria, Ita lia e Slo ve nia si ca rat te riz za no per un at teg gia men to di re ci pro co ri co nos ci men to, aper tu ra, dialo go e coo pe ra zio ne: in que sto sen so, spe ci fi ci prov ve di men ti di tu te la le ga le e di so steg no eco no mi co con sen to no alle mi no ran ze la con ser va zio ne e la pro mo zione del la pro pria lin gua, cul tu ra e iden tità. Tut ta via, il peso de gli even ti che tra il se co lo XIX e la metà del No ve cen to scon vol se ro l as set to is ti tu zio na le di que sto ter ri to rio, ab bat ten do si con par ti co la re vio len za sul le po po la zio ni, non sem bra esse re del tut to scom par so. Lun gi dall es se re pie na men te vis su ta o al me no per ce pi ta come ele men to di pe cu lia rità e ricc hez za, la pre sen za di una mi no ran za lin gui stica sul ter ri to rio del lo sta to na zio na le all in ter no dei cui con fi ni si ri sie de è da talu ni per ce pi ta come un ele men to di di stur bo; no no stan te le am pie for me di tu te la le ga le, l uso at ti vo del la lin gua mi no ri ta ria in con tra no te vo li os ta co li tan to a li vel lo 47

48 ITALIJANŠČINA is ti tu zio na le quan to nel la to po no ma sti ca o nel la co mu ni ca zio ne quo ti dia na. La sva lo riz za zio ne del le mi no ran ze e del le po po la zio ni di cui esse sono es pres sio ne ten de, in fi ne, a ma ni fe star si sot to for ma di ste reo ti pi ne ga ti vi, ap pel la ti vi in giu riosi, giu di zi som ma ri e ri gi di, rap pre sen ta zio ni men ta li sem pli fi ca te e re frat ta rie nei con fron ti di dati, fe no me ni, even ti in gra do di agi re come con troe sem pi. In que sto sen so, dun que, la ric hie sta di riflet te re at ten ta men te per in di vi dua re, nel com ples so cog ni ti vo dei dis cen ti, la pre sen za di rap pre sen ta zio ni ti pic he ri guardan ti i po po li vi ci ni o le loro mi no ran ze col lo ca il mo du lo CROMO in una po si zione di net to in co rag gia men to al su pe ra men to di in com pren sio ni, pre giu di zi e chiusu re ideo lo gic he e cul tu ra li, a fa vo re dell ado zio ne di un nuo vo at teg gia men to di re ci pro co ri co nos ci men to e va lo riz za zio ne, nel la cor ni ce is ti tu zio na le of fer ta dai pro ces si di al lar ga men to dell Unio ne Eu ro pea a tut te le aree da esso in te res sa te. Quan to fin qui det to im pli ca come co rol la rio che la ge stio ne dei ma te ria li pro po sti all at ten zio ne de gli stu den ti dal la chec klist di cui è com po sta que sta se zio ne vada ne ces sa ria men te af fi da ta a un grup po di do cen ti nell am bi to di un pro get to crosscur ri co la re; ol tre alle dis ci pli ne di area lin gui sti ca, in fat ti, i de sti na ta ri pri mi di tale stru men to sono i do cen ti del le dis ci pli ne sto ric he, geo gra fic he e del le scien ze so cia li. Non va esc lu sa, co mun que, la pos si bi lità di coin vol ge re anc he do cen ti di scien ze na tu ra li, of fer ta dal la pre sen za di des crit to ri le ga ti a ele men ti na tu ra li sti ci e del pae sag gio. Le mo da lità di im ple men ta zio ne di dat ti ca dei ma te ria li pro po sti da que sta se zio ne sono tre (Ste fan, 2007b: 25 26). La pri ma mo da lità con si ste nel ric hie de re ai di- s cen ti, sud di vi si in cop pie o pic co li grup pi, di esa mi na re gli item pro po sti cer cando esem pi ri le van ti per cias cu no di essi, ri ca va ti dal le più di ver se fon ti (es pe rien ze in di vi dua li, in for ma zio ni ot te nu te da fa mi glia ri o co nos cen ti, dati ri ca va ti dal la con sul ta zio ne di te sti o al tri ma te ria li); tale at ti vità do vreb be es se re se gui ta da una dis cus sio ne e da un con fron to in clas se in me ri to agli ele men ti re pe ri ti. La se con da mo da lità pro po ne di ana liz za re una spe ci fi ca es pe rien za in ter cul tu rale (per so na le o sco la sti ca) con ri fe ri men to ai des crit to ri pro po sti dal te sto; anc he in que sto caso, a una fase di cop pia o pic co lo grup po do vreb be ac com pag nar si una suc ces si va di sa mi na dei ma te ria li rac col ti per mez zo di una dis cus sio ne in clas se. In que sto se con do pos si bi le uti liz zo del la se zio ne, po treb be ri ve lar si par ti co larmen te pro fi cua la som mi ni stra zio ne ri pe tu ta del la chec klist, vale a dire il suo esame pri ma e dopo il ve ri fi car si dell es pe rien za in ter cul tu ra le og get to di at ten zio ne. La ter za mo da lità sug ge ri ta con si ste, in fi ne, nel la ma ni po la zio ne at ti va del la chec k- list allo sco po di in te grar ne, mo di fi car ne, es pan der ne o eli mi nar ne al cu ni con tenu ti sul la base di in for ma zio ni do cu men ta bi li for ni te dai dis cen ti. Dal pun to di vi sta ope ra ti vo, il mo du lo in di ca to per la rea liz za zio ne di quest ul ti ma va rian te con si ste in una for ma di ap pren di men to coo pe ra ti vo a più fasi (cop pia, pic co lo grup po, grup po di di men sio ni in ter me die, grup po clas se). In te res san te e sti mo lante, ol tre che den sa di im pli ca zio ni per quan to at tie ne al ca rat te re di prov vi so rietà in si to in qual sia si stru men to di dat ti co, è la pos si bi lità, con sen ti ta per tut ti i ma teria li del mo du lo CROMO ma qui es pli ci ta men te sot to li nea ta, di re sti tu zio ne de gli esi ti dell ope ra zio ne di ris crit tu ra del la chec klist agli au to ri e, con se guen te men te, agli al tri uten ti del do cu men to. Tale op zio ne si pre fi gu ra come con cre ta men te realiz za bi le gra zie alla piat ta for ma in for ma ti ca in fase di rea liz za zio ne nell am bi to del pro get to CROMO 2. 48

49 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Par te 2, Se zio ne 1: Come rea gia mo - Po po li di ver si, cul tu re di ver se: che ne pensi? Il ma te ria le con te nu to in que sta se zio ne si pro po ne ai dis cen ti in una for ma che non ha cor ris pet ti vi nel re sto del mo du lo CROMO. Esso, in fat ti, non è strut tu ra to in for ma di sche de o di chec klist ma si pre sen ta come un que stio na rio con do mande a scel ta mul ti pla. Come tale, dun que, il te sto in co rag gia una stret ta col la bo razio ne tra do cen ti di area lin gui sti ca e di scien ze so cia li. L ur gen za di tale si ner gia è giu sti fi ca ta anc he da ra gio ni con te nu ti stic he ol tre che for ma li. Gli am bi ti og get to del le do man de pro po ste (Cra snich, 2007: 27 29) spa ziano, in fat ti, da as pet ti ine ren ti alle so mi glian ze e dif fe ren ze cul tu ra li a spun ti di rifles sio ne con cer nen ti la di men sio ne de gli ste reo ti pi, fino alla com ples sa prob lema ti ca del la ge stio ne dei con tat ti in ter cul tu ra li. Si trat ta, dun que, di que stio ni di ca rat te re in ter dis ci pli na re (si pen si alla psi co lo gia so cia le, nel caso de gli ste reo tipi) e cross cur ri co la re (si pen si alla ge stio ne del la co mu ni ca zio ne in ter cul tu ra le). Pur pre sen tan do una strut tu ra chiu sa, il que stio na rio of fre ai dis cen ti ampi gra di di li bertà tan to nell in di vi dua zio ne del le ris po ste con di vi se (si può, in fat ti, in dica re come cor ris pon den te al pro prio pun to di vi sta anc he più di una ris po sta, o ad di rit tu ra for ni re una ris po sta per so na le e non coin ci den te con quel le pro po ste) quan to nel la loro va lu ta zio ne: nel la pre sen ta zio ne del lo stru men to, in fat ti, è es plici ta men te men zio na ta la pos si bi lità di ag giun ge re li be ra men te qual sia si com mento alle af fer ma zio ni con te nu te nel te sto. Le ris po ste pro po ste all at ten zio ne dei dis cen ti per i vari item di cui il que stio na rio è com po sto si ca rat te riz za no per il ten ta ti vo di ab brac cia re un ven ta glio di at teggia men ti e po si zio ni il più pos si bi le am pio; per que sta ra gio ne, esse inc lu do no al loro in ter no anc he po si zio ni cri tic he o po ten zial men te cri ti ca bi li poiché pro voca to rie, ge ne ric he o fon da te su pre sup po sti er ro nei. Tale op zio ne, in so li ta in uno stru men to a uso di dat ti co, si giu sti fi ca in ri fe ri men to a una se rie di con si de ra zio ni le ga te ai mec ca ni smi di ela bo ra zio ne e rap pre sen ta zio ne cog ni ti va coin vol ti nel la per ce zio ne e ca te go riz za zio ne so cia le, nonché alle di na mic he ca rat te ri stic he del la re la zio ne tra al lie vo e do cen te. All ori gi ne del la strut tu ra zio ne del que stio na rio sta il pre sup po sto se con do il quale le cul tu re pos so no es se re con si de ra te come un com ples so com po sto di nu me ro si ele men ti, tra i qua li ci li mi tia mo a ri cor da re in que sta sede la lin gua, gli usi, i costu mi, le nor me, i va lo ri, i mo del li di com por ta men to. Nel mo men to in cui av vie ne il con tat to con una cul tu ra sco nos ciu ta e di ver sa dalla pro pria, ha spon ta nea men te luo go un pro ces so di con fron to da cui emer go no so mi glian ze e dif fe ren ze. Se le so mi glian ze ten do no a es se re in ter pre ta te come un in for ma zio ne già nota e non si con fi gu ra no, quin di, come ele men ti prob le mati ci le dif fe ren ze ri sul ta no por ta tri ci di un ca rat te re di no vità che ri sul ta cri ti co poiché, co sti tuen do una vio la zio ne di as pet ta ti ve con di vi se, ric hie de una ri struttu ra zio ne più o meno pro fon da de gli ele men ti del com ples so cog ni ti vo (in buo na par te non es pli ci ta bi li) su cui si fon da l ade sio ne alla cul tu ra con di vi sa dal sog getto. Tale con di zio ne com por ta l at ti va zio ne di pro ces si men ta li in gra do di sal vaguar da re l in te grità dell in sie me di rap pre sen ta zio ni e dati dis po ni bi li. Nell es pe rien za di buo na par te di co lo ro che si sono ac co sta ti a una lin gua e a una cul tu ra di ver se dal la pro pria, il ri sul ta to di tale pro ces so con si ste in una vera e propria ri strut tu ra zio ne del la per ce zio ne e del cam po di es pe rien za; ciò por ta all as 49

50 ITALIJANŠČINA 50 sun zio ne di un at teg gia men to mag gior men te aper to e com pren den te, in gra do di influi re anc he sul giu di zio nei con fron ti del la cul tu ra di ap par te nen za. Sif fat to esi to, per quan to ap prez za bi le e am pia men te dis cus so nel la let te ra tu ra sull in ter cul tu ra lità, non è però sem pre ga ran ti to. In par ti co la re nel caso di sogget ti ado les cen ti, il con tat to con una cul tu ra nuo va e dif fe ren te è un es pe rien za cru cia le che può es se re vis su ta con ec ci ta zio ne, in te res se, cu rio sità e aper tu ra ma anc he con in cer tez za, scon cer to, per ples sità e im ba raz zo. Il fe no me no che le scien ze so cia li des cri vo no con ter mi ne et no cen tri smo è uno de gli as pet ti più noti di tale ten den za; esso con si ste nel con fron to spon ta neo e ine vi ta bi le tra gli ele men ti del pro prio com ples so cul tu ra le e quel li di cui sono por ta tri ci lin gue e cul tu re di ver se da quel le in cui ci si ri co nos ce, e si ma ni fe sta sia nel la mag gio re fa ci lità con cui gli as pet ti con gruen ti con la pro pria cul tu ra sono ri co nos ciu ti, ela bo ra ti o ri cor da ti, sia nel la con no ta zio ne af fet ti va po si ti va e nel la pre fe ren za va lo ria le che vie ne loro as seg na ta. Gli ele men ti ca rat te riz zan ti le al tre cul tu re pos so no, quin di, es se re per ce pi ti come in so li ti e stra ni, ma anc he come ec ces si vi, di sar mo ni ci, in con gruen ti, non gra de vo li. In tal caso, può di ve nire par ti co lar men te mar ca ta la ten den za a ri cor re re a rap pre sen ta zio ni som ma rie, sem pli fi ca te, scar sa men te ela bo ra te o ri dut ti ve qua li gli ste reo ti pi: que sti ul ti mi, in di pen den te men te dal la loro va len za po si ti va o ne ga ti va, svol go no un ruo lo as sai ri le van te sia nell orien ta men to in di vi dua le alla realtà so cia le sia nel la ri du zio ne del la dis so nan za cog ni ti va. Al tri pro ces si, ine ren ti al re tag gio ne ga ti vo che even ti sto ri ci conflit tua li ten do no a las cia re nel la men ta lità e nel le rap pre sen ta zio ni col let ti ve ca rat te ri stic he di una cul tu ra, pos so no so ste ne re e raf for za re giu di zi ne ga ti vi, di ri fiu to e di os ti lità nei con fron ti di per so ne e grup pi in se dia ti sul ter ri to rio in cui si vive o nei ter ri to ri vi ci nio ri; nell area geo gra fi ca in cui il pro get to e il mo du lo CROMO sono sta ti svilup pa ti, tale con di zio ne as su me par ti co la re sa lien za a cau sa dei dram ma ti ci even ti bel li ci e po li ti ci ve ri fi ca ti si nel cor so del XX se co lo. Il fe no me no dell et no cen tri smo pre sen ta del le so mi glian ze con il co sid det to egocen tri smo cog ni ti vo, ben noto a quan ti ope ra no nel mon do dell is tru zio ne date le sue im pli ca zio ni psi co lo gic he e edu ca ti ve: in am be due i casi, in fat ti, il pun to di vi sta con di vi so dall in di vi duo (o dal grup po) è as sun to come uni co va li do cri te rio di giu di zio. La con sta ta zio ne per cui i dis cen ti cui il mo du lo CROMO è ri vol to si tro va no in una fase evo lu ti va di pas sag gio tra lo sta dio ope ra to rio con cre to e quello ope ra to rio for ma le (Fon zi, 2001) in du ce a ri te ne re che la ten den za alla for mu lazio ne di giu di zi e ra gio na men ti vi zia ti da ego cen tri smo sia an co ra par zial men te pre sen te, e per met te di so ste ne re che uno dei con te sti in cui tale ca rat te ri sti ca può ma ni fe star si con par ti co la re evi den za sia pro prio il con fron to con la di men sio ne del la di ver sità lin gui sti ca e cul tu ra le ca rat te ri sti ca del mon do con tem po ra neo. Ne de ri va la ne ces sità di pro por re ai do cen ti uno stru men to che, in co rag gian do la dis cus sio ne e il con fron to su prob le ma tic he ri con du ci bi li alle di men sio ni del con tat to di lin gue e cul tu re, con sen ta l emer sio ne di con ce zio ni, cre den ze, opinio ni at ti ve nei com ples si cog ni ti vi dei dis cen ti, ma al tem po stes so dif fi cil men te es pli ci ta bi li e ver ba liz za bi li a cau sa del la loro na tu ra non age vol men te ac ces si bi le ai mec ca ni smi del la rifles sio ne con sa pe vo le. Il ven ta glio di op zio ni pro po ste in ris po sta agli in ter ro ga ti vi del que stio na rio non po te va che es se re, dun que, suffi cien te men te am pio e ar ti co la to, com pren den do anc he for mu la zio ni in gra do di in ter cet ta re l even tua le con di vi sio ne, da par te dei dis cen ti, di po si zio ni o at teg gia

51 Novosti v posodobljenem učnem načrtu men ti di chiu su ra e in dis po ni bi lità nei con fron ti del dia lo go in ter cul tu ra le. L in divi dua zio ne di tali ele men ti, in fat ti, può per met te re ai do cen ti di pia ni fi ca re ap propria te ini zia ti ve ido nee a pro muo ve re le con di zio ni per una tran si zio ne gra dua le da at teg gia men ti con con no ta zio ne ne ga ti va a po si zio ni di ac cet ta zio ne o, al me no, di sos pen sio ne del giu di zio e di dis po ni bi lità al con fron to. Quan to det to fin qui im pli ca che la ge stio ne del que stio na rio si con fi gu ri come un com pi to di par ti co la re com ples sità, da af fi da re a do cen ti es per ti nell am bi to di pro get ti cross cur ri co la ri cui non do vreb be ro es se re es tra nei, ol tre a una con sa pevo le trat ta zio ne di te ma tic he psi co lo gic he, so cio lo gic he e an tro po lo gic he (le ga te alle di men sio ni del la cul tu ra, dell et no cen tri smo e del re la ti vi smo cul tu ra le, del la per ce zio ne so cia le e del la for ma zio ne di pre giu di zi e ste reo ti pi) anc he una ri con side ra zio ne dell in ter pre ta zio ne di per so nag gi e even ti sto ri ci, ca rat te riz za ta dall assun zio ne di un at teg gia men to di plu ra li smo cri ti co (Pop per, 2002). L ado zio ne del que stio na rio, inol tre, im pli ca ne ces sa ria men te una dis cus sio ne in clas se, nel cor so del la qua le i dis cen ti do vreb be ro es se re in vi ta ti a pre sen ta re e verba liz za re sia le pro prie opi nio ni sia le ar go men ta zio ni a so steg no di que ste ul ti me, in modo da ren der le pa le si e aper te a un con fron to co strut ti vo. La cir co stan za per cui da un tale di bat ti to po treb be ro sca tu ri re l es pres sio ne e la ver ba liz za zio ne di po si zio ni ne ga ti ve, di os ti lità e chiu su ra, non do vreb be sco raggia re i do cen ti dall uso del que stio na rio. Se, in fat ti, la fi na lità pri ma di qual sia si pro get to di edu ca zio ne in ter cul tu ra le con si ste nel pro muo ve re l ac qui si zio ne di atteg gia men ti po si ti vi (cu rio sità, in te res se, aper tu ra, ris pet to) ver so al tri po po li, lingue e cul tu re, non si può d al tro can to evi ta re di os ser va re come tali con di vi si bi li e qua li fi can ti esi ti pos sa no es se re per se gui ti con mag gio re pro ba bi lità di suc ces so se, pri ma di qual sia si pro po sta di dat ti ca, le po si zio ni ne ga ti ve even tual men te presen ti sa ran no sta te esa mi na te e va glia te in un con te sto di dis cus sio ne e in un cli ma coo pe ra ti vo di con di vi sio ne del la co nos cen za. L es pli ci ta zio ne di po si zio ni e al tri ele men ti sfa vo re vo li e di chiu su ra per met te poi la pro get ta zio ne e im ple men ta zione di in ter ven ti mi ra ti (pre sen ta zio ne di con troe sem pi, at ti vità di si mu la zio ne, ri cer ca e re pe ri men to di in for ma zio ni, con tat to con te sti mo ni pri vi le gia ti, ecc.) in gra do di for ni re ai dis cen ti in for ma zio ni uti li a pro muo ve re una ri strut tu ra zio ne del le rap pre sen ta zio ni con cet tua li le ga te all es pe rien za del con tat to in ter cul tu ra le. La gui da per gli in seg nan ti a cor re do del mo du lo CROMO sug ge ris ce l ado zio ne di un ap proc cio di dat ti co che, uti liz zan do il que stio na rio, com pia il se guen te per corso: 1. pren de re atto, sen za in fin gi men ti, del fat to che al cu ni dis cen ti possa no con di vi de re giu di zi o at teg gia men ti ne ga ti vi e di chiu su ra nei con fron ti del con tat to con lin gue e cul tu re di ver se dal la pro pria (in par ti co la re se ap par te nen ti a grup pi di mi no ran za o a po po li abi tan ti in aree vi ci nio ri), pur non ma ni fe stan do li es pli ci ta men te nel con te sto sco la sti co per ti mo re di cri tic he o san zio ni; 2. con si de ra re il que stio na rio come uno stru men to uti le a far emer ge re tali giu di zi o at teg gia men ti poiché, fa cen do vi es pli ci to ri fe ri men to al suo in ter no, esso con sen te a tali stu den ti di ve de re ris pecc hia te all e- s ter no le pro prie con vin zio ni ma, al tem po stes so, non li obb li ga a espri mer le di ret ta men te es po nen do si a for me di con trol lo so cia le ne gati vo. La pre sen za di una ris po sta pro vo ca to ria, esa ge ra ta, o ri dut ti va 51

52 ITALIJANŠČINA all in ter no di un item im pli ca, in fat ti, che essa sia per ce pi ta e ri co nosciu ta come enun cia bi le, ma al tem po stes so sot to po ni bi le a cri ti ca; 3. in co rag gia re cias cun dis cen te a mo ti va re ra gio ne vol men te il so ste- g no dato a una de ter mi na ta op zio ne. In que sto modo si pro muo ve una com ples sa at ti vità di rifles sio ne e di pen sie ro, mo du la ta e re go la ta dai prin ci pi in ter sog get ti vi sot to stan ti alla di men sio ne del la teo ria dell argo men ta zio ne (p.e. Pe rel man e Ol brechts-tyte ca, 1958; Pe rel man, 1977; Toul min, 1975); essa può co sti tui re la base di un vero e pro prio pro getto di dat ti co in ter dis ci pli na re al ta men te sig ni fi ca ti vo per lo svi lup po di al cu ne del le com pe ten ze chia ve, in di ca te dal Con si glio d Eu ro pa come ca rat te riz zan ti il pro ces so di ap pren di men to per l in te ra du ra ta del la vita; 4. in co rag gia re i dis cen ti a ri cu pe ra re i pre sup po sti im pli ci ti sog gia cen ti all ado zio ne di de ter mi na te po si zio ni, in modo da for ni re cri te ri per va lu tar ne la fon da tez za e l ac cet ta bi lità. In que sto pas sag gio, è fon damen ta le il ri cor so a at ti vità con giun te di ri cer ca ed ela bo ra zio ne di infor ma zio ni in pros pet ti va in ter dis ci pli na re; 5. pro ce de re a un rie sa me cri ti co dei giu di zi e de gli at teg gia men ti condi vi si dai dis cen ti, allo sco po di con fron tar li con quel li ma ni fe sta ti all ini zio dell at ti vità. La con di vi sio ne di as sun zio ni e rap pre sen ta zio ni ge ne ric he o ri dut ti ve, in fat ti, è spes so la con se guen za di una ca ren za di in for ma zio ni: per con ver so, l ac qui si zio ne di in for ma zio ni pre ceden te men te non dis po ni bi li, uni ta a una ela bo ra zio ne cog ni ti va at ten ta e ap pro fon di ta, do vreb be pro muo ve re un pro ces so di re vi sio ne di po sizio ni ri co nos ciu te in ter sog get ti va men te come non va li de. Il que stio na rio, dun que, si pro po ne come uno stru men to com ples so e mul ti for me, da som mi ni stra re in di vi dual men te in una pri ma fase e da ac com pag na re con una se rie di at ti vità di grup po o di clas se. Ai fini di un ef fi ca ce im ple men ta zio ne del suo po ten zia le, è fon da men ta le che il col le gio do cen ti d is ti tu to adot ti, ol tre che una pros pet ti va di dat ti ca cross cur ri co la re, anc he mo da lità di ge stio ne del la clas se di tipo non di ret ti vo e dis po ni bi li al dia lo go Conc lu sio ne Nel pre sen te con tri bu to è sta to bre ve men te pre sen ta to e dis cus so il co strut to di me ta cog ni zio ne, e sono sta te il lu stra te le pos si bi lità di im pie go di al cu ne par ti del mo du lo CROMO. Nel la con sa pe vo lez za di non es se re rius ci ti a trat ta re esau sti vamen te tali com ples se te ma tic he, ci si li mi ta qui a ri ba di re che si è sol tan to cer ca to di met te re in ri lie vo l uti lità di tale nuo vo stru men to sia dal pun to di vi sta dei proces si di va lu ta zio ne, sia per quan to at tie ne alla pre dis po si zio ne di per cor si di datti ci di sen si bi liz za zio ne for ma ti va e sti mo la zio ne del la com pe ten za in ter cul tu ra le in pros pet ti va cross cur ri co la re. Le spe ri men ta zio ni di dat tic he, ba sa te al me no in par te sull ado zio ne del mo du lo CROMO e mi ran ti a con trol la re ope ra ti va men te la va li dità di al cu ne del le in dica zio ni qui pro po ste, sono nu me ro se; al cu ne di esse han no già dato luo go a esi ti

53 Novosti v posodobljenem učnem načrtu ri le van ti e ap prez za bi li (p.e. Le šnik Bučar in que sto vo lu me). Pos sia mo aus pi ca re, per tan to, che un sem pre mag gio re coin vol gi men to di do cen ti e al lie vi nell im plemen ta zio ne di per cor si for ma ti vi in cui sia pre vi sto anc he l im pie go dei ma te ria li fin qui des crit ti ab bia po si ti ve ri ca du te sia in ter mi ni di dis se mi na zio ne di buo ne pra tic he, sia in ter mi ni di svi lup po del la com pe ten za co mu ni ca ti va in ter cul tu ra le Bib lio gra fia e si to gra fia 1 Al ba ne se, O., Dou din, P. A. e Mar tin, D. (a cura di) (2003). Me ta cog ni zio ne ed edu ca zio ne. Pro ces si, ap pren di men ti, stru men ti. Mi la no: Fran co An ge li. 2 An der son, N. J. (2002). The Role of Me ta cog ni tion in Se cond Lan gua ge Teac hing and Lear ning. ERIC Di gest EDO-FL In di riz zo In ternet: ( ). 3 Ar cu ri, L., Ca di nu, M. R. (1998). Gli ste reo ti pi. Di na mic he psi co lo gic he e conte sto del le re la zio ni so cia li. Bo log na: Il Mu li no. 4 Ar cu ri, L. e Ca stel li, L. (2003). La cog ni zio ne so cia le. Strut tu re e pro ces si di rap pre sen ta zio ne. Roma/Bari: La ter za. 5 Bal bo ni, P. E. (2002). Le sfi de di Ba be le. In seg na re le lin gue nel le so cietà comples se. To ri no: UTET Li bre ria. 6 Cor nol di, C. (2006). Me ta cog ni zio ne e ap pren di men to. Bo log na: Il Mu li no. 7 Coun cil of Eu ro pe. (2008). Whi te Pa per on In ter cul tu ral Dia lo gue. Launc hed by the Coun cil of Eu ro pe Mi ni sters of Fo reign Af fairs at their 118 th Mi ni ste rial Ses sion, Stras bourg, 7 May In di riz zo In ter net: ( ). 8 Cra snich, S. (2007). Dif fe rent peo ple, dif fe rent cul tu res: what do you think? In: CROMO In ter cul tu ral Cross bor der Mo du le a sup ple ment to ELP 15+ Teac hers gui de, pp Fon zi, A. (a cura di) (2001). Ma nua le di Psi co lo gia del lo Svi lup po. Fi ren ze: Giun ti. 10 Job, R. (a cura di) (2003). I pro ces si cog ni ti vi. Mo del li e ri cer ca in psi co lo gia. Roma: Ca roc ci. 11 Kras hen, S. D., Ter rell, T. (1983). The na tu ral ap proach: lan gua ge ac qui si tion in the clas sroom. Hay ward: Ale many Press. 12 Ma ria ni, L., Poz zo, G. (2002). Sti li, stra te gie e stru men ti nell ap pren di men to lin gui sti co. Im pa ra re a im pa ra re, in seg na re a im pa ra re. Mi la no/fi ren ze: RCS/ La Nuo va Ita lia. 13 Ma ria ni, L., To mai, P. (2004). Il Port fo lio del le lin gue. Roma, Ca roc ci, Col la na: LEND. 14 Ni co let ti R., Ru mi na ti, R. (2006). I pro ces si cog ni ti vi. Bo log na: Il Mu li no. 15 Pop per, K. R. (2002). Alla ri cer ca di un mon do mi glio re. Roma: Ar man do. 16 Pe rel man, C. (1981). Il do mi nio re to ri co. To ri no: Ei nau di. 17 Pe rel man, C., Ol brechts-tyte ca, L. (1966). Trat ta to dell ar go men ta zio ne. La nuo va re to ri ca. To ri no: Ei nau di. 18 Schein, E. H. (1992). Or ga ni za tio nal cul tu re and Lea ders hip. San Fran cis co: Jos sey-bass. 53

54 ITALIJANŠČINA 19 Ste fan, F. (2007a) In ter cul tu ral ex pe rien ces. A few de tails and some la ter thoughts. In: CROMO In ter cul tu ral Cross bor der Mo du le a sup ple ment to ELP 15+ Teac hers gui de, pp Ste fan, F. (2007b). Chec klist of in ter cul tu ral ex pe rien ces. In: CROMO In tercul tu ral Cross bor der Mo du le a sup ple ment to ELP 15+ Teac hers gui de, pp Teutsch, R. (2006). In ter cul tu ral lear ning in bor der re gions. Po wer Point presen ta tion, un pub lis hed. 22 Toul min, S. (1975). Gli usi dell ar go men ta zio ne. To ri no: Ro sen berg e Sel lier. 23 Vil la no, P. (2003). Pre giu di zi e ste reo ti pi. Roma: Ca roc ci. 24 Zor man, M. (2007). In ter cul tu ral com pe ten ce to what end. In: CROMO Inter cul tu ral Cross bor der Mo du le a sup ple ment to ELP 15+ Teac hers gui de, pp Si to gra fia re la ti va ai pro get ti Cro mo e Cro mo (pa gi na in tro dut ti va con col le ga men ti) ( ). 2 (pre sen ta zio ne pro get to CROMO in lin gua in gle se) ( ). 3 (pre sen ta zio ne pro get to CROMO in lin gua ita lia na) ( ). 4 (pre sen ta zio ne pro get to CROMO 2 in lin gua ita lia na) ( ). 5 italienisch.pdf (ver sio ne in lin gua ita lia na) ( ). 6 slowenisch1.pdf (ver sio ne in lin gua slo ve na) ( ). 7 englisch.pdf (ver sio ne in lin gua in gle se) ( ). 8 (in di ca zio ni per i do cen ti solo in lin gua in gle se) ( ). 54

55 Novosti v posodobljenem učnem načrtu 1.4 A pro po si to del la gram ma ti ca nel la clas se di lin gua He le na Ba žec, Fa kul te ta za hu ma ni stič ne štu di je Ko per Pov ze tek Mar si ka te ri uči telj»sta re šo le«je ena čil zna nje tu je ga oz. dru ge ga je zi ka s poz na vanjem slov ni ce in slov nič nih pra vil, ki se je ka za lo pred vsem v pra vil no sti za pi sa in iz go vo ra. Da nes pa se vse bolj uve ljav lja ter min je zi kov na zmož nost, ki je se stav ni del spo ra zu me val ne zmož no sti v tu jem oz. dru gem je zi ku. Vlo ga je zi kov ne zmož nosti ni več ključ na, je le ena od mno gih vlog v sku pi ni raz lič nih zmož no sti, spret no sti in kom pe tenc vse živ ljenj ske ga uče nja. V tem pris pev ku že lim pred sta vi ti pri stop, ki upo šte va zgo raj na ve de ne opre de li tve. Pov ze mam teo re tič ne iz sled ke P. E. Bal bo ni ja in jih raz vi jam s po moč jo prak tič nih pri me rov. Sle dim av tor je vi me to do lo gi ji, ki je zi kov no zmož nost raz vi ja po stop no, s po moč jo pe tih na tanč no opre de lje nih ko ra kov. Še le v zad njem uva ja je zi kov no termi no lo gi jo in slov nič na pra vi la, ki so jih di ja ki s po moč jo je zi kov ne rabe v zna nem kon tek stu in oko liščinah us vo ji li v prejš njih ko ra kih. V svo jem pris pev ku že lim do ka za ti, da pri ka za ni na čin za go tav lja traj no zna nje in us trez no upo ra bo tu je ga ali dru ge ga je zi ka v prak si. Ne gre to rej več za krat ko roč no uče nje pra vil, ki jih di ja ki ne zmo re jo upo ra bi ti v živ lje nju, in na ka te re po za bi jo ta koj po kon ča nem oce nje va nju zna nja In tro du zio ne Un in tro du zio ne all in seg na men to del la gram ma ti ca nel la clas se di lin gua che deb ba con fi nar si a poc he pa gi ne è de sti na ta so la men te a scal fi re la su per fi cie di tale com ples sa que stio ne. In que sta sede, pur sof fer man do ci bre ve men te sul la dis cus sio ne del me to do più ido neo a tale ri guar do, cerc he re mo prin ci pal men te di of fri re un qua dro di ri fe ri men to all in ter no del qua le si può col lo ca re e giu sti fi ca re la tesi che pro por re mo. Con il me to do qui pro po sto, in fat ti, ci si pro po ne di influi re di ret ta men te sull ac qui si zio ne Spun ti teo ri ci È com pi to dell in seg nan te pun ta re alla com pe ten za co mu ni ca ti va nel la sua glo balità. Ma sof fer mia mo ci bre ve men te sul ter mi ne com pe ten za co mu ni ca ti va e cer- c hia mo di of fri re al cu ne de lu ci da zio ni in me ri to al suo sig ni fi ca to. Se la com pe 26»Kras hen di stin gue tra l ac qui si zio ne pro fon da, sta bi le, che ge ne ra com pren sio ne e produ zio ne lin gui sti ca con pro ces si au to ma ti ci, e l ap pren di men to ra zio na le, vo lon ta rio, ma di du ra ta re la ti va men te bre ve. Si è spes so dis cus sa la pos si bi lità che l ap pren di mento ra zio na le pos sa tras for mar si, alla fine, in ac qui si zio ne«(bal bo ni P. E., No zio na rio di glot to di dat ti ca); ma l in ten to del pre sen te la vo ro non in ten de dis cu te re que sto prob le ma. Si pren derà come base l as sun to che l in seg na men to lin gui sti co mira all ac quisi zio ne. 55

56 ITALIJANŠČINA ten za co mu ni ca ti va fos se ana liz za ta nei det ta gli, essa ap pa ri reb be come un puzzle fat to di mol ti pic co li pez zi, og nu no di ver so da gli al tri e im por tan te in quan to sen za di esso il puzz le non sa reb be com ple to. So la men te tut ti in sie me, in fat ti, i pez zi pos so no for ma re un qua dro per fet to nei det ta gli. Fuor di me ta fo ra, uno degli ele men ti che con cor re a com ple ta re il qua dro del la com pe ten za co mu ni ca ti va è co sti tui to dal la com pe ten za lin gui sti ca o, in al tri ter mi ni, dall abi lità di usa re cor ret ta men te le re go le di fun zio na men to del la lin gua. Con que sta bre ve in tro du zio ne si in ten de sot to li nea re che lo stu dio di una lin gua stra nie ra com por ta anc he l ap pren di men to del la sua gram ma ti ca, ma allo stes so tem po si vuo le ri ba di re che, ol tre a pa dro neg gia re que sta par ti co la re com pe ten za, il dis cen te deve rag giun ge re anc he al tre mete glot to di dat tic he non meno im por tan ti. Met ten do la com pe ten za lin gui sti ca su uno scaf fa le ac can to alle al tre com pe tenze, e ba san do ci su quel lo che ha mo stra to la pras si di dat ti ca (nel pas sa to e, in al cu ne scuo le, an co ra oggi) si po treb be as se ri re che alla com pe ten za lin gui sti ca sia con fe ri ta im por tan za mag gio re che alle al tre com pe ten ze. L in ten to di que sto la vo ro non è quel lo di at tri bui re alla gram ma ti ca nel la clas se di lin gua più o meno va lo re ris pet to alle al tre com po nen ti del la com pe ten za co mu ni ca ti va, bensì quel lo di ana liz za re la si tua zio ne e giu sti fi ca re lo stu dio del la gram ma ti ca nel la clas se di lin gua. Per que sta ra gio ne, sarà uti le sof fer mar si sull im por tan za che un uso cor ret to del la gram ma ti ca ha nel la co mu ni ca zio ne e, in se con do luo go, pro por re l ap proc cio, i me to di e le tec nic he più ap pro pria te al suo in seg na men to. Co nos ce re le re go le è in dis pen sa bi le per l in ter com pren sio ne. Lo stu dio del la gram ma ti ca è es sen zia le in quan to una scar sa ac cu ra tez za for ma le può li mi ta re la co mu ni ca zio ne o por ta re a del le in com pren sio ni. In fi ne, es pri mer si cor ret ta men te dal pun to di vi sta mor fo sin tat ti co per met te di co mu ni ca re ra pi da men te. In pas sa to, la pras si di dat ti ca mes sa in atto in clas se as seg na va mol to spa zio alla gram ma ti ca; ciò si è rifles so nel le ve ri fic he, dato che essa era pri vi le gia ta ris pet to alla com pren sio ne e pro du zio ne scrit ta e ora le e alle abi lità in te gra te. Esa mi nando un test sco la sti co di ita lia no pre so a caso, con sta te rem mo pro ba bil men te che esso è an co ra in cen tra to so prat tut to sul la co nos cen za del le re go le gram ma ti ca li. Pur trop po uno stu dio orien ta to in que sta di re zio ne spes so non dà frut ti; può succe de re, in fat ti, che uno stu den te ries ca a com ple ta re un test con il mas si mo dei voti, ma poi in pra ti ca, quan do do vreb be sa per ap pli ca re le re go le all uso con creto in una si tua zio ne co mu ni ca ti va, ciò non av vie ne. Uno stu dio del la lin gua impo sta to sull ap pren di men to dei mec ca ni smi di fun zio na men to del la lin gua, dove com pe ten za è ugua le a pa dro nan za del le re go le, non adem pie più alle esi gen ze dei dis cen ti. In pri mo luo go co nos ce re le re go le non ne ces sa ria men te im pli ca anc he il fat to di sa per le usa re; in se con do luo go, nell era del la glo ba liz za zio ne gua da- g na no ter re no al tre com pe ten ze, e a quel la lin gui sti ca non va cer ta men te ri ser va ta mag gio re im por tan za ris pet to alle al tre. Inol tre, im pa ra re le re go le per pren de re un buon voto non ge ne ra mo ti va zio ne, in quan to in que sto caso lo stu dio non si basa sul pia ce re ma sull obb li go Il qua dro teo ri co di ri fe ri men to 56 Oggi l in seg nan te si do vreb be por re come meta del lo stu dio la com pe ten za co muni ca ti va. I me to di da adot ta re do vreb be ro ba sar si sul la teo ria del le in tel li gen ze

57 Novosti v posodobljenem učnem načrtu mul ti ple di H. Gard ner 27, che pone al cen tro dell at ten zio ne lo stu den te con la sua per so na lità uni ca, con fi gu ran do il ruo lo dell in seg nan te come quel lo di gui da di un per cor so for ma ti vo in di vi dua liz za to, gra zie al qua le ogni dis cen te può rea lizza re al me glio le pro prie po ten zia lità. Com pi ti del do cen te sono quel li di fa vo ri re la mo ti va zio ne, at tra ver so con te nu ti e tem pi adat ta ti alle di ver se esi gen ze de gli studen ti, e di evi ta re si tua zio ni che po treb be ro crea re an sia, cer can do di ab bas sa re i»fil tri af fet ti vi«28 così da far giun ge re i dis cen ti all ac qui si zio ne. Ric hia man do l at ten zio ne a quel lo che è sta to già det to, bi sog na di stin gue re a questo pun to tra il sa pe re le re go le e il sa per le usa re. Le re go le pri ma si pos seg go no e poi, even tual men te, si co nos co no (Bal bo ni, 2003). C è una gran de dif fe ren za, infat ti, tra chi ha la com pe ten za lin gui sti ca e sa usa re le re go le e chi ha la com pe tenza me ta lin gui sti ca ed è ca pa ce di des cri ve re le re go le. Nell in seg na men to con dot to se con do le mo da lità dell ap proc cio uma ni sti co-af fet ti vo, l in seg na men to dell uso vie ne pri vi le gia to e pre ce de l in seg na men to sull uso. Per spie ga re me glio qua li fat to ri influis co no sull ap pren di men to ver ran no in trodot ti due con cet ti che ri con du co no all ac qui si zio ne. Il pri mo si lega alla teo ria di Chomsky, se con do la qua le alla base del la ca pa cità in fan ti le di ac qui si re la pro pria lin gua si tro ve reb be una fa coltà men ta le spe ci fi ca, in si ta nel pa tri mo nio ge ne ti co del la spe cie uma na e de no mi na ta LAD (Lan gua ge Ac qui si tion De vi ce). Og nu no di noi avreb be den tro di sé, co di fi ca te nei geni, del le re go le di base che go ver na no la co mu ni ca zio ne dell uomo e de vo no es se re at ti va te. Que ste re go le ven go no in tui te per mez zo del con tat to con l in put, che in nes ca un pro ces so at ti vo di ri cer ca e veri fi ca. Il tut to fun zio na come un cir cui to ad anel lo chiu so: uno sti mo lo lin gui sti co vie ne ana liz za to per for ma re del le ipo te si, e que ste ul ti me ven go no sot to po ste a ve ri fi ca per mez zo di in put suc ces si vi. Le ipo te si ver ran no ge ne ra liz za te se avranno tro va to con fer ma, e cor ret te nel caso con tra rio. Per of fri re con di zio ni fa vo re vo li all ac qui si zio ne di una lin gua stra nie ra, bi sog nereb be ri crea re le con di zio ni che i bam bi ni es pe ris co no quan do im pa ra no la propria lin gua ma dre. Ma af fi dar si solo ai rit mi in di vi dua li dell ac qui si zio ne spon tanea nell in seg na men to di una LS non ba sta. L in seg na men to deve of fri re quel lo che Bru ner, par lan do dell ac qui si zio ne del lin guag gio, chia ma LASS (LA ngua ge Sup port System). Si trat ta dell am bien te so cia le in cui il LAD va col lo ca to. Ol tre a for ni re in put, l in seg nan te deve of fri re anc he una se rie di tec nic he ope ra ti ve. Simil men te alla si tua zio ne del la ma dre che in seg na la lin gua al pro prio bam bi no, l in seg nan te ser ve da gui da al dis cen te che im pa ra una LS. Nel per cor so for ma tivo, in fat ti, il do cen te sarà fon te di mo ti va zio ne, of frirà sup por to mo ra le, for nirà le for me cor ret te in caso di er ro ri, darà un feed back sul la vo ro svol to e sui pro gres si os ser va ti. 27 Se con do Gard ner la teo ria clas si ca dell intelligenza mi su ra bi le con un fat to re uni ta rio, il quo zien te d in tel li gen za (QI), è er ra ta. Dopo aver ef fet tua to ri cerc he sull in tel li genza, Gard ner giun se alla conc lu sio ne che gli es se ri uma ni non sono do ta ti di un uni co e de ter mi na to gra do di in tel li gen za ge ne ra le. L au to re iden ti fi ca otto dif fe ren ti ti po logie di in tel li gen za pre sen ti in mi su ra di ver sa in ogni in di vi duo: l in tel li gen za lo gi coma te ma ti ca, l in tel li gen za lin gui sti ca, l in tel li gen za spa zia le, l in tel li gen za mu si ca le, l in tel li gen za ci ne ste ti ca, l in tel li gen za in ter per so na le, l in tel li gen za in tra per so na le e l in tel li gen za na tu ra li sti ca. 28 Se con do la teo ria di Kras hen i fil tri af fet ti vi sono una for ma di di fe sa psi co lo gi ca che la men te erge quan do si agis ce in sta to di an sia, quan do si ha pau ra di sba glia re, si teme di met te re a risc hio la pro pria im ma gi ne, e così via. Se con do Kras hen, in pre sen za di un fil tro af fet ti vo at ti va to non si può ave re ac qui si zio ne ma solo ap pren di men to. 57

58 ITALIJANŠČINA Alla do man da se il me to do più ap pro pria to per lo stu dio del la gram ma ti ca di una LS sia quel lo de dut ti vo (che par te dall im pa ra re a me mo ria le re go le per poi ap plicar le in eser ci zi mi ra ti) o quel lo in dut ti vo (che par te dal lo spe ri men ta re e sa per usa re la lin gua fino a im pa ra re le re go le alla fine) bi sog ne reb be ris pon de re ri cordan do che non si po tran no fare mol ti pro gres si ade ren do all im pos si bi le ipo te si di un es tre mo em pi ri smo o a quel la mi ra co lo sa di un puro in na ti smo (Bru ner, 1983). Nel lo stu dio di una lin gua sot to la gui da di un do cen te pre pa ra to, pri ma o poi giun ge il mo men to di in co rag gia re una rifles sio ne sul la lin gua ca pa ce di por tare alla com pe ten za me ta lin gui sti ca; non bi sog na di men ti ca re, però, che que sto do vreb be es se re l obiet ti vo ul ti mo di un pro ces so len to e ben pro gram ma to, che pas si dall in te rio riz za zio ne e in du zio ne del le re go le da par te dei dis cen ti fino alla loro es pli ci ta zio ne. Bi sog na agi re se con do il prin ci pio che le re go le pos so no es se re co nos ciu te sol tan to una vol ta che esse sia no ef fet ti va men te pos se du te. Il ruo lo del do cen te in que sto pro ces so è quel lo di gui da re lo stu den te at tra ver so il per cor so fa vo ren do la mo ti va zio ne, esc lu den do fil tri emo ti vi e te nen do con to del la sin go la re per so na lità del dis cen te nonché dei suoi bi sog ni e in te res si par ti co la ri. Ma in qua li fasi si ar ti co la il pro ces so del la sco per ta del le re go le da par te dell allie vo, e qua li sono le tec nic he adat te a gui da re l al lie vo nel de li ca to pas sag gio tral sa per usa re le re go le e sa pe re le re go le? P. E. Bal bo ni in di vi dua cin que fasi ben distin te e im por tan ti a cui cor ris pon do no cin que grup pi di tec nic he di ver si Fasi del me to do intuittivo con pro po ste di la vo ro Li vel lo di com pe ten za lin gui sti ca de gli stu den ti Le unità di dat tic he che pre sen te re mo sono sta te con ce pi te per i li vel li lin gui sti ci in ter me dio (B1) e in ter me dio su pe rio re (B2) del Qua dro co mu ne eu ro peo di ri fe rimen to per la co nos cen za del le lin gue stra nie re (CEFR). Fase 1: Ipo tiz za re Que sta è una fase di sco per ta in cui il dis cen te vie ne es po sto a un in put e cer ca di in di vi dua re del le re go la rità nel la lin gua. Sarà suo com pi to ela bo ra re le ri cor renze ris con tra te e for mu la re sup po si zio ni sull esi sten za di de ter mi na te re go le. Il di- s cen te potrà an da re ol tre e pre sup por re che le re go le cui è giun to pos sa no es se re tras fe ri te e uti liz za te anc he nell esa me di al tri te sti. 58 Esem pio Nota in tro dut ti va per l in seg nan te Di se gui to ver ran no pre sen ta te di ver se va rian ti del la stes sa at ti vità che pos so no es se re usa te in base al li vel lo di pa dro nan za de gli stu den ti. Anc he il te sto può ve nir pro po sto in ver sio ne ri dot ta. Obiet ti vo dell eser ci ta zio ne sarà l in di vi duazio ne del le di ver se for me di ar ti co lo sia in base alla ca te go ria gram ma ti ca le sia

59 Novosti v posodobljenem učnem načrtu in base al nu me ro e al ge ne re. Le ipo te si pro po ste da gli al lie vi sa ran no ba sa te sul le ca rat te ri stic he gram ma ti ca li e or to gra fic he nonché sull uso del la ca te go ria gram ma ti ca le dell ar ti co lo. Un al tro im por tan te obiet ti vo sarà di in co rag gia re gli stu den ti ad adot ta re un ap proc cio si mi le anc he nel lo stu dio del la lin gua, così da svi lup pa re la ca pa cità di os ser va zio ne e fa vo ri re l in di vi dua zio ne di for me o strut tu re ri cor ren ti anc he in let tu re au to no me. Il te sto da pro por re agli stu den ti do vreb be es se re scrit to usan do un in ter li nea di al me no 1,5 per fa ci li ta re il la vo ro e las cia re spa zio per even tua li note o commen ti. È sot tin te so che a que sto li vel lo gli stu den ti co nos ca no già l ar ti co lo e pos segga no anc he la ter mi no lo gia mi ni ma in dis pen sa bi le (ar ti co lo de ter mi na ti vo e in de ter mi na ti vo, sin go la re, plu ra le, fem mi ni le e masc hi le). Te sto Au to re: An toi ne de Saint-Exupéry Ti to lo: Il Pic co lo Prin ci pe, Ca pi to lo I Un tem po lon ta no, quan do ave vo sei anni, in un li bro sul le fo re ste pri mor dia li, in ti to la to»sto rie vis su te del la na tu ra«, vidi un mag ni fi co di seg no. Rap pre sen ta va un ser pen te boa nell atto di ing hiot ti re un ani ma le. Ec co vi la co pia del di seg no. C era scrit to:»i boa in go ia no la loro pre da tut ta in te ra, sen za ma sti car la. Dopo di che non ries co no più a muo ver si e dor mo no du ran te i sei mesi che la di ge stio ne ric hie de«. Me di tai a lun go sul le av ven tu re del la jun gla. E a mia vol ta rius cii a trac cia re il mio pri mo di seg no. Il mio di seg no nu me ro uno. Era così: Mo strai il mio ca po la vo ro alle per so ne gran di, do man dan do se il di seg no li spaven ta va. Ma mi ris po se ro:» Spa ven ta re? Perché mai, uno do vreb be es se re spa ven ta to da un cap pel lo?«. Il mio di seg no non era il di seg no di un cap pel lo. Era il di seg no di un boa che di ge ri va un ele fan te. Af finché ve des se ro chia ra men te che cos era, di seg nai l in ter no del boa. Bi sog na sem pre spie gar glie le le cose, ai gran di. Il mio di seg no nu me ro due si pre sen ta va così: Que sta vol ta mi ris po se ro di las cia re da par te i boa, sia di fuo ri che di den tro, e di ap pli car mi in ve ce alla geo gra fia, alla sto ria, all arit me ti ca e alla gram ma ti ca. Fu così che a sei anni io ri nun zi ai a quel la che avreb be po tu to es se re la mia glo rio sa car rie ra di pit to re. (Te sto pre so dal sito 59

60 ITALIJANŠČINA L'at ti vità può es se re svol ta sia in di vi dual men te che a cop pie. È in dis pen sa bile che gli stu den ti com pren da no le is tru zio ni af finché pos sa no la vo ra re bene e con se gui re l'obiet ti vo. Le di ver se va rian ti si pos so no pro por re anc he una die tro l'al tra, ma fa cen do così bi sog na co pia re le for me dell'ar ti co lo in di vi dua te nel la pri ma let tu ra del te sto e ve ri fi car le a li vel lo di clas se pri ma di pro ce de re. Pro po sta 1: Tro va te e sot to li nea te tut te le for me di ar ti co li. Pro po sta 2: Cerc hia te gli ar ti co li al sin go la re e sot to li nea te le for me plu ra li. Pro po sta 3: Evi den zia te con il ros so le for me fem mi ni li e con il blu le for me masc hi li. Un ul te rio re pos si bi lità con si ste nel far la vo ra re gli stu den ti a grup pi di tre e nel dis cu te re in ple na ria i ri sul ta ti del loro la vo ro. In que sta fase po treb be es se re utile por re do man de qua li ad esem pio come si ca pis ce quan do deve es se re usa ta la for ma dell'ar ti co lo al fem mi ni le o quel la al masc hi le, ecc. Fase 2: Ve ri fi ca re La fase di ve ri fi ca av vie ne in un se con do mo men to, quan do il dis cen te ha già formu la to un ipo te si nel la pro pria men te, ma deve tro va re ris con tro a essa in al tri te sti. Sarà di fon da men ta le im por tan za in que sta fase il pun to di ri fe ri men to che il do cen te of fre al dis cen te. Sta a lui il com pi to di mo ti va re e sus ci ta re in te res se nel dis cen te af finché in si sta nel la ri cer ca in base al pia ce re che pro va im pa ran do. Ciò potrà es se re ot te nu to of fren do in put ca rat te riz za ti da va rietà (vi deo re gi stra zio ni, can zo ni, te sti, im ma gi ni...) e scel ti in base agli in te res si dei dis cen ti, che po tran no così par te ci pa re at ti va men te al pro prio per cor so for ma ti vo. In que sto modo, lo studen te potrà ri con si de ra re il te sto pre ce den te e ve ri fi ca re se l ipo te si è con fer ma ta o meno, pri ma di pas sa re a una ge ne ra liz za zio ne. Le tec nic he ap pro pria te alla pri ma e alla se con da fase sono quel le di os ser va zio ne gui da ta, che inc lu do no at ti vità del tipo»sot to li nea, cerc hia con di ver si co lo ri e poi in se ris ci in uno sche ma«. Esem pi Nota in tro dut ti va per l'in seg nan te Lo stu den te con sul terà un cer to nu me ro di te sti e cerc herà di con fer ma re le ipote si cui è giun to nel la pri ma fase. Que sta fase aiu ta a ge ne ra liz za re le re go le improv vi sa te che han no co min cia to a pren de re for ma nel la fase di in di vi dua zio ne. Esem pio: se nel pri mo te sto han no tro va to esem pi di l sol tan to da van ti ad a e o, poi ma ga ri lo tro va no anc he da van ti ad e, i, e u e pos so no es pan de re e ge ne ra lizza re la re go la a: l ap pa re da van ti ad a, e, i, o, u. 60 Pro po sta 1: L'at ti vità si svol ge in grup pi di 4 6 stu den ti. Ogni grup po deve met ter si in fila in base al nu me ro di og get ti pre sen ti in una foto che si ries ce a elen ca re nell'arco di 1 mi nu to. Il pri mo in fila sarà quel lo che avrà elen ca to il mag gior nu me ro di og get ti. All ini zio ogni stu den te ha a dis po si zio ne un mi nu to per elen ca re gli og get ti. Poi

61 Novosti v posodobljenem učnem načrtu si ve ri fi ca in sie me se anc he l'ar ti co lo è sta to usa to nel la for ma cor ret ta e si for ma la fila. Un'al tra va rian te pre ve de che ogni mem bro deb ba tro va re nel la stes sa foto solo le pa ro le che han no da van ti a sé l'ar ti co lo al masc hi le o al fem mi ni le. L eserci zio of fre va rie pos si bi lità di rea liz za zio ne. Fase 3: Fis sa re In que sta fase il la vo ro si con cen tra sul riu ti liz zo in ten si vo del le re go le ipo tiz za te e ve ri fi ca te nel le pri me due fasi. A que sto pun to del per cor so le re go le sono già sta te ge ne ra liz za te e van no fis sa te nel la men te. Le at ti vità da svol ge re do vran no fa vo ri re la me mo riz za zio ne e in cen ti va re la for ma zio ne di au to ma ti smi. Le tec nic he che aiu ta no a fis sa re le re go le de dot te fino a que sta fase sono quel le di tipo drill (at ti vità sem pli cis si me e ri pe ti ti ve che aiu ta no la for ma zio ne di au to ma tismi), eser ci zi strut tu ra li (ri pe ti zio ne, cop pie mi ni me, ri pe ti zio ne re gres si va...ecc) e pat tern, ma te nen do sem pre con to del la crea ti vità e quin di in se ren do gli eser ci zi in un con te sto co mu ni ca ti vo. I drill, benché non crea ti vi, pos so no es se re in tro dotti come va ria zio ne poiché, es sen do sta ti ci e pre ve di bi li, of fro no a chi ha pau ra di sba glia re la si cu rez za in si ta pro prio nel la ri pe ti ti vità. In que sto sen so, dun que, tali at ti vità pos so no pa ra dos sal men te aiu ta re ad ab bas sa re i fil tri af fet ti vi e sti mo la re l ac qui si zio ne. Pro por re eser ci zi di que sto tipo è ac cet ta bi le; l im por tan te è va ria re e of fri re at tività sem pre di ver se in tut te le fasi del pro ces so di in du zio ne del le re go le gram mati ca li, perché la va ria zio ne influis ce sul la mo ti va zio ne. Sa reb be bene far sì che gli stu den ti si as pet ti no ogni vol ta qual co sa di nuo vo: tale as pet ta ti va, in fat ti, terrà alta la mo ti va zio ne e la vo glia di se gui re con pia ce re le le zio ni. Esem pi Nota in tro dut ti va per l in seg nan te Le tec nic he pro po ste in que sta fase mi ra no alla crea zio ne di men tal ha bits at traver so eser ci zi ri pe ti ti vi. Sarà im por tan te va ria re il tipo di eser ci zio af finché gli stu den ti non per da no la mo ti va zio ne. Pro po sta 1: Nu me ro si siti web pro pon go no eser ci zi in cui bi sog na in se ri re la for ma cor ret ta de gli ar ti co li. Al cu ni di essi pre sen ta no in te res san ti ico ne che con fer ma no le ris poste cor ret te (= Per fet to!) e in co rag gia no a pro se gui re nel caso di una ris po sta non cor ret ta (= No, dai ri pro va ci an co ra!). Benché non las ci al cu na li bertà, que sto tipo di eser ci zio po treb be es se re un in te res san te al ter na ti va al ma te ria le car ta ceo e un mo men to di la vo ro in di vi dua le, du ran te il qua le il do cen te si li mi ta a dare aiuto qua lo ra lo stu den te glie lo chie da. Lo stu den te, in fat ti, può be nis si mo sba glia re più vol te di se gui to sen za es se re cor ret to, pri ma di ar ri va re alla ris po sta giu sta o cer ca re l aiu to del do cen te. Que sti eser ci zi, inol tre, sono adat ti anc he nel la fase di re cu pe ro in di vi dua liz za to. Siti con eser ci zi di que sto tipo:

62 ITALIJANŠČINA Pro po sta 2: Nel la fase di fis sa zio ne, è im por tan te im po sta re le re go le con scam bi co mu ni ca ti vi bre vi, com ple ti e cor re da ti di esem pi di foto da uti liz za re. In que sto tipo di at tività l in put può es se re as col ta to o let to e dovrà es se re ri pe tu to. Si veda il se guen te esem pio: A: Che cosa c è nel la tua foto? B: Un cane. A: Com è? B: Il cane ha il pelo lun go, le orecc hie e la coda nere. Ha in te sta un cap pel lo e de gli occ hia li. Gli stu den ti do vran no ri pe te re que sto scam bio co mu ni ca ti vo quat tro vol te, ogni vol ta con un sog get to di ver so; è im por tan te che nel la pri ma men zio ne sia usa to l ar ti co lo in de ter mi na ti vo e nel la se con da quel lo de ter mi na ti vo. Per des cri ve re le va rie par ti del cor po dell ani ma le, in ve ce, ver ran no usa ti sia l ar ti co lo de ter mi nati vo (co nos cen ze co mu ni) sia quel lo in de ter mi na ti vo. La se con da par te dell eserci zio, in cui si pre ve de la des cri zio ne dell ani ma le in que stio ne, po treb be già fare par te de gli eser ci zi del la fase di reim pie go poiché las cia più spa zio alla li bertà crea ti va de gli stu den ti. Il gio co può es se re reso an co ra più in te res san te e crea re as pet ta ti ve se gli ani ma li da des cri ve re ver ran no di vol ta in vol ta pes ca ti da un maz zo di car te ap po si ta men te pre pa ra te da par te del do cen te. Pro po sta 3: Un'al tra tec ni ca ido nea a que sta fase è ba sa ta sull uso di do man de e ris po ste presta bi li te. Dopo una pri ma fase, l'at ti vità po treb be es se re resa più li be ra con sen tendo agli stu den ti di for mu la re do man de e pro por re ris po ste ori gi na li, cioè di ver se da quel le uti liz za te in pre ce den za. Esem pio Chi man gia le noci? Chi man gia le ca ro te? Chi man gia il mie le? Chi man gia le ba na ne? Sce glie re la ris po sta tra: Lo sco iat to lo/gli sco iat to li, la le pre/le le pri, l'orso/gli orsi, la scim mia/le scim mie. 62 Fase 4: Riu ti liz za re Nel la fase di riu ti liz zo vie ne las cia to spa zio alla crea ti vità del lo stu den te, cui vie ne data la li bertà di im pie ga re in nuo vi con te sti le re go le ac qui si te in pre ce den za. Il ruo lo dell'in seg nan te sarà quel lo di for ni re feed back, in ter ve nen do nel caso in cui

63 Novosti v posodobljenem učnem načrtu lo stu den te non sap pia come pro se gui re o pro po nen do il mo del lo cor ret to in caso di er ro re. In que sta fase è im por tan te che le re go le fis sa te nel la fase pre ce den te sia no ri pe tu te mol te vol te. Le tec nic he adat te a que sta fase pos so no es se re quel le pro po ste nel la fase di fissa zio ne, o al tre che con sen ta no mag gio re li bertà crea ti va. In que sto se con do caso si trat ta di at ti vità va rie che con sen to no l ap pli ca zio ne del le re go le in un con te sto più am pio (dram ma tiz za zio ne, role-ta king, ro le play, role-ma king, sce na rio, dia logo aper to, ecc.). Esem pi Nota in tro dut ti va per l in seg nan te Il reim pie go è una fase che può es se re gui da ta o più li be ra ris pet to a quel la del la fis sa zio ne, dan do spa zio all uso au to no mo. In am be due i casi il ruo lo dell inseg nan te di ven ta sem pre più im por tan te, in par ti co la re per quan to ri guar da la cor re zio ne de gli er ro ri. Que sta dovrà es se re fat ta in modo tale da non influi re ne ga ti va men te in al cun modo sull ap pren di men to. In pri mo luo go bi sog na a- s pet ta re che lo stu den te ab bia fi ni to di par la re pri ma di far no ta re le even tua li im per fe zio ni. In ve ce di far no ta re gli er ro ri, sa reb be pre fe ri bi le ri for mu la re corret ta men te la fra se con te nen te l er ro re, ri pe ten do più vol te la ri for mu la zio ne se ne ces sa rio; in que sto modo l er ro re non vie ne fat to no ta re in modo di ret to. Pro po sta 1: La pri ma at ti vità pro po sta con si ste nel for ma re del le fra si e pre ve de di la vo ra re in cop pie. Par ten do da un esem pio, cias cu na cop pia dovrà for ma re il mag gior nume ro pos si bi le di fra si: ogni fra se dovrà co min cia re con un so stan ti vo mo di fi ca to da un ar ti co lo de ter mi na ti vo e conc lu der si con un nome mo di fi ca to dall ar ti co lo in de ter mi na ti vo. La fra se se guen te dovrà co min cia re con l ul ti mo nome uti liz za to nel la pre ce den te, ma mo di fi ca to con l ar ti co lo de ter mi na ti vo. Nel loro in sie me, le fra si do vran no for ma re un com po ni men to lo gi co. Aven do a dis po si zio ne cin que mi nu ti, vin ce la cop pia che for mu la il nu me ro mag gio re di fra si. Esem pio Ho vi sto una ra gaz za. La ra gaz za te ne va in mano un cel lu la re. Il cel lu la re ave va un ta sto blu. Il ta sto blu ser vi va per chia ma re Fase 5: Riflet te re Nell'ul ti ma fase si pas sa dal la me ta com pe ten za im pli ci ta a quel la es pli ci ta. Lo studen te im pa ra a des cri ve re le re go le in te rio riz za te nel le quat tro fasi pre ce den ti impa ran do a usa re una ter mi no lo gia adat ta. Que sta è l'ul ti ma meta dell'edu ca zio ne lin gui sti ca, che for nis ce allo stu den te il mi ni mo in dis pen sa bi le per in tra pren de re la via dell'ap pren di men to au to no mo. Una vol ta con se gui to que sto li vel lo, in fat ti, non vi è più il bi sog no in dis pen sa bi le di una gui da che stia co stan te men te ac can to al dis cen te. 63

64 ITALIJANŠČINA Nel pro ces so for ma ti vo lo stu den te va mes so al cen tro dell'ap pren di men to. Nel caso dell ap pren di men to del la gram ma ti ca, ciò sig ni fi ca che è lo stu den te a opera re la rifles sio ne sul la lin gua sot to la gui da dell'in seg nan te. Di con se guen za, la gram ma ti ca non vie ne im po sta come ve rità as so lu ta ma rap pre sen ta il pun to d'arri vo di un'unità di dat ti ca. Gli al lie vi de vo no ave re da van ti a sé uno sche ma aper to, che de vo no com ple ta re da soli lun go il per cor so for ma ti vo. An da re alla sco per ta del le re go le im pli ca l'uso di tec nic he che las ci no spa zio a tale tipo di per cor so, qua li at ti vità ba sa te sul la inc lu sio ne ed esc lu sio ne, sul la se ria zio ne e se quen zia zio ne, sull'es pli ci ta zio ne, ecc. Pro po sta 1: Si scrivo no su una se rie di rig he dei grup pi di quat tro pa ro le e si chie de agli studen ti di tro va re in ogni riga la pa ro la che non va inc lu sa nel grup po. Ov via men te la scel ta è sem pre se gui ta da un Perché? al qua le gli stu den ti de vo no ris pon de re ad du cen do esem pi. A) il lo li le B) una un dei due C) gli si i le D) ne lo l il Pro po sta 2: Un al tro tipo di tec ni ca che si usa in que sta fase sono le ta vo le di com bi na zio ne. Gli stu den ti pos so no fare un la vo ro in di vi dua le o a cop pie e ven go no poi gui da ti dall in seg nan te per trar re del le conc lu sio ni. Agli stu den ti vie ne dap pri ma pre senta to un eser ci zio da com ple ta re: Il ra gaz zo ha vi sto Gli ani ma li sono Le ra gaz ze co nos co no Mia ma dre ha in con tra to Le loro amic he sa lu ta no i gli de gli dei l' es se ri vi ven ti no stri ami ci pa ren ti lon ta ni ami co ami ci Sul la base del le fra si for ma te e di quel le che non pos so no es ser for ma te, gli stu denti pos so no giun ge re a ge ne ra liz za zio ni che por te ran no alla for mu la zio ne di re go le ben pre ci se. Pro po sta 3: Per con tri bui re alla va rietà del la pro po sta di dat ti ca pos so no es se re usa ti anc he eser ci zi di ti po lo gia più clas si ca qua li i se guen ti: 64

65 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Va rian te (a):»vol gi al plu ra le«ieri ab bia mo vi sto una bel la ra gaz za. La mam ma vie ne ogni gior no a pren de re il bam bi no a scuo la. Ho aper to l'ar ma dio. Ieri in te le vi sio ne ho vi sto un bel lo spet ta co lo. Va rian te (b):»vol gi al sin go la re«ab bia mo com pra to del le bi bi te e dei pa ni ni. Gli uo mi ni sono es se ri vi ven ti. Ab bia mo vi sto de gli stra ni ani ma li. Le ra gaz ze si sono com pra te dei li bri nuo vi. Pro po sta 4: Il riem pi men to di spa zi con si ste nel com ple ta re un te sto (fia ba, ar ti co lo di gior nale, ecc). Agli stu den ti viene chie sto di com ple ta re il te sto con gli ar ti co li de ter mi nati vi, in de ter mi na ti vi, par ti ti vi o di in di ca re con uno zero i casi in cui l ar ti co lo non va in se ri to (si veda l esem pio a). Il te sto, da sce glie re in base agli in te res si dei di- s cen ti, va op por tu namente adat ta to al loro li vel lo di com pe ten ze. Con stu den ti di li vel li avan za ti pos so no es se re omes se anc he le pre po si zio ni ar ti co la te (esem pio b). Va rian te (a): Fug ge col cane del ma ri to, ma ani ma le è in co mu nio ne dei beni e andrà di vi so: sei mesi a lei e sei mesi all'ex co niu ge. A Ta ran to il giu di ce del la se pa ra zio ne ha ri sol to con tro ver sia con de ci sio ne sa lo mo ni ca. Un anno fa la don na fuggì da casa in sie me con cag net ta. L'ani ma le però risul ta di pro prietà del ma ri to perché a lui è in te sta to mi croc hip iden ti fi cati vo. Pas sa to un anno, il ma ri to ha av via to cau sa di se pa ra zio ne chie dendo la re sti tu zio ne di Aki ra. Fon te: So lu zio ni: l, Ø, la, una, la, il, la. 65

66 ITALIJANŠČINA Va rian te (b): Scuo le sor ve glia te spe cia li Con trol li an ti dro ga più ri go ro si dopo la cat tu ra...(1) spac ciato ri che ri cat ta va no i ra gaz zi ni. Ma a Lai na te fan no pau ra anc he i tep pi sti, ci sono alun ni che vo glio no la»scor ta«...(2) ge ni to ri LAINATE. Tan to spa ven to, al tret tan ta in cre du lità. La sto ria di»quel lo che è succes so ve nerdì«ha fat to il giro...(3) scuo la me dia Wal ter Toba gi solo ieri, dopo che gior na li e televi sio ne ave va no già par la to del fat tac cio. La dro ga non era mai ar ri va ta...(4) can cel li di que sta scuo la. E, a det ta di ca ra bi nie ri e po li zia che da tre anni con trol la no me die e su pe rio ri di tut to l'hin ter land - e che ora in tensi fic he ran no la sor ve glian za - i mo menti...(5) en tra ta e...(6) us ci ta dal le le zio ni non sono tra quel li fa vo ri ti...(7) spac cia to ri. Per que sto, forse, la sto ria di spi nel li e ri cat ti di Lai na te ha mes so in sie me pau ra e stu po re. Fon te: So lu zio ni: de gli, dei, del la, ai, dell', dell', da gli. Pro po sta 5: La cac cia all er ro re rap pre sen ta una sfi da pia ce vo le per stu den ti di ogni età. Tale at ti vità pre ve de che i dis cen ti seg ni no con un cerc hio la va rian te cor ret ta fra quelle pro po ste (so li ta men te tre). Una pos si bi lità per va ria re l ese cu zio ne dell eser ci zio po treb be con si ste re nel pro por lo in va rian te elet tro ni ca (da In ter net) as seg nan do lo come com pi to. Cerc hia la for ma dell ar ti co lo cor ret ta. Ieri al par co ab bia mo vi sto i/gli/li ami ci di Ma riel la. Ci sia mo in con tra ti con dei/de gli/dell' ami ci. La/Ø/una mia mam ma ha com pra to un/del/il nuo vo li bro Conclusione 66 Nel pre sen te ar ti co lo, sen za vo ler ne ga re in al cun modo l im por tan za di al tri approc ci co mu ne men te usa ti, si è cer ca to di pro por re e il lu stra re at ti vità di rifles sione sul la lin gua ba sa te sull uso del me to do in dut ti vo. La rifles sio ne sul le strut tu re mor fo sin tat tic he co sti tuis ce co mun que sol tan to una del le com po nen ti del la compe ten za lin gui sti ca e co mu ni ca ti va, e per tan to l in seg na men to non deve es se re fo ca liz za to uni ca men te su di essa. L ap proc cio in dut ti vo avrà mag gio ri pro ba bi lità di ef fi ca cia se il do cen te adot terà un ap proc cio in cui tut te e cin que le tap pe pre ceden te men te il lu stra te sia no pre sen ti in modo equi li bra to.

67 Novosti v posodobljenem učnem načrtu Bib lio gra fia e si to gra fia 1 Bal bo ni, E. P. No zio na rio di glot to di dat ti ca. In di riz zo In ter net: ( ). 2 Bal bo ni, E. P.(1994). Di dat ti ca dell ita lia no a stra nie ri. Roma: Bo nac ci. 3 Bal bo ni, E. P. (2002). Le sfi de di Ba be le. In seg na re le lin gue nel le so cietà comples se. To ri no: UTET Li bre ria. 4 Bal bo ni, E. P. (2003). Tec nic he di dat tic he per l'edu ca zio ne lin gui sti ca. To ri no: UTET Li bre ria. 5 Bru ner, J. (1983). Alla ri cer ca del la men te: au to bio gra fia in tel let tua le. Roma: Ar man do. 6 Chomsky, N. (1957). Le strut tu re del le sin tas si. Bari: La ter za. 7 Chomsky, N. (1991). Lin guag gio e prob le mi del la co nos cen za. Bo log na: Il Muli no. 8 Gard ner, H. (2005). Edu ca zio ne e svi lup po del la men te. In tel li gen ze mul ti ple e ap pren di men to. Tren to: Erick son. 9 Kras hen, S.D. e Ter rell, T. (1983). The na tu ral ap proach: lan gua ge ac qui si tion in the clas sroom. Hay ward: Ale many Press. 67

68 ITALIJANŠČINA 1.5 L uso del le nuo ve tec no lo gie nel la clas se di lin gua Ma ri ne la Ša vle Reš čič, E-razvojna skupina za italijanščino Pov ze tek Kon cept in for ma cij sko ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je (v na dalj njem be se di lu IKT), ki je v šol ski pro stor vsto pil pred ne kaj leti, je bis tve no pris pe val k spre mem bam v proce su pou če va nja/uče nja tu jih je zi kov. Novi pro fil učen ca, s ka te rim se uči telj sre ču je da nes v raz re du, zah te va tudi raz gle da ne ga, di na mič ne ga in us tvar jal ne ga uči te lja, ki mora biti do volj pro žen, da bo učen cu po nu dil pri mer no in za ni mi vo uč no oko lje. Di dak ti ka pod pr ta z IKT zah te va nove oblike dela in kri tič ne ga miš lje nja, ki učen cu omo go ča jo več jo av to no mi jo in mož nost sa moi zo bra že va nja. Mo del pou če va nja»ex cat he dra«da nes ni več spre jem ljiv. Osred nja fi gu ra v pro ce su pou če va nja/uče nja ni več uči telj, tem več di jak. V pris pev ku že lim predsta vi ti mož no sti vklju če va nja IKT v pro ces pou če va nja/učenja tu je ga je zi ka v sred nji šo li in na čin, kako s po moč jo di dak ti ke, pod pr te z IKT iz bolj ša ti ka ko vost pou če va nja ita li janš či ne In tro du zio ne 68 Il con cet to di Nuo ve Tec no lo gie (di se gui to NT), en tra to nell am bi to del la scuo la qualc he anno fa, ha con tri bui to a pro muo ve re una se rie di svol te nel pro ces so di in seg na men to/ap pren di men to del le lin gue. In pri mo luo go, esso ha mo di fi ca to sia il pro fi lo dell ap pren den te sia quel lo dell inseg nan te, al qua le è ric hie sto di es se re in gra do di as su me re ruo li e com pe ten ze nuo vi. Più in ge ne ra le, l esi gen za di im pa ra re più cose in un tem po mi no re e con mag gio re ef fi ca cia pone nuo ve sfi de a tut te le is ti tu zio ni sco la stic he. L in te ra zio ne fra scuo la e NT è in dis pen sa bi le anc he per per met te re ai dis cen ti di in se rir si con suc ces so in un mon do, qua le quel lo odier no, in cui esse sono sem pre più ne ces sa rie e pre sen ti, nel la vita quo ti dia na come nei con te sti del la vo ro e del la for ma zio ne per ma nen te. Per il mon do dell edu ca zio ne, l al fa be tiz za zio ne in for mati ca im pli ca l ado zio ne di nuo ve for me di pen sie ro e ra gio na men to cri ti co. Inol tre, i nuo vi me to di di ap pren di men to ba sa ti sul le NT fa vo ris co no la ca pa cità di au toappren di men to, cioè l au to no mia del lo stu den te. Gra zie alle NT, nell in seg na men to/ap pren di men to del le lin gue il rap por to tra lo stu den te e l in seg nan te è cam bia to. Lo stu den te ac qui sta un ruo lo cen tra le e di venta il pro ta go ni sta del pro ces so di dat ti co. Il mo del lo ex cat he dra non fun zio na più. Oggi la di dat ti ca può av va ler si di nuo vi stru men ti, frut to del lo svi lup po tec no lo gico: in pri mo luo go il com pu ter, e più in ge ne ra le le tec no lo gie dell in for ma zio ne e del la co mu ni ca zio ne. In se con do luo go, pen sia mo a stru men ti qua li vi deo re gi stra to ri, te le vi so ri, te le came re di gi ta li, macc hi ne fo to gra fic he di gi ta li e al tri. Tali stru men ti non sono sta ti

69 Novosti v posodobljenem učnem načrtu crea ti ap po si ta men te a sco po di dat ti co, ma di ven ta no tec no lo gie di dat tic he se in seri ti in un per cor so di for ma zio ne con obiet ti vi spe ci fi ci da con se gui re. Le in no va zio ni tec no lo gic he - come pe ral tro qual sia si in no va zio ne - han no da sempre de sta to nei do cen ti sia cu rio sità e ade sio ne im me dia ta da par te di chi le con side ra il mez zo più ade gua to per qual sia si ap pli ca zio ne di dat ti ca, sia opi nio ni sfa vore vo li da par te di chi, abi tua to a la vo ra re con de ter mi na ti stru men ti, le con si de ra una sem pli ce moda di su ma niz zan te e li mi ta ti va. È vero che mol te vol te l uso di dat ti co del le NT è sta to seg na to da im prov vi sa zio ne, so prat tut to da par te di chi ha in ge nua men te ri te nu to che la loro in tro du zio ne fos se di per sé suf fi cien te a pro muo ve re pro ces si di in no va zio ne. Re si sten ze e sos pet ti, però, in du co no a un im po ve ri men to me to do lo gi co del proces so d in seg na men to/ap pren di men to. Alla base di am be due tali po si zio ni es tre me c è una man can za di co nos cen za dei pre sup po sti teo ri ci in gra do di giu sti fi ca re l uso del le NT orien tan do ne l ap pli cazio ne ope ra ti va. In fat ti, die tro l im pie go del le NT c è una vi sio ne par ti co la re del modo in cui il pro ces so edu ca ti vo può es se re fat to pro ce de re più ef fi ca ce men te; esse im pli ca no anc he un modo nuo vo di con ce pi re il ruo lo del do cen te e, so prattut to, le mo da lità di par te ci pa zio ne del lo stu den te. La dif fu sio ne del le NT all in ter no del la pras si di dat ti ca deve, dun que, es se re promos sa e so ste nu ta dai do cen ti in modo da ar ri va re ad una loro com ple ta e na tu ra le in te gra zio ne nel le va rie si tua zio ni di ap pren di men to L uso del le NT nel le at ti vità di in seg na men to/ ap pren di men to dell ita lia no LS/L2 L uti liz zo del le tec no lo gie nel la glot to di dat ti ca ri sa le agli anni del pri mo do po guerra, quan do l in tro du zio ne dei la bo ra to ri lin gui sti ci fa vorì la dif fu sio ne dell ap proccio teo ri co strut tu ra li sta. In se gui to l uso dei re gi stra to ri a cas set ta e dei vi deore gi stra to ri coin ci se con l af fer ma zio ne dell ap proc cio co mu ni ca ti vo, dap pri ma se con do il me to do si tua zio na le e in se gui to se con do il me to do no zio na le-fun zio nale. Tali stru men ti of fro no la pos si bi lità di as col ta re te sti pre-re gi stra ti e di re gi stra re le pre sta zio ni de gli stu den ti per in di vi dua re e ana liz za re l av ve nu to ap pren di mento; per scar sa con fi den za dei do cen ti con que sta tec no lo gia, però, il suo uso in classe è sta to piut to sto li mi ta to. Nel la se con da metà de gli anni No van ta, l in gres so del le tec no lo gie in for ma tic he (com pu ter e al tri mul ti me dia) nel le aule per mi se l in te gra zio ne di lin guag gi di ver si in modo in te rat ti vo. Gli in seg nan ti non han no sem pre ac col to con en tu sia smo il nuo vo sus si dio di datti co. A li vel lo sta ta le e mi ni ste ria le, le strut tu re sco la stic he non han no pre pa ra to gli in seg nan ti all uti liz zo in clas se del com pu ter, e i poc hi do cen ti meno dif fi den ti han no ac qui si to di me stic hez za con le NT gra zie a for me di au toap pren di men to; solo agli ini zi del Due mi la han no avu to luo go le pri me ini zia ti ve di for ma zio ne siste ma ti ca e mi ra ta per tut ti gli in seg nan ti, a tut ti i li vel li. Chia ra men te le esi gen ze di for ma zio ne sono mol to di ver se sia per i do cen ti, sia per gli stu den ti; in am be due 69

70 ITALIJANŠČINA i casi, tut ta via, ciò che più con ta non è tan to sa pe re come uti liz za re que ste tec no logie (a ciò mi ra no for me di cer ti fi ca zio ne qua li la ben nota ECDL o Eu ro pean Compu ter Dri ving Li cen ce) 29, quan to sa pe re per qua le sco po esse van no uti liz za te. Non ba sta rag giun ge re una com pe ten za pro ce du ra le e mec ca ni ca; quel che oc cor re è un uti liz zo con sa pe vo le per fini con di vi si Perché gli in seg nan ti di lin gua de vo no im pa ra re ad usa re le NT Le NT stan no cam bian do il modo di in seg na re e di ap pren de re, ma non sono un rime dio a tut to e non ser vo no in as sen za di qual cu no che dia loro con te nu to e va lo re. Esse sono un tra mi te tra il do cen te e lo stu den te, una ri sor sa sem pre più po ten te ed ef fi ca ce per mi glio ra re l in seg na men to e per esal ta re le pos si bi lità di ap pren di mento. Le tec no lo gie pos so no con tri bui re a ri de fi ni re il ruo lo dell in seg nan te, ma ciò non sig ni fi ca che quest ul ti mo ven ga esc lu so dal pro ces so; l in seg nan te man tie ne, in fat ti, la sua spe ci fi cità e la sua es sen zia le im por tan za. Le NT sono un po tente stru men to, mes so a dis po si zio ne dell in seg nan te e del lo stu den te per fa ci li ta re il pro ces so di ac qui si zio ne; tut tavia, sen za un ade gua ta for ma zio ne me to do lo gi ca qual sia si per cor so, che ne im plic hi l ado zio ne pre sup po nen do di per sé un esi to ef fi ca ce, è de sti na to a fal li re. In que sto nuo vo mo del lo di dat ti co l in seg nan te non è più la fon te prin ci pa le del le in for ma zio ni, ma as su me il ruo lo di»fa ci li ta to re«, o me glio, di or ga niz za to re del la vo ro. Gli stu den ti che oggi fre quen ta no le scuo le me die sono qua si tut ti es per ti del le NT e vi vo no una par te più o meno gran de del loro tem po in se ri ti in un mon do vir tuale nel qua le co mu ni ca no, in te ra gis co no e cer ca no le più sva ria te in for ma zio ni. La loro è una realtà plu ri sen so ria le, in con ti nuo mo vi men to e mol to coin vol gen te. È ov vio che l am bi to sco la sti co non pos sa e non deb ba pri var li del tut to del la realtà in cui sono im mer si pri ma di en tra re in clas se e nel la qua le tor ne ran no a im mer ger si im me dia ta men te dopo es se re us ci ti dal le mura sco la stic he. Gli in seg nan ti di lin gua pos so no sfrut ta re le NT per svi lup pa re tut te le com pe ten ze e le abi lità lin gui stic he. Esse sono un po ten te mez zo di co mu ni ca zio ne. In ter net, ad esem pio, è uno stru men to da usa re per tro va re in for ma zio ni, ma anc he per man da re e ri ce ve re mes sag gi scrit ti e ora li. In som ma, in una clas se di lin gua la comu ni ca zio ne di ven ta rea le, poiché può es se re pra ti ca ta con par lan ti na ti vi e non più solo in at ti vità co mu ni ca ti ve si mu la te qua li il role pla ying e il»fac cia mo fin ta che «. No no stan te av ven ga in un con te sto vir tua le, la co mu ni ca zio ne on line è un fe no me no rea le e as so lu ta men te au ten ti co. La di ver sa ti po lo gia di co mu ni ca zio ne (scrit tu ra, gra fi ca, suo no, im ma gi ni in movi men to), la pos si bi lità di in te gra zio ne del le abi lità lin gui stic he in tut te le pos si bili com bi na zio ni (let tu ra e scrit tu ra, as col to e scrit tu ra, as col to e par la to, ecc.), la pos si bi lità di in te ra gi re con per so ne di ma dre lin gua, sono le ca rat te ri stic he de gli scam bi co mu ni ca ti vi che cerc hia mo di ri pro dur re in clas se nell in seg na men to del Pa ten te Eu ro pea del Com pu ter: è un si ste ma di cer ti fi ca zio ni che at te sta no la ca pa cità di sa per usa re il per so nal com pu ter a di ver si li vel li di ap pro fon di men to e di spe cia liz zazio ne.

71 Novosti v posodobljenem učnem načrtu le lin gue. Sono pro prio que ste le ra gio ni per cui un in seg nan te di lin gua do vreb be in te gra re le NT nel pro ces so di in seg na men to-ap pren di men to del la lin gua Il ruo lo del le NT nell ap pren di men to Sen za vo ler en tra re nel di bat ti to sui van tag gi e su gli svan tag gi del le NT nel pro cesso di in seg na men to/ap pren di men to, ci si li mi terà in que sta sede a ri cor da re so lamen te i più ri le van ti e in ne ga bi li as pet ti di po si ti vità con nes si con la loro ado zione. Va co mun que sot to li nea to che i van tag gi e l uti lità del le NT di pen do no sia dal con te sto in cui esse ven go no ap pli ca te sia da gli obiet ti vi pre ce den te men te de fi ni ti. È in ne ga bi le che le NT: au men ti no la mo ti va zio ne de gli stu den ti; per met ta no di ge sti re e re cu pe ra re ve lo ce men te gran di quan tità di mate ria li lin gui sti ci, dati e in for ma zio ni; met ta no a dis po si zio ne dell uten te te sti in lin gua, glos sa ri, di zio na ri, en cic lo pe die per eser ci ta re le abi lità di let tu ra e scrit tu ra; of fra no la pos si bi lità di ri pro dur re e re gi stra re il suo no; con sen ta no di ge sti re im ma gi ni e vi deo re gi stra zio ni, per met ten do di eser ci ta re le abi lità di com pren sio ne e pro du zio ne ora le in un con te sto co mu ni ca ti vo vivo; ga ran tis ca no mi glio re qua lità ris pet to ad al cu ne tec no lo gie tra di zio na li. Gli as pet ti ora men zio na ti han no prin ci pal men te a che fare con un van tag gio di na tu ra me to do lo gi ca: que ste ri sor se, in fat ti, pos so no es se re uti liz za te in ma nie ra in te gra ta e in te rat ti va, crean do un am bien te più fa vo re vo le all ap pren di men to. Un per so nal com pu ter è, in fat ti, un mez zo mul ti me dia le che con tie ne, in te gra ti in un uni co sup por to, una plu ra lità di mez zi e ap pa recc hia tu re. Esso può so sti tui re il regi stra to re au dio, il vi deo re gi stra to re, il pro iet to re di dia po si ti ve e, in più, con sen te un ela bo ra zio ne ef fi ca ce e ve lo ce di te sti, im ma gi ni, suo ni, per met ten do di co struire o rie la bo ra re per cor si sem pre nuo vi in tem pi bre vi Clas si fi ca zio ne del le tec no lo gie per la di dat ti ca L in sie me del le tec no lo gie per la di dat ti ca è co sti tui to da tut ti que gli stru men ti che pos so no es se re uti liz za ti per fa ci li ta re l ap pren di men to de gli stu den ti e l in seg namen to da par te dei do cen ti. Ci sono vari modi per des cri ve re e clas si fi ca re gli stru men ti di dat ti ci: ad esem pio, si può sce glie re un cri te rio cro no lo gi co ed elen car li in or di ne di in ven zio ne o in trodu zio ne nei pro ces si edu ca ti vi. Tale cri te rio per met te di in di vi dua re una se rie di stru men ti che la di dat ti ca con si de ra or mai del tut to ac qui si ti e tra di zio na li, qua li i qua der ni, la la vag na, i li bri, le car te geo gra fic he, ecc. Si trat ta dei mez zi più utiliz za ti nel la pra ti ca quo ti dia na, e al cu ni di essi sono pre sen ti da se co li nel le aule 71

72 ITALIJANŠČINA sco la stic he. Al tri stru men ti e tec no lo gie, mal gra do in ven ta ti da de cen ni, sono anco ra oggi re la ti va men te poco usa ti nei nor ma li pro ces si edu ca ti vi: si pen si alla te levi sio ne, al ci ne ma, ai re gi stra to ri vi deo o au dio, ai pro iet to ri di lu ci di o dia po si ti ve, ecc. o, a mag gior ra gio ne, alle tec no lo gie di gi ta li per la di dat ti ca (com pu ter, CD, reti te le ma tic he, ecc.). Tut ti quei mez zi sia hard wa re sia soft wa re, che la ri vo lu zio ne di gi ta le ha in tro dot to in ogni as pet to del la no stra vita, stan no fa ti co sa men te en trando anc he nel le aule sco la stic he, dove pro met to no di mo di fi ca re pro fon da men te i pro ces si di ap pren di men to de gli stu den ti. Al tri pos si bi li cri te ri di clas si fi ca zio ne si ba sa no sul la mag gio re o mi no re dif fu sio ne del le tec no lo gie nei ti pi ci pro ces si educa ti vi, op pu re sull età dei loro prin ci pa li uti liz za to ri. Sen za di lun gar si ol tre nel la clas si fi ca zio ne, si pro po ne la se guen te sud di vi sio ne in quat tro ca te go rie: 1. Mez zi di co mu ni ca zio ne che per met to no la vi sio ne di im ma gi ni in movi men to. Ap par ten go no a que sto grup po cine-pro iet to ri, te le vi so ri, video-re gi stra to ri, vi deo-pro iet to ri, vi deo-cas set te, film, do cu men ta ri; 2. Mez zi di co mu ni ca zio ne che per met to no la vi sio ne di im ma gi ni sta ti- c he. Ap par ten go no a que sto grup po i pro iet to ri di dia po si ti ve, i vari tipi di la vag ne, il di seg no, la pit tu ra, ecc.; 3. Mez zi di co mu ni ca zio ne che pre ve do no l uso di te sti ora li e scrit ti. Appar ten go no a que sto grup po i re gi stra to ri au dio, i li bri, i qua der ni, ecc.; 4. Mez zi mul ti me dia li. Rien tra no in que sto grup po le tec no lo gie di gi ta li e mul ti me dia li (com pu ter, CD, reti te le ma tic he e soft wa re) che sono in gra do di uti liz za re in un uni co for ma to tut te le mo da lità di co mu nica zio ne vi ste fi no ra. È que sta la ca te go ria del le NT su cui si con cen tra at tual men te l in te res se de gli in seg nan ti. 5. Data la va stità di stru men ti hard wa re e soft wa re oggi a dis po si zio ne, ci si sof fer merà sol tan to su quel li che sono in te gra ti nel le due unità d acqui si zio ne pre sen ta te nel la par te pra ti ca del la mo no gra fia di dat ti ca e su quel li di uti liz zo più fre quen te nel la di dat ti ca In ter net L uso di que sta ri sor sa te le ma ti ca è in gra do di po ten zia re l ap pren di men to gra zie ai suoi sig ni fi ca ti vi ef fet ti sul modo di re ce pi re le in for ma zio ni; inol tre, essa in corag gia il la vo ro col la bo ra ti vo e met te a dis po si zio ne le op por tu nità of fer te dal la co mu ni ca zio ne (sin cro na e asin cro na) e dal la»na vi ga zio ne«nel Word Wide Web 30. Qua si tut te le scuo le sono oggi col le ga te alla rete In ter net, anc he se non sem pre essa vie ne coin vol ta nel pro ces so edu ca ti vo e gli stu den ti se ne ser vo no solo per sco pi ex tras co la sti ci, men tre i do cen ti ne fan no uso per sem pli ci stam pe di siti web come ma te ria le di dat ti co L es pres sio ne»world Wide Web«, in si gla»www«, è spes so sem pli ce men te so sti tui ta dal la sola pa ro la»web«. Il www è la par te più co lo ra ta e spet ta co la re di In ter net, compo sta da mi lio ni di pa gi ne col le ga te fra loro a for ma re il co sid det to»iper te sto«. Ogni uten te di In ter net può con tri buir vi crean do una o più pa gi ne per so na li che pos so no con te ne re anc he suo ni, im ma gi ni, fil ma ti, ani ma zio ni o in te ri pro gram mi.

73 Novosti v posodobljenem učnem načrtu La con sul ta zio ne di do cu men ti al tri men ti dif fi ci li da re pe ri re qua li banc he dati i- s ti tu zio na li, ca ta log hi di bib lio tec he e arc hi vi, in te ri quo ti dia ni o ri vi ste in edi zione te le ma ti ca, av vi si e atti di con veg ni e se mi na ri, di vie ne fa cil men te pos si bi le per mez zo del Web. Se non si co nos ce l in di riz zo te le ma ti co del la ri sor sa (Uni form re sour ce lo ca tor, URL) 31 è suf fi cien te ef fet tua re la ri cer ca di una o più pa ro le chiave per mez zo di ap po si ti mo to ri di ri cer ca qua li Goo gle, Ya hoo, Alta Vi sta, MSN Search e tan ti al tri. Gli stru men ti più po po la ri e fre quen te men te uti liz za ti del la rete In ter net sono proba bil men te la po sta elet tro ni ca, i fo rum e le di ver se chat on line 32. La ra pi dità e la fa ci lità di co mu ni ca zio ne of fer te del la po sta elet tro ni ca fan no di quest ul ti ma qual co sa di più del la sem pli ce es ten sio ne dei tra di zio na li mez zi del la po sta, del te le fo no e del fax: que sti stru men ti, in fat ti, sono sin te tiz za ti in un uni co mez zo e l in te gra zio ne crea un am bien te ric co che con sen te qual sia si tipo di scam bio in terper so na le. I van tag gi dell uso di In ter net in clas se e le sue pos si bi lità di im pie go da par te di stu den ti e do cen ti sono mol te pli ci: co mu ni ca zio ne in tem po rea le (Chat); scam bio di po sta con al tri uten ti ( ); is cri zio ne a li ste di dis cus sio ne (Mai ling List); con sul ta zio ne di bac hec he elet tro nic he (News group); In tal modo stu den ti e do cen ti sono nel le con di zio ni di: con tat ta re es per ti di ogni dis ci pli na pres so cen tri di ri cer ca, uni ver sità, uf fi ci mi ni ste ria li, am mi ni stra ti vi ed al tri; ac ce de re a bib lio tec he e mu sei sen za li mi ti geo gra fi ci; con sul ta re dati spe ri men ta li in la bo ra to ri e banc he dati. Una clas se sco la sti ca col le ga ta alla rete In ter net può dun que usu frui re di nu me ro si be ne fi ci: la ri cer ca di ma te ria li di dat ti ci può di ve ni re oc ca sio ne di la vo ro col labo ra ti vo; le at ti vità di ap pro fon di men to e re cu pe ro pos so no tro va re nuo vi sti mo li; la co mu ni ca zio ne tra do cen ti e al lie vi può es ten der si anc he ol tre l'ora di le zio ne, gra zie alla pos si bi lità di co mu ni ca re a di stan za. Uno stru men to di co mu ni ca zio ne così po ten te of fre sen za dub bio sti mo li e op portu nità di in no va zio ne al mon do del la scuo la, sia a li vel lo di dat ti co sia nell'am bi to del la for ma zio ne e dell ag gior na men to dei do cen ti. Il nodo cru cia le, più che nel la sem pli ce in tro du zio ne di una nuo va tec no lo gia fine a se stes sa, sta nell'in di vi duazio ne di nuo ve me to do lo gie di pro get ta zio ne, nel rin no va men to dei pro ces si di datti ci, nell'in tro du zio ne di nuo vi per cor si ba sa ti su tale tec no lo gia. 31 Uni form Re sour ce Lo ca tor o URL è una se quen za di ca rat te ri usa ta in In ter net per identi fi ca re uni vo ca men te l in di riz zo di una ri sor sa, come ad esem pio un do cu men to o un im ma gi ne. 32 Il ter mi ne chat (in in gle se, let te ral men te,»chiacc hie ra ta«) è usa to, come l es pres sio ne ov ve ro»on line chat«(»chiacc hie ra ta in li nea«) per ri fe rir si a un am pia gam ma di servi zi di co mu ni ca zio ne via In ter net. 73

74 ITALIJANŠČINA Le piat ta for me di rete: si ste mi per la for ma zio ne e l in for mazio ne in rete Ne gli ul ti mi anni si par la sem pre più spes so di pro ces si di in seg na men to e ap prendi men to aper ti, fes si bi li e a di stan za. Per av via re un cor so di stu dio a di stan za è ne ces sa rio im po sta re una piat ta for ma in rete. Il ter mi ne piat ta for ma in rete si ri fe ris ce prin ci pal men te alla pos si bi lità di of fri re agli stu den ti un aula vir tua le dove la vo ra re au to no ma men te sce glien do il luo go, il tem po, il rit mo e le mo da lità più con fa cen ti alle loro esi gen ze. La ca rat te risti ca es sen zia le di que sto tipo di ap pren di men to è che esso im pli ca un so stan zia le ele men to di»stu dio au to no mo«, no no stan te sia no pre sen ti dei tu tor con cui si è in con tat to tra mi te po sta elet tro ni ca o, più spes so, tra mi te ap po si ti fo rum che pos sono es se re usa ti anc he come con te sto e stru men to di la vo ro. È pro ba bi le che in fu tu ro l uso del le piat ta for me sarà sem pre più in ten so, poiché sono in cor so at ti vità si ste ma tic he di for ma zio ne in ser vi zio dei do cen ti, pro mos se da spe ci fic he is ti tu zio ni mi ni ste ria li. Gli in seg nan ti sa ran no in gra do di svi lup pa re piat ta for me es ten si ve per la for ma zio ne a di stan za e le aule vir tua li non sa ran no più sol tan to un am bien te di la vo ro, dove con di vi de re ru bric he di in di riz zi de gli stu den ti e do cen ti, av vi si, no ti zie, il ca len da rio e qualc he pro po sta di la vo ro o di dis cus sio ne in fo rum. Le im po sta zio ni tec nic he del le piat ta for me sono mol to sem pli ci da uti liz za re e consen to no una com ple ta ge stio ne del si ste ma da qual sia si po sta zio ne re mo ta con nessa a In ter net me dian te una sem pli ce pro ce du ra di ac ces so a pa gi ne web ri ser vata all am mi ni stra to re; i vi si ta to ri, in ve ce, pos so no ac ce de re alla piat ta for ma come uten ti ano ni mi, sen za al cun im peg no re la ti vo a com pe ten ze tec nic he spe ci fic he. Nel caso si de ci da di ag giun ge re con seg ne in di vi dua li agli stu den ti, il si ste ma di acces so dovrà es se re mo di fi ca to in modo da ga ran ti re che cias cun uten te sia sem pre iden ti fi ca to. Ciò con sen te il trac cia men to dell at ti vità in di vi dua le, il mo ni to rag gio dei ri sul ta ti for ma ti vi rag giun ti e la cer ti fi ca zio ne fi na le, ma sti mo la anc he la creazio ne di co mu nità di la vo ro e di ap pren di men to for ma te non da ano ni mi uten ti vir tua li, bensì da per so ne rea li Web Quest Il Web Quest 33 (di se gui to WQ) è un mo del lo di ap pren di men to che pre ve de l utiliz zo di In ter net. Gli stu den ti pro ce do no alla ri cer ca o all ela bo ra zio ne di iper te sti usan do in for ma zio ni on line, se guen do un per cor so gui da to da do man de pre de fini te e con sul tan do siti in di ca ti da gli in seg nan ti; WQ può es se re usa to a tut ti i li vel li e con fi na lità di ver se. La me to do lo gia e le pos si bi lità di im pie go del WQ fu ro no il lu stra te per la pri ma vol ta da Ber nie Dod ge in un ar ti co lo del Se con do la de fi ni zio ne di Dod ge, un WQ è un at ti vità ba sa ta sul prob lem sol ving da svol ger si in In ter net. In un WQ è pos si bi le in te gra re tra loro mo da lità e tec no lo gie Dod ge, B., Some Thoughts About Web Quests, (citirano ).

75 Novosti v posodobljenem učnem načrtu qua li una vi deo con fe ren za, una te le fo na ta on line, un area di chat o al tre for me di co mu ni ca zio ne me dia ta. Ber nie Dod ge di stin gue due ca te go rie di WQ, a se con da che esse pos sa no es se re svol te in tem pi più o meno bre vi; in que sto se con do caso, la pro ce du ra pre ve de ov via men te at ti vità più com ples se. La strut tu ra ele men ta re del WQ pro po sta da Dod ge inc lu de i se guen ti pun ti: In tro du zio ne: for nis ce le in for ma zio ni ge ne ra li. Com pi to: de fi nis ce il com pi to da svol ge re. Ri sor se: in di ca le ri sor se ne ces sa rie per svol ge re il la vo ro. Pro ces so: des cri ve il pro ces so che gli uten ti do vran no at tua re. Sug ge ri men ti: com pren de con si gli dell in seg nan te su come svol ge re la ri cer ca. Conc lu sio ne: pre ve de che gli in seg nan ti fac cia no un bi lan cio del lavo ro svol to e riflet ta no con gli stu den ti su quan to que sti ul ti mi han no im pa ra to. A que sto elen co ri te nia mo op por tu no ag giun ge re anc he il mo men to del la va lu tazio ne, data l es tre ma ri le van za edu ca ti va di tale in di ca to re sia per l in seg nan te sia per lo stu den te Hot Po ta toes e Quan dary Que sti due pro gram mi, i cui au to ri sono Ste wart Ar neil e Mar tin Hol mes, sono distri bui ti dal la Half-Ba ked Soft wa re e pos so no es se re sca ri ca ti dal sito halfbakedsoftware.com/. Le ver sio ni sca ri ca bi li gra tui ta men te pre sen ta no fun ziona lità li mi ta te; per dis por re dell ap pli ca zio ne com ple ta, in fat ti, è ne ces sa rio pa ga re una li cen za. Hot Po ta toes (di se gui to HP) è una sui te che com pren de sei di ver se ap pli ca zio ni o pro gram mi au to re e per met te di crea re eser ci zi in te rat ti vi del le se guen ti ti po lo gie: scel ta mul ti pla (JQ uiz), ris po sta bre ve (JC lose o JQ uiz), ri co stru zio ne di pa ro le o fra si (JM ix), pa ro le cro cia te (JC ross), ac cop pia men to e rior di na men to (JM atch) com ple ta men to (JC lose). The Mas her, in ve ce, è uno stru men to idea to per ge sti re con te nu ti di mol ti eser ci zi mes si in sie me. Quan dary è un soft wa re che con sen te di crea re per cor si in te rat ti vi (Ac tion Maze). Lo stu den te deve per cor re re un la bi rin to ed ef fet tua re in iti ne re le scel te ap pro priate. All ini zio è des crit ta una si tua zio ne e ven go no of fer ti per cor si di ver si. Sce gliendo il per cor so sba glia to si en tra in un vi co lo cie co e si è co stret ti a tor na re in die tro; se la scel ta è giu sta, in ve ce, si può pro ce de re fino a tro va re la via d us ci ta. La ver sione sca ri ca bi le gra tui ta men te con ce de di ge ne ra re al mas si mo do di ci nodi Quiz Fa ber Quiz Fa ber è un ge ne ra to re di eser ci zi mol to sem pli ce da usa re, il cui au to re è Luca Gal li. Con Quiz Fa ber è pos si bi le crea re le se guen ti ti po lo gie di do man de: a scel 75

76 ITALIJANŠČINA ta mul ti pla, a ris po ste mul ti ple, vero o fal so, con ris po sta aper ta, te sto con pa ro le omes se, as so cia zio ne di pa ro le. Il pro gram ma è sca ri ca bi le gra tui ta men te dal sito Po wer Point Po wer Point (d ora in poi PPT) è una com po nen te di Of fi ce che per met te di rea lizza re pre sen ta zio ni mul ti me dia li di for te im pat to vi si vo con scrit te, gra fi ci, di seg ni, ef fet ti spe cia li (anc he au dio) in modo da ot te ne re la mas si ma at ten zio ne da par te di qual sia si tipo di pubb li co (com pre so quel lo sco la sti co). Con que sto soft wa re pos sia mo rias su me re con te nu ti di una o più le zio ni in ma niera lo gi ca e se quen zia le. Le dia po si ti ve in te gra te ci of fro no la pos si bi lità di ab bi na re im ma gi ni, suo ni e pa ro le. Que sta ca rat te ri sti ca è par ti co lar men te uti le quan do si im pa ra no pa ro le nuo ve: com bi nan do un im ma gi ne (per esem pio, un piat to di spaghet ti) con la pa ro la cor ris pon den te (»spag het ti«) si ren de l ap pren di men to mol to più di ver ten te e la me mo riz za zio ne mol to più ef fi ca ce. La fa ci lità con cui è pos si bi le spo sta re, ta glia re o ag giun ge re le dia po si ti ve, ren de que sto stru men to par ti co lar men te ver sa ti le. Tra gli esem pi pra ti ci sono sta te in se ri te due unità di ac qui si zio ne (di se gui to Ud A) mi ra te all in seg na men to del le abi lità lin gui stic he e ri guar dan ti ris pet ti va men te il lin guag gio gio va ni le e la let te ra tu ra in pros pet ti va in ter cul tu ra le. Per svi lup pare l Ud A sul lin guag gio gio va ni le (che ri guar da, tra l al tro, anc he la ten den za a iden ti fi ca re e di stin gue re tra loro i di ver si grup pi di gio va ni in base al loro modo di ve sti re), è sta to uti liz za to uno spez zo ne del film»come te nes su no mai«di Gabrie le Muc ci no, nel qua le al cu ni tee na ger de vo no af fron ta re prob le mi sco la sti ci, sen ti men ta li e fa mi lia ri. Per svi lup pa re l Ud A sul la let te ra tu ra si è fat to ri cor so a un bra no trat to dal li bro Gli aran ci ni di Mon tal ba no di An drea Ca mil le ri, che è sta to mes so a con fron to con la cor ris pon den te se quen za trat ta dall omo ni mo film del re gi sta Al ber to So rio ni. Si trat ta, quin di, di due esem pi pra ti ci di uso del le NT nell in seg na men to/ap pren di men to del la lin gua Bib lio gra fia e si to gra fia 76 1 Gua sta vig na, M. et al. (2005). Im pa ra re con il di gi ta le. Com pu ter e In ter net per ar ricc hi re gli ap pren di men ti, Roma: Ca roc ci edi to re. 2 Pie mon te se, E. (a cura di). (2000). Lin gue, cul tu re e nuo ve tec no lo gie. Fi ren ze: La Nuo va Ita lia. 3 Cuc cia rel li, L. (2008). Nuo ve tec no lo gie e sti li di ap pren di men to. Psi co peda go gi ka [on li ne]. In di riz zo In ter net: asp?id=82 ( ). 4 E-lear ning Eu ro pa Info. Bru xel les: Com mis sio ne Eu ro pea. In di riz zo In ter net: ( ). 5 Sar ti, L. (1998). Nuo ve pros pet ti ve per un uso di dat ti co di In ter net. TD, Nr. 14, Vol. 2 (2008). In di riz zo In ter net: prospettive.pdf ( ).

77 Novosti v posodobljenem učnem načrtu 6 Sar ti, L. (1998). Nuo ve pros pet ti ve per un uso di dat ti co di In ter net (In ter net), TD, Nr. 14, vol. 2. Te sto sul le pros pet ti ve per un uso di dat ti co di In ter net. Ge nova. 7 Ja co pi no, M. (2002). L uti liz zo del le Tec no lo gie Di dat tic he nell ap pren di mento del le lin gue stra nie re. TD, Nr. 25, Vol. 1 (2002). In di riz zo In ter net: ( ). 8 Ma ria ni, L. (2000). Dim mi come na vig hi e ti dirò chi sei: Mul ti me dia lità, sti li di ap pren di men to, vecc hie e nuo ve stra te gie (In ter net). In: Lin gua e Nuo va Didat ti ca, Anno XXIX, No. 1, Feb bra io Ar ti co lo su mul ti me dia lità e sti li di ap pren di men to. In di riz zo In ter net: Articoli/multimedialita.htm ( ). 9 Hot Po ta toes e Quan dary. In di riz zo In ter net: ( ). 10 Quiz Fa ber. In di riz zo In ter net: ( ). 77

78

79 Primeri uvajanja novosti v praksi

80

81 Primeri uvajanja novosti v praksi 2.1 Načr to va nje pou ka Na čr to va nje pou ka pri ita li janš či ni (zna nje, zmož no sti in kom pe ten ce) Neda Pa vlin Ma sle, Gim na zi ja Ko per Preu či tev stro kov nih pod lag in upo šte va nje sme ri raz vo ja druž be Uči telj se mora spre mem bam v druž bi pri la go di ti z no vi mi pri sto pi in na či nom dela. Sme ri raz vo ja izo bra že va nja v sve tu (UNESCO, OECD, Svet Evro pe, Evrop ska ko misi ja), ki so jih za čr ta le tako šte vil ne teo re tič ne pod la ge kot tudi ana li ze prak tič nih re ši tev v šol skih si ste mih, ki po tr ju je jo svo jo us pe šnost, ute me lju je jo preob li ko va nje sred nje šol skih ku ri ku lov tako, da bodo omo go ča li ure sni či tev kon cep tov traj nostne ga raz vo ja, vse živ ljenj ske ga uče nja, izo bra že va nja za vse, in di vi dua li zi ra ne ga izobra že va nja ter raz vi ja nja kom pe tenc, ino va tiv no sti in us tvar jal no sti. Te sme ri raz voja mora to rej uči telj zaz na ti in upo šte va ti tudi pri na čr to va nju pou ka ita li janš či ne. So dob na šo la pred uči te lja po stav lja zah te ve, ki zaob je ma jo tudi nuj nost stal ne ga pro fe sio nal ne ga raz vo ja, saj zna nje, pri dob lje no v pro ce su us po sab lja nja, v družbi ne neh nih spre memb ne za doš ča več. Prav tako se ved no bolj po jav lja po tre ba po zdru že va nju zna nja, po po ve zo va nju med raz lič ni mi pred me ti, tim skem in sode lo val ne mu uče nju in pou če va nju. Uči telj naj bi zato po leg stal ne ga us po sab ljanja na je zi kov nem in di dak tič nem po droč ju raz vi jal tudi last ne kom pe ten ce. Pri opre de lje va nju kom pe tenc da naš nje ga uči te lja je smi sel no raz li ko va ti med oz kimi, spe ci fič ni mi kom pe ten ca mi (ve za ni mi na po sa mez ne pred me te) in splo šni mi (pred met no neod vi sni mi, kro sku ri ku lar ni mi) kom pe ten ca mi. Ozke (spe ci fič ne) kom pe ten ce raz vi ja mo pri po sa mez nih pred me tih, splo šne pa pri do bi va mo pri več raz lič nih pred me tih. Ne gle de na to mo ra jo biti (ene in dru ge) pre nos lji ve in uporab ne v raz lič nih si tua ci jah. Pred met no spe ci fič ne kom pe ten ce se na na ša jo na posa mez ne pred me te (pou če va nje po sa mez nih pred met nih vse bin), splo šne, transver zal ne, kro sku ri ku lar ne, pred met no neod vi sne kom pe ten ce pa se na na ša jo na ko mu ni ka ci jo, tim sko delo, spret no sti pri do bi va nja zna nja, vse živ ljenj sko uče nje, za je ma jo to rej oseb nost no in in ter per so nal no po droč je. Us pe šen uči telj raz vi ja vse na šte te kom pe ten ce, ki jih upo rab lja pri na čr to va nju pouka, pri vklju če va nju šte vil nih de jav no sti uč ne ga pro ce sa, pri upo ra bi in in te gra ci ji pri dob lje ne ga zna nja v raz lič nih, kom plek snih in ne pred vi dlji vih si tua ci jah. Pri načr to va nju pou ka se ta urav no te žen pri stop ka že pred vsem v tem, da so do ben uči telj opuš ča na čr to va nje, ki se ome ju je zgolj na pred pi so va nje oz kih je zi kov nih vse bin (npr. sez nam slov nič nih struk tur in pred pi sa nih be se dil). So dob no na čr to va nje pouka je cilj no in pro ce sno: ka že se ne le pri tu je je zi kov nem pou ku, tem več tudi v timskem, pro jekt nem delu in dru gih ino va tiv nih pri sto pih, kjer uči telj po leg zna nja nujno vklju ču je tudi last ne (spe ci fič ne in splo šne) kom pe ten ce. S tem us tvar ja raz me re, da di jak us pe šno pri do bi va novo zna nje, raz vi ja spo ra zu me val no zmož nost v tu jem je zi ku in dru ge ključ ne kom pe ten ce, ki jih opre de lju je po so dob lje ni uč ni na črt. 81

82 ITALIJANŠČINA Ko ra ki pri na čr to va nju pou ka Uči telj pri na čr to va nju uč nih vse bin ne iz ha ja iz vpra ša nja :»Ka te ro snov je tre ba ob de la ti, ka te ro slov nič no struk tu ro utr je va ti«, tem več se vpra ša:»kaj bodo di ja ki zna li po ve da ti, na pi sa ti, kaj bodo zmož ni na re di ti (po slu ša ti, pre bra ti, ra zu me ti, pov ze ti, spo ra zu me ti se, re ši ti prob lem, poi ska ti in po sre do va ti in for ma ci jo, preso di ti itd.)«. Prvi ko rak pri na čr to va nju pou ka: Preu či tev uč ne ga na čr ta Uč ni na črt 35 je os nov ni do ku ment, po ka te rem uči telj na čr tu je in iz va ja pouk v do lo če nem ob dob ju in pri tem upo šte va pred pi sa ne ci lje oz. de jav no sti, vse bi ne, med pred met ne po ve za ve, me to do lo gi jo, smer ni ce za pre ver ja nje/oce nje va nje dose že ne ga. V raz pre del ni ci po sre du je mo se sta vi ne uč ne ga na čr ta, s ka te ri mi uč ni na črt od go var ja na vpra ša nja, ki si jih mora za sta vi ti vsak uči telj pri na čr to va nju pou ka. V svo ji pri pra vi bo na po ve dal po stop ke, ki jih bo iz va jal v uč nem pro ce su. Z na čr to va njem uči telj po se ga v tri po droč ja pou ka: raz vi ja nje zna nja in zmož no sti pri učen cih, me to do lo gi jo pou ka in vred no te nje zna nja. SESTAVINE UČNEGA NAČRTA Uč ni ci lji Po seb na in splo šna zna nja, (tema) Ope ra tiv ni ci lji po po sa mez nem ob dob ju (uče nje kot pro ces) VPRAŠANJA POSTOPKI PODROČJA Za kaj? Če mu? Kaj? Kdaj? Ute me lje va nje, os miš lja nje Iz bi ra nje Opre de lje va nje/ stop nje va nje Di dak tič na na vo di la Kako? Ude ja nja nje Kdaj? Za po red je/ so sled je Zna nje in zmož no sti (kom pe ten ce) Me to do lo gi ja pou če va nja Učen če vi uč ni re zul ta ti Kako do bri? Oce nje va nje (Samo)vred note nje in Kako Vred no te nje učin ko vi ti? oce nje va nje Še če rov, N., Zor man, A. (2008). Uč ni na črt Ita li janš či na kot tuji in kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre. Ljub lja na: Mi ni strs tvo za šols tvo in šport, Za vod RS za šols tvo.

83 Primeri uvajanja novosti v praksi Dru gi ko rak pri na čr to va nju pou ka: Ana li za de jav ni kov, ki vpli va jo na pouk in uč ne re zul ta te Vpliv de jav ni kov na pouk ita li janš či ne kot dru ge ga/tu je ga je zi ka naj bi uči telj preu čil v ok vi ru šol ske ga pro sto ra v šol skem pro jekt nem timu in v ok vi ru šol ske ga akti va uči te ljev ita li janš či ne kot tudi šir še z dru gi mi uči te lji ita li janš či ne v štu dij skih sku pi nah. S tem bo pouk ita li janš či ne ume stil v šir ši druž be ni kon tekst, sam pa se bo po glo bil v vlo go uči te lja, vred no til svo je delo in od kri val last ni»slog pou če vanja«. Za ve dal se bo svo jih moč nih in šib kih po dro čij. Tret ji ko rak pri na čr to va nju pou ka: Opre de li tev se sta vin uči te lje ve let ne pri pra ve Uči telj na čr tu je pouk vse stran sko, etap no in po drob no. Uči te lje va let na pri pra va na pouk sodi k ma kro pla ni ra nju. Na črt uč ne ga sklo pa, te mat sko in te den sko pri pra vo pri šte va mo k etap ne mu na čr to va nju, pri pra vo na uč no uro kot os nov no or ga ni zacij sko ob li ko uč ne ga dela pa pri šte va mo k mi kro pla ni ra nju. Pri na čr to va nju uči telj iz ha ja iz uč ne ga na čr ta. Ob li ko va nje uč ne pri pra ve (me seč ne, etap ne ali te mat ske, sprot ne itd.) omo go ča na tanč nej še vred no te nje učin kov uči te lje ve ga dela, več jo sa mo za vest in su ve re nost. Pri opre de lje va nju se sta vin let ne pri pra ve uči telj iz be re teme oz. te mat ske sklo pe, ki jih bo uva jal v po sa mez nem raz re du. Uči telj za vsa ko iz brano temo opre de li ci lje pou ka. Ok vir no opre de li us trez no učno vse bi no oz. de jav nost, s po moč jo ka te re bo za stav lje ne uč ne ci lje tudi ure sničil. Iz bral bo uč be nik, ki bo kar naj bolj omo go čal ude ja nja nje za stav lje nih ci ljev. Ve li ko krat pa bo mo ral poi ska ti us trez no iz vir no be se di lo, po seb no pri al ter na tivnih ob li kah dela, kot je med pred met no po ve zo va nje, pro jekt no delo ali med kultur na iz me nja va. Prav tako bo se gal po iz vir nih be se di lih, če bo že lel obrav na va ti do lo če no ak tual no temo, ki di ja ke za ni ma, ali po pe stri ti pouk z ri san ko, fil mom, in terv ju jem, stri pom, po pev ko ali ra ču nal niš ko igri co. Na sled nji ko rak v let nem na čr to va nju je opre de li tev uč ne vse bi ne ali de jav no sti, ki jo uči telj že li pre ver ja ti in/ali oce nje va ti. Uči telj v svo jo let no pri pra vo vklju či na slov iz bra ne ga te mat ske ga sklo pa, opre de li uč ne ci lje in vr sto be se dil, s po moč jo ka te rih bo ure sni čil za stav lje ne ci lje. Opre de li ope ra tiv ne uč ne ci lje z iz bra no de jav nost jo. Do lo či te melj ne spo ra zu me val ne strate gi je, ki jih na me ra va raz vi ja ti v ok vi ru iz bra nih de jav no sti. V svo ji let ni pri pra vi opre de li tudi vse bi ne, ki jih bo pre ver jal in oce nje val. Vse bi ne, ki jih bo oce nje val, si bo po se bej oz na čil (npr. s si vim ti skom). Uči telj mora biti po zo ren na mi ni mal ne stan dar de, ki jih mora do se či vsak dijak, in temu pri la go di ti pre ver ja nje in oce nje va nje. V na da lje va nju po sre du je mo zgled uč ne pri pra ve za ita li janš či no kot tuji je zik v dru gem let ni ku gim na zi je, ki je na sta la na štu dij skih sre ča njih Pred met ne raz vojne sku pi ne za ita li janš či no in sku pi ne men tor skih uči te ljic. V pri pra vi so po da ne teme, de jav no sti in ci lji. Na kon cu vsa ke ga te mat ske ga sklo pa so opre de lje ni mi nimal ni stan dar di in pred lo gi s prak tič ni mi nas ve ti za po pe stri tev pou ka oz. za upora bo no vih pri sto pov in in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je. V do ku men te smo vne sle tudi ne kaj za mi sli za med pred met ne po ve za ve in s tem že le le olaj ša ti uči te lje vo na čr to va nje. 83

84 ITALIJANŠČINA Se ve da so to le pred lo gi in pred stav lja jo le eno od šte vil nih mož no sti. Uči telj namreč ve či no ma sam od lo ča, kako bo na čr to val pouk, saj ga mora pri la go di ti po samez ne mu raz re du. Let na de lov na pri pra va - ITALIJANŠČINA KOT TUJI JEZIK 36 Gim na zi ja: Let nik: 2. Uči telj: Šol sko leto: 2009/10 Let no šte vi lo ur: 105 Uč be nik: Pri po moč ki: Mez za dri, M. in P. E. Bal bo ni Rete! 1 Cor so mul ti media le d'ita lia no per stra nie ri. Pe ru gia: Guer ra Edi zio ni. Eno te in ter net, zvoč ni CD-ji z ita li jan ski mi po pev ka mi, od lom ki ita li jan skih fil mov in dru gih po snet kov (npr. in terv ju, po ljudnoz nans tve na od da ja, do ku men tar ni po sne tek itd.); eno jezič ni in dvo je zič ni slo var, slo var si no ni mov in an to ni mov; od lom ki ita li jan skih knji žev nih del, re klam ni og las, pro mocij sko gra di vo (npr. tu ri stič ni pros pekt), iz vir no neu met nost no be se di lo (npr. vstop ni ca za kino, je dil ni list, pla kat), kri žan ke, igre, zem lje vidi Evro pe, Ita li je in Slo ve ni je itd. Predviden razpored ur po tematskih sklopih Eno ta/te mat ski sklop Me sec Pred vi de no šte vi lo ur Pro sti čas in po čit ni ce sep tem ber, ok to ber 20 Moje oko lje no vem ber, de cem ber, ja nuar 25 Na ku po va nje fe bruar, ma rec 20 Na čr ti za pri hod nost april, maj 20 Pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja Po seb na zna nja ok to ber, de cem ber, ma rec, maj (iz ved ba npr. v ča su pro jekt ne ga ted na) Sku paj Gra di vo je na sta lo v ok vi ru Pred met ne raz voj ne sku pi ne in sku pi ne men tor skih uči te ljic za gim na zi jo, sep tem bra 2009; av to ri ce: An dre ja Stres, Pia Le šnik Bu čar, Neda Pa vlin Ma sle, Neva Še če rov.

85 Primeri uvajanja novosti v praksi I. UČNI SKLOPI, CILJI IN VSEBINE, PREVERJANJE ZNANJA, MINIMALNI STANDARDI ZNANJ (splo šna zna nja) 37 TEMA Uč na vse bi na Uč ni ci lji Sa mo pre ver ja nje, pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja Di jak: Di jak: Tem. sklop 1 Go vor no spo ro ča nje Pri po ve du je o pro stem ča su in po čit ni cah. Go vor no spo ra zu me va nje Z vrst ni ki si iz me nju je iz kuš nje o pre živ lja nju pro stega ča sa in po čit nic. Pi sno spo ro ča nje V kraj šem pi snem se stav ku opi še, kako pre živ lja svoj pro sti čas; opi su je pre te kle do god ke iz svo je ga vsak da na; opi še svo je in vrst ni ko ve po čit ni ce; na pi še raz gled ni co in opi še, kaj poč ne in kako se po ču ti. Upo ra ba je zi ka Tvo ri po ve di v pre te kli ku (pas sa to pros si mo, im perfet to), jih umeš ča gle de na čas do ga ja nja (ča sov ni prislovi), pri stop nje va nju pri dev ni ka pa upo rab lja pre sež nik (su per la ti vo as so lu to). opi še, kako pre živ lja/je pre ži vel svoj pro sti čas in o tem poi zve du je pri drugih; ra zu me be se di lo, ki opi su je do go dek iz pre te klo sti in sam opi su je/na šte va prete kle do god ke v kro no loš kem za po redju (npr. kako je pre ži vel po čit ni ce) ter na šte je ne kaj oko liš čin; pri do bi va in po sre du je in for ma ci je o do god kih iz pre te klo sti; us trez no umeš ča pre te kle do god ke (dan, me sec, leto, sto let je, ti soč let je ); pri do bi va in po sre du je in for ma ci je v zve zi s pre voz ni mi sreds tvi; spoz na va tu ri stič ne kra je v Ita li ji; pri mer ja na čin pre živ lja nja po čit nic v Ita li ji in Slo ve ni ji; pred sta vi ne ka te re zna ne tu ri stič ne kraje v Slo ve ni ji in jih na krat ko opi še. Kra tek opis pro sto ča sne de jav no sti, do god ka s po čit nic Pro sti čas, po čit ni ce Be se di lo: živ lje nje pis (zna ne itali jan ske oseb no sti), pro mo cij sko/re klam no gra di vo, raz gled ni ce, bro šu re, tu ri stič ni pros pek ti in vi deo po snet ki PROSTI ČAS Go vor no spo ra zu me va nje Po sre du je po dat ke o vre me nu in po njih poi zve du je. Go vor no spo ro ča nje Pred sta vi vre me v raz lič nih let nih ča sih v do ma čem kra ju. Pi sno spo ro ča nje Na pod la gi vre men ske kar te opi še vre me. Upo ra ba je zi ka Opi su je vre me v se da njo sti (pre sen te) in pre te klo sti (im per fet to, pas sa to pros si mo). poi zve du je in od go var ja na vpra ša nja v zve zi z vre me nom; Vre me Opis vre men ske ga po java, na po ved vre me na opi še vre me v po sa mez nih let nih ča sih; opi še pod neb ne zna čil no sti svo je ga kraja v po sa mez nih let nih ča sih; ra zu me vre men sko po ro či lo; ko men ti ra/opi še vre men ske sli ke s podat ki za po sa mez ne kra je. Be se di lo: zem lje vi di, pik to gra mi, vre men ske kar te, iz vir ni po snet ki, te le- vi zij ske vre men ske na po ve di (me teo) MS 37 Di jak: na ve de pre te kle do god ke (po čit ni ce, pro sti čas, pre te kli te den, ko nec ted na, prejš nji dan) in iz kuš nje; na pi še raz gled ni co iz tu ri stič ne ga kra ja, ki ga na krat ko opi še; ra zu me vre men sko na po ved, opi še in na po ve vre me; na ve de pre voz na sreds tva, pri do bi va in for ma ci je o voz nih re dih jav nih pre voz nih sred stev; ra zu me in zna ča sov no ume sti ti pre te kle do god ke z upo ra bo us trez nih pri slo vov. 37 Minimalni standard znanja 85

86 ITALIJANŠČINA Tem. sklop 2 TEMA Uč na vse bi na Uč ni ci lji Sa mo pre ver ja nje, pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja Di jak: Di jak: Moj kraj Moja dr ža va Opis svo je ga kra ja, orien ta ci ja v pro sto ru Be se di lo: pro mo cij ski pros pekt, na črt me sta, opis kra ja, vo dič po kra ju, an ke ta, in terv ju, zem lje vid Pred sta vi tev Slo ve ni je s po moč jo vzor ca opi še svoj kraj, nje go vo geograf sko lego, geo graf ske zna čil no sti, na ve de jav ne zgrad be, šte vi lo pre bi val cev, na rod no sti; vpra ša za pot/smer in ra zu me na vo di la za pot; opiše pot; pro mo vi ra svoj kraj; pred sta vi po mem bne oseb no sti, kul tur no-zgo dovin ske zna me ni to sti, na va de, obi ča je, pri re di tve; izra zi mne nje oz. kri ti ko o svo jem kra ju kaj mu je/ni všeč, kaj po gre ša itd. Go vor no spo ra zu me va nje Po sre du je na vo di la, us mer ja, poi zve du je, se orien ti ra v pro sto ru. Go vor no spo ro ča nje Opi še kraj, oko li co, vodi po me stu; raz la ga, po jas njuje. Pi sno sporoča nje Opi še svoj kraj, iz de la pro mo cij ski pros pekt svo je ga kra ja; sku pen zem lje vid, pred sta vi kraj v PowerPoint pred sta vi tvi. Upo ra ba je zi ka Pri opi su kra ja in pro sto ra upo ra bi kra jev ni pri slo ve, us mer ja, po sre du je na vo di la (ve lel nik). MOJE OKOLJE Be se di lo: zem lje vid, kviz, pro mo cij ski pros pekt, pro mo cij ski vi deo po snetek, film, krat ko po ro či lo o po to vanju/ ek skur zi ji s po moč jo vzor ca opi še geo graf ske zna čil no sti Slove ni je in na ve de lego, poi me nu je po mem bnej še geo graf ske zna čil no sti (gore, reke, mor je, do li ne itd.); spoz na va geo graf ske zna čil no sti Ita li je in jih primer ja s svo jo dr ža vo; izra ža pro stor ska raz mer ja z upo ra bo zem lje vi da (orien ta ci ja); pri do bi va/po sre du je krat ke, os nov ne in for ma ci je o tu ri stič nih kra jih. Go vor no spo ra zu me va nje Vrst ni ku opi še pot do iz bra ne ga kra ja, sve tu je og le de (tudi s po moč jo zem lje vi da). Pi sno spo ro ča nje Opi še Slo ve ni jo/ita li jo z geo graf ske ga vi di ka; iz de la pla kat (ali Po wer Point pred sta vi tev) na temo Os novne geo graf ske zna čil no sti in zna me ni to sti Slo ve ni je/ Ita li je. Go vor no spo ro ča nje Opi še Slo ve ni jo/ita li jo z geo graf ske ga vi di ka (lega, pod neb je), poi me nu je reke, go rov ja, me sta in zname ni to sti. Upo ra ba je zi ka Tvo ri več stavč no/zlo že no po ved (upo ra ba vez ni kov), pre poz na va neo seb no rabo gla go la (»si«im per so nale). MS Di jak: se orien ti ra v pro sto ru s po moč jo os nov nih na vo dil (levo, de sno, na rav nost, ob, pri, pod, nad, spo daj, zgo raj itd.) in daje na vo di la dru ge mu; opi še geo graf sko lego svo je ga kra ja/dr ža ve in na ve de ne kaj geo graf skih zna čil no sti, poi me nu je strani neba in ob tem na ve de lego kra ja, pred sta vi Slo ve ni jo/ita li jo. 86

87 Primeri uvajanja novosti v praksi Tem. sklop 3 TEMA Uč na vse bi na Uč ni ci lji Sa mo pre ver ja nje, pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja Vr ste tr go vin, hra na Moda, ob la či la in na čin pla či la Na ku po va nje v raz lič nih tr go vi nah, poi meno vanje iz del kov, cene, naku po val ne na va de Be se di lo: pro mo cij sko/re klamno gra di vo ku har ski re cep ti (bese di la in vi deo posnet ki) Ob la či la in pla čil na sreds tva Di jak: Di jak: poi me nu je sad je, ze le nja vo in dru ge prehram bne iz del ke; ob li ku je na ku po val ni sez nam; opi še svo je na ku po val ne na va de; po sre du je in for ma ci jo, v ka te ri tr go vi ni se kupi do lo čen iz de lek; poz na in upo rab lja raz lič ne izra ze za ko liči no; izra ža že lje (kaj že li ku pi ti, kaj raje ku puje); daje pre pro sta na vo di la za ku ha nje; ob li ku je ku har ski re cept; pri mer ja na ku po val ne in pre hram be ne nava de v Slo ve ni ji in Ita li ji; spoz na ti pič ne ita li jan ske iz del ke in predsta vi ti pič ne slo ven ske iz del ke. Go vor no spo ro ča nje Pred sta vi na ku po val ne in pre hram be ne na va de svo je druži ne, ti pič ne slo ven ske in ita li jan ske jedi. Go vor no spo ra zu me va nje So de lu je v po go vo ru v tr go vi ni/na trž ni ci. So de lu je v po go vo ru o pri pra vi do lo če ne jedi. Pi sno spo ro ča nje Do pol ni re cept. Upo ra ba je zi ka Po ve zu je poi me no va nja tr go vin z iz del ki, upo rab lja izraze za ko li či no, upo rab lja neo seb no gla gol sko ob li ko (»si«im per so na le) in zaim ke (pro no mi idi ret ti). NAKUPOVANJE Be se di lo: čla nek dia log pro mo cij ski pros pekt poi me nu je ob la či la in do dat ke za do lo če no pri lož nost; opi še svoj stil ob la če nja in poi zve du je po oku su dru ge ga; na ve de raz lič ne ma te ria le, vzor ce in bar ve; na šte je raz lič na pla čil na sreds tva, na či ne pla či la in os nov ne banč ne ope ra ci je; zai gra si tua ci jo v tr go vi ni; poi me nu je raz lič ne mod ne us tvar jal ce in izra ža svoj od nos do mode; ra zu me raz lič na na vo di la, na pi se v tr go vinah. Go vor no sporo ča nje Opi še ob la či la in jih po ve zu je z oko liš či na mi za no še nje do lo če nih ob la čil. Go vor no spo ra zu me va nje So de lu je v po go vo ru v tr go vi ni. Pi sno spo ro ča nje Na pi še og la sno spo ro či lo za po ljub ni iz de lek. MS Di jak: na šte je pre hram bne iz del ke in ži vi la; pove zu je vr sto tr go vin z zna čil ni mi iz del ki; iz re cep ta raz be re os nov ne se sta vi ne in na vo di la za pri pra vo jedi; na ku pu je: vpra ša za ceno iz del ka, poz na raz lič na pla čil na sreds tva; opi še ob la či la. 87

88 ITALIJANŠČINA Tem. sklop 4 TEMA Uč na vse bi na Uč ni ci lji Sa mo pre ver ja nje, pre ver ja nje in oce nje va nje znanja Di jak: Na čr to va nje po čit nic in dru gih do god kov Ob li ko va nje po pot ne ga na čr ta, is ka nje po dat kov Be se di lo: pro mo cij sko/re klam no gra di vo (npr. pro gra mi pri re di tev), raz gled ni ce, bro šu re, tu ri stič ni pros pek ti (npr. ka ta log po čit nic in poto vanj), ho ro skop opi še, kako na me ra va pre ži ve ti svoj pro sti čas, po čit ni ce; ra zu me in for ma ci je v zve zi s pri re ditva mi ali kul tur ni mi do god ki; pri do bi va in po sre du je in for ma ci je o do god kih v pri hod no sti; zna ča sov no ume sti ti do god ke in ustrez no upo rab lja ča sov ne pri slo ve; izra ža pred vi de va nja in ugi ba o po teku do god kov; pri mer ja pro gra me tu ri stič nih agencij; zna po va bi ti, spre je ti in za vr ni ti pova bi lo. Go vor no spo ro ča nje Pred sta vi svo je na čr te za pro sti čas (ko nec ted na) in po čit ni ce. Go vor no spo ra zu me va nje Z vrst ni ki se po go var ja o na čr tih za pre živ lja nje proste ga ča sa in po čit nic, po va bi vrst ni ke k skup ne mu pre živ lja nju pro ste ga ča sa, po čit nic, poi zve du je po na čr tih dru gih. Pi sno spo ro ča nje Na pi še va bi lo in so šol ce/pro fe sorja po va bi na pik nik, vklju či na sled nje po dat ke: čas, kraj, pot, pro gram pik ni ka, jedi, nas ve ti (ob la či la, dež nik). Upo ra ba je zi ka Tvo ri po ve di v pri hod no sti, po goj ni sta vek, s ka te rim izra ža de ja nja, ki so ure snič lji va. (fu tu ro sem pli ce, pe rio do ipo te ti co del la realtà) NAČRTI ZA PRIHODNOST MS Di jak: pred sta vi na črt za pri hod nji dan, ko nec ted na, po čit ni ce; ra zu me os nov na ča sov na raz mer ja (pri ma, dopo, do ma ni, il mese pros si mo...); raz be re ključ ne ele men te spo ro či la, ki na po ve du je kul tur ni do go dek, pri re di tev; se sta vi va bi lo na pik nik. 88

89 Primeri uvajanja novosti v praksi II. POSEBNA ZNANJA Po seb na zna nja pred stav lja jo do 30 od stot kov pro gra ma in so na me nje na do dat nim zna njem ali po glab lja nju. Uči telj jih uva ja na last no po bu do ali na že ljo di ja kov s po moč jo ino va tiv nih pri stopov v ok vi ru let ne ga na čr ta šole. Pri me ri de jav no sti: delo z iz vir ni mi be se di li (umet nost no ali po ljud noz nans tve no be se dilo, član ki iz re vij, film, po pev ka, splet na stran, kle pe tal ni ca, več plast na pred sta vi tev, mrež ni hi per tekst); med pred met ne po ve za ve in ra zi ska ve v ok vi ru med pred met nih po ve zav; pro jekt ne na lo ge, pro jekt no in sku pin sko delo; us tvar jal ne de jav no sti (šol ska splet na stran, bro šu ra, šol sko gla si lo, video po sne tek v zve zi s pro mo ci jo šo le ali tu ri stič na pro mo ci ja last ne ga kra ja); med kul tur ni sti ki pre ko sple ta; obi ski v tu ji ni; ek skur zi ja; ra zi sko val ni ta bor, kul tur ni/na ra vo slov ni dan, pro jekt ni dan itd. Pred la ga mo ne kaj pri me rov de jav no sti, ki jih di ja ki dru ge ga let ni ka iz va ja jo v šolskem letu 2009/10 v ok vi ru po seb nih znanj: Eno ta/ te mat ski sklop Ci lji/de jav no sti Ok virni čas Pro sti čas in po čit ni ce Moje oko lje Pro jekt: pred sta vi tev (go vor ni na stop) svo jih in te re sov s po moč jo sli kov ne se stav ljan ke. Di ja ki iz de la jo se stav ljan ke last nih in te re sov in jih raz sta vi jo v učil ni ci, so šol ci ugi ba jo iden tite to av tor jev in ute me lji jo iz bi ro. Pro jekt 1: Sten ski ko le dar/ko le dar na sple tu, opis vre me na sko zi let ni čas; v raz pre del ni cah: da tum, dan v ted nu, me sec, let ni čas, vre me, na po ved vre me na, po čut je in ob la či la. Di ja ki opi še jo vre me sko zi let ni čas, do pol njuje jo raz pre del ni ce (tudi gra fič no): da tum, dan v ted nu, me sec, let ni čas, vre me, na po ved vreme na, po čut je. npr. 3 ure npr. 4 ure Pro jekt 2: Na črt po to va nja delo v sku pi nah Di ja ki po va bi jo ita li jan ske ga vrst ni ka na obisk v Slo ve ni jo. Pri pra vi jo trid nev ni pro gram s pred sta vi tvi jo izbranih tu ri stič nih kra jev (nave de jo splet ne po ve za ve, kjer se na ha ja pred - 89

90 ITALIJANŠČINA sta vi tev Slo ve ni je v ita li janš či ni in ob li ku je jo pro mo cij ski slo gan za Slo ve ni jo). Moje oko lje Na ku po va nje Na čr ti za pri hod nost Pro jekt 3: Tu ri stič na zna me ni tost, ki sem jo obi skal. Di ja ki v dvo ji cah po sna me jo kra tek film na temo Tu ri stič na zna me ni tost, ki sem jo obiskal. Pro jekt 1: Pro fil kup ca Di ja ki gre do v tr go vi no in si pri skr bi jo ra ču ne, ki jih kup ci od vr že jo. Na pod la gi za pi sa o naku pih skle pa jo o pro fi lu kup ca: kdaj je ku pec na ku po val (ugo tav lja jo po datu mu na ra ču nu in skle pa jo ali gre npr. za brez po sel ne ga, upo ko jen ca, di ja ka itd.) kaj je ku pil (npr. slad ka ri je, os nov na ži vi la, ob la či la). S po moč jo pri dob lje nih in for ma cij skle pa jo, ali je ku pec odra sel/otrok/mla dostnik. ali je var čen, bo gat itd. (ugo tav lja jo po ceni na ku pa in po vr sti iz del kov). Pro fil kup ca pred sta vi jo so šol cem. Pro jekt 3: Mod na re vi ja Di ja ki med se boj tek mu je jo za na ji zvir nej še reši tve: v šo lo pri ne se jo ob la či la in mod ne do dat ke; vživ lja jo se v vlo ge ma ne ke nov in mod nih ko men ta tor jev; vživ lja jo se v vlo go ži ri je in oce nju je jo iz virnost pred sta vi tev. Pro jekt: Kul tur ne pri re di tve v slo ven skih kra jih Di ja ki v sku pi nah ob li ku je jo pro gram kul turnih pri re di tev npr.»po let je v Ljub lja ni«za itali jan ske tu ri ste. npr. 4 ure npr. 2 uri III. VREDNOTENJE ZNANJA Sprot no pre ver ja nje in oce nje va nje do sež kov uva ja mo pri go vor nem spo ro ča nju in spo ra zu me va nju. 90

91 Primeri uvajanja novosti v praksi Pi sne na lo ge po na zar ja spod nja raz pre del ni ca. 2. let nik OPIS NALOGE, KI VREDNOTI RAZUMEVA- NJE, UPORABA JEZIKA 1. oce nje val no ob dob je Dva preiz ku sa znanj, ki pre ver ja ta bral no ra zu me va nje, poz na va nje in upora bo je zi ka in pi sno spo ro ča nje (50 odstot kov za po zi tiv no oce no) 2. oce nje val no ob dob je Dva preiz ku sa znanj, ki pre ver ja ta bral no ra zu me va nje, poz na va nje in upora bo je zika in pi sno spo ro ča nje (50 odstot kov za po zi tiv no oce no) Pre ver ja nje ra zu me va nja be se di la (zna na/obrav nava na te ma ti ka). Pre ver ja nje poz na va nja in zmož no sti upo ra be te meljnih je zi kov nih struk tur in spo ro čanj skih vzor cev (raven A1/A2) v eno stav nih be se di lih. Na lo ge: do pol nje va nje po ve di, iz bi ra pra vil ne ga od govo ra, ure ja nje po ve di, krat ki od go vo ri na vpraša nja, po ve zo va nje. OPIS NALOGE, KI VREDNOTI PISNO SPOROČANJE Krat ko be se di lo na pod lagi (ne)be sed ne iz toč ni ce na temo, npr.: opis pre te klih po čit nic, razgled ni ca, pred sta vi tev/opis svo je ga kra ja. Krat ko be se di lo na pod la gi (ne)be sed ne iz toč ni ce na zna no temo (iz bir no): opis na ku po va nja npr. prete kle ga dne, opis na čr tov za pre živ lja nje pro ste ga ča sa, po čit nic. Je zi kov na zmož nost Pri ča ku je se, da di jak na kon cu dru ge ga let ni ka: tvo ri us trez ne po ve di z be se do tvor ne ga in skla denj ske ga vi di ka, opi suje pre te kle do god ke, de ja nja: pre poz na, tvo ri in upo rab lja pra vil ne in ne pra vil ne ob li ke gla go lov v pre te kli ku (pas sa to pros si mo, im per fet to) in pri hod nji ku (fu tu ro sem pli ce); po sre du je na vo di la, pre po ve du je (ve lel nik); upo rab lja os nov ne izra ze za umeš ča nje de janj v čas in pro stor (ča sov ni, kra jev ni pri slo vi, oč le nje ni pred lo gi); pre poz na in upo rab lja oseb ne zaim ke v pred met ni rabi (3. in 4. sklon). Pri uva ja nju po seb nih znanj uči telj lah ko pri do bi va oce ne tudi z iz vir nimi ob li ka mi vred no te nja zna nja: pred sta vi tev v Po wer Poin tu, pro jekt na na lo ga, go vor ni na stop, se mi nar ska na lo ga, na lo ge v ok vi ru med pred met nih (ku ri ku lar nih) po ve zav, na lo ge v ok vi ru med kul tur ne ga so de lo va nja, us tvar jal ne de jav no sti (iz de la va po set ni ce, voš či la, pro mo cij sko gra divo, zem lje vi di itd.). 91

92 ITALIJANŠČINA 92 IV. PRIČAKOVANI UČNI DOSEŽKI, POGOJ ZA NAPREDOVANJE V 3. LETNIK Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti pri ita li janš či ni kot tu jem je zi ku ob za ključ ku dru ge ga let ni ka so opre de lje ni z rav ni jo A1/A2 po les tvi ci SEJO/CEFR. CILJI Di jak: PRIČAKOVANI UČNI REZULTATI 1. ra zu me vse bi no be sedi la, ki se na ve zu je na vse bi no obrav na va ne ga te mat ske ga sklo pa 2. ra zu me na vo di la pri pou ku 3. se vklju ču je v po govor o zna ni te ma ti ki A1 ra zu me temo be se di la, po sa mez ne be se de in be sed ne zve ze; ra zu me os nov na in najbolj po go sta na vo di la pri pou ku; z eno stav ni mi, krat ki mi in ja sno struk tu ri ra ni mi, obi čaj no vna prej nau čeni mi spo ra zu me val ni mi vlo ga mi v nje mu poz nanih oko liš či nah; 4. tvo ri be se di lo ure ja dana ne be sed na izraz na sreds tva, be se de in be sed ne zve ze v smisel no ce lo to, be se di lo smi sel no do pol nju je ali ga preob li ku je; 5. raz po la ga z be se diščem, s po moč jo ka te rega 6. pre poz na va in uporab lja je zi kov ne struktu re 7. po sne ma iz go vor javo, na gla še va nje be sed, be sed nih zvez, stavč no in to na ci jo in upo šte va pra vo pi sna pra vi la poi me nu je ose bo, kraj, pred met, ne ka te re lastno sti (veli kost, ob li ka, bar va, umeš če nost v pro stor ), de ja nja in po njih poi zve du je; v be sed nih zve zah prepoz na va in upo rab lja os nov ne je zi kov ne struk tu re; be se de in be sed ne zve ze ra zum lji vo iz go var ja, pre poz na va obrav na vana pra vo pi sna pra vi la. A2 raz be re spo ro či lo pre proste ga be se di la in poiš če do lo če ne po dat ke; ra zu me pre tež no vsa navo di la pri pou ku; z vpra ša nji in od go vo ri in s spo ro čanj ski mi vzor ci, ki jih je us vo jil pri pou ku; tvo ri be se di lo s po moč jo vzor ca ali na vo dil ali ključnih be sed; opi še ose bo, pred met, kraj, do go dek, iz kuš njo in poi zve du je po po datkih; v pre pro stih po ve dih prepoz na va in upo rab lja temelj ne je zi kov ne struktu re in spo ro čanj ske vzor ce; be se de in be sed ne zveze ra zum lji vo iz go var ja, vpliv ma te rinš či ne je zane mar ljiv, upo šte va os nov na pra vopi sna pra vi la.

93 Primeri uvajanja novosti v praksi Viri in li te ra tu ra 1 Kač, L., Še če rov, N., Holc, N. (2010). Po stop no uva ja nje ob vez ne ga dru ge ga tuje ga je zi ka v os nov ne šo le. Ljub lja na: Za vod RS za šols tvo. 2 Še če rov, N. in Zor man, A. (2008). Uč ni na črt za ita li janš či no kot tuji in kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre. Gim na zi ja (splošna, strokov na, glas be na gim na zi ja). Spre je to na 110. seji Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje, Še če rov, N. in Mi ha lič, Z. (2001). Uči te lje va pri pra va na pouk. Vod nik k na črto va nju pou ka za uči te lje tu jih je zi kov. Ljub lja na: Za vod RS za šolstvo. 93

94 ITALIJANŠČINA 2.2 Po seb na zna nja: ino va tiv ni pri sto pi k uče nju in pou če va nju Med pred met no po ve zo va nje: Delo s knji žev nim be se di lom Pia Le šnik Bu čar, Sred nja šo la Ru dol fa Mai stra Kam nik Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Tema: Eno ta: Med pred met no po ve zo va nje: Pred vi den čas: Dan te in Bo žan ska ko me di ja, na ve zo va nje na temo pri pou ku slo venš či ne Ita li jan ska knji žev nost in kul tu ra slo venš či na, zgo do vi na, li kov na umet nost 2 uri (ita li janš či na, zgo do vi na), 1 ura li kov ni pouk, 2 uri slo venš či ne Sem men tor ska uči te lji ca, uči te lji ca sve to val ka, in na gim na zi ji v Kam ni ku pouču jem 15 let. Od lo či la sem se, da vam po sre du jem zgled med pred met ne ga po vezo va nja ita li janš či ne s slo venš či no, zgo do vi no in li kov no umet nost jo. Pris pe vek ita li janš či ne k med pred met ni po ve za vi je obrav na va pe sni ka Dan te ja Alig hie ri ja in nje go ve Bo žan ske ko me di je (pred pi sa na uč na snov v pr vem let ni ku gim na zi je pri slo venš či ni). Pr vič sem to temo iz ved la v evrop skem od del ku, saj smo bili vsi uči te lji po zva ni, naj se, ko li kor je mo go če in kjer je to smi sel no, med pred met no po ve zu je mo. S tem naj bi di ja ki ne le bo lje po ve zo va li raz lič na zna nja, ki so jih us vo ji li pri raz lič nih pred me tih, am pak bi jih tudi nad gra di li. Ko pa je bilo gra di vo pri prav lje no in predstav lje no tudi dru gim ko le gom, ni bilo ni ka kr šnih za drž kov, da ne bi tega iz ved li tudi v ka te rem ko li dru gem od del ku pr ve ga let ni ka gim na zi je (ali pa tudi v če tr tem let ni ku, ko se di ja ki pri prav lja jo in po nav lja jo za ust ni del ma tu re). Pri pou ku slo venš či ne di ja ki v pr vem let ni ku spoz na jo živ lje nje pis Dan te ja Alighie ri ja in od lo mek iz Bo žan ske ko me di je. Da bi to zna nje pri red nem pou ku slovenš či ne okre pi li, saj je ta tema vklju če na pri ust nem delu ma tu re iz slo venš či ne se z uči te lji ca mi slo venš či ne stri nja mo, da je smi sel no Dan te ja in Bo žan sko ko medi jo obrav na va ti med pred met no, z raz lič nih zor nih ko tov, na raz lič ne na či ne in pri pred me tih, ki jih ima jo di ja ki v prvem let ni ku. Že le la sem pou da ri ti po men mo je ga pris pev ka k skup ni temi tudi z na ve zo va njem na temo, ki jo pred pi su je jo ob vez ni ma tu ri tet ni pred me ti. Obe nem pa sem že le la di ja kom be se di lo in av tor ja prib li ža ti tudi z vi di ka ita li jan ske kul tu re, ki Dan te ju in Bo žan ski ko me di ji za go to vo pos ve ča več jo po zor nost kot Slo ven ci. Po leg tega je Dan te meni zelo ljub in me nim tudi, da je mno go pre ma lo znan šir še mu kro gu ko le gov. Ker pa je tema iz jem no zah tev na in smo se je do slej lo te va li zelo pre vid no in le v viš jih let ni kih, sem bila po stav lje na pred ve lik iz ziv. 94

95 Primeri uvajanja novosti v praksi Po na ključ ju sem za sle di la in terv ju z Ro ber tom Be nig ni jem 38, ki je v zadnjih le tih na pre cej iz vi ren na čin prib li žal Dan te ja ši ro ke mu kro gu gle dal cev. Ro ber to Be nigni je na mreč v in terv ju ju med dru gim ome nil, da v nje go vih kra jih tudi po vsem neu ki ljud je zna jo ver ze iz Bo žan ske ko me di je na pa met, ker jim je to pre pro sto všeč. Vpra ša la sem se, kaj je ti sto, kar bi»šlo v uho«tudi na šim di ja kom. Kako bi tej cilj ni sku pi ni lah ko na pri ja zen na čin prib li ža la Dan te ja? Kak šno me to do naj upo ra bim, da pri di ja kih ne bi vzbu di la od po ra do ob vez ne ga knji žev ne ga be se dila? Kaj bi vzbu di lo na dalj nje za ni ma nje za sa mo stoj no bra nje od lom kov knji ževnih del? Ome nje ni in terv ju mi je na nek na čin od prl pot do re ši tve, kako v pr vem let ni ku obrav na va ti tako zah tev no knji žev no be se di lo, kot je Bo žan ska ko me di ja. Pred stav ljam jo v na da lje va nju. S sode lo va njem v pro jek tu sem že le la do ka za ti, da se tuji je zik lah ko na ve zu je na raz lič ne teme (li te rar ne, po ljud noz nans tve ne, stro kov ne), ki jih di ja ki obrav na va jo pri dru gih pred me tih. Pri pou ku tu je ga je zi ka se zato ne ome juj mo zgolj na raz vija nje spo ra zu me val ne zmož no sti v vsak da njih si tua ci jah, am pak stre mi mo k uresni če va nju ci ljev, ki so re le vant ni za raz voj ce lost ne oseb no sti mla dost ni ka. Di ja ki tako k obrav na va ne mu be se di lu pri sto pa jo bolj prob lem sko, ce lost no, vklju ču je jo več vi di kov, ne le je zi kov nega. Po leg slo ve nistk sem k delu pri teg ni la še uči te lji co li kov ne umet no sti, s ka te ro sva sku paj iz bra li gra di vo in se pri pra vi li na tim sko delo pri uri li kov ne umet no sti. S pro fe so ri co zgo do vi ne pa sva se do go vo ri li o vse bi nah in na či nu obrav na ve zgo dovin ske ga ob dob ja, ome je ne ga na Dan te jev čas in pro stor. Uro sem iz ved la sama Se sta vi ne uč ne eno te Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: Uč no eno to sem iz ved la v prvem let ni ku, ko jo di ja ki obrav na va jo pri red nem pou ku slo venš či ne. (dru gi) tuji je zik A1 Uč ni ci lji V ok vi ru med pred met ne ga po ve zo va nja di ja ki: se sez na ni jo z enim naj po mem bnej ših ita li jan skih, sve tov no zna nih avtor jev; spoz na jo ne ka te re zna čil no sti li te rar ne ga us tvar ja nja v ob dob ju poz nega sred nje ga veka (slo venš či na); utrdijo in po no vi jo zna nje, ki so ga us vo ji li pri pou ku slo venš či ne, npr. poz na va nje me tri ke (ita li janš či na); 38 Vir: Chi ca go hu ma ni ties fe sti val XIV, Is ti tu to Ita lia no di cul tu ra, Chi ca go; Pro ject Coordi na tors Ei leen R. Mac ke vich, Pre si dent, Chi ca go Hu ma ni ties Fe sti val Fran ces ca Va lente, Di rec tor, Is ti tu to Ita lia no di Cul tu ra With sup port from Ita li dea Park Hyatt, Chi ca go In con tro Cop yright 2003 Is ti tu to Ita lia no di Cul tu ra, Chi ca go. 95

96 ITALIJANŠČINA raz šir ja jo poz na va nje vse bi ne obrav na va ne ga dela (Bo žan ske ko me dije) in av tor je ve ga živ lje nje pi sa (ita li janš či na); ra zu me jo krat ko in pre pro sto be se dilo, ki se na na ša na živ lje nje pis avtor ja, opis in vse bi no dela (ita li janš či na); pri ita li janš či ni uri jo spret no sti go vor ne ga izra ža nja (iz go var ja va, re cita ci ja, umet niš ka in ter pre ta ci ja); spoz na jo je zik 13. sto let ja (in pri mer jal no z zgo do vin skim raz vo jem slo venš či ne, uza veš ča jo spre mi nja nje je zi ka sko zi čas); sez na ni jo se z zgo do vin skim in po li tič nim kon tek stom 13. in 14. sto letja v Ita li ji (slo venš či na in ita li janš či na); pri mer ja jo slo ven ske stro kov ne izra ze na po droč ju li kov ne umet no sti z ita li jan ski mi in raz vi ja jo spo sob no sti, da poiš če jo po ve za vo med podob ni mi izra zi v obeh je zi kih (be sed je v slo venš či ni z ita li jan ski mi ustrez ni ca mi v uč nem je zi ku), da skle pa jo o po dob nem po me nu (če pozna jo izraz v enem je zi ku, lah ko pred vi de va jo nje gov po men v dru gem je zi ku) (ita li janš či na); sez na ni jo se z druž be no-po li tič ni mi raz me ra mi obrav na va ne ga ob dobja (zgo do vi na); na sli kah, ki se na ve zu je jo na Bo žan sko ko me di jo, poiš če jo slo gov ne zna čil no sti ter jih ume sti jo v umet nost no-zgo do vin ska ob dob ja in sme ri; pre poz na jo os nov no iko no gra fi jo in poz na jo vse bi no po sa mez nih del; na va ja jo se na na tanč nost in do sled nost opa zo va nja in skle pa nja; izra ža jo čus tva in svoj po gled na svet (li kov na umet nost). Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti pri ita li janš či ni Di ja ki/di ja ki nje: pre be re jo pre pro sto be se di lo (bio gra fi jo) in do ka že jo ra zu me va nje tako, da pi sno re ši jo ne kaj pre pro stih vaj; po do živ lja jo pe sni tev v iz vir ni ku, pre poz na jo in si za pom ni jo ne kaj naj bolj zna nih ver zov iz Bo žan ske ko me di je (v slo venš či ni in ita li janšči ni); zna jo na preprost na čin pred sta vi ti, kaj jim je v knji žev nem delu (ali fil mu) všeč in kaj ne; raz vi je jo po zi ti ven od nos do obrav na va ne ga knji žev ni ka in nje go ve ga dela; opa zu je po dob nost med ne ka te ri mi izra zi v slo venš či ni in ita li janš či ni. 96 Iz ho dišč no be se di lo Iz bra la sem zna ne od lom ke iz Bo žan ske ko me di je (v ita li janš či ni in v slo venš či ni); krat ko be se di lo o Dan te je vem živ lje nju in nje go vem delu sem pri pra vi la tako, da sem poe no sta vi la raz lič na be se di la.

97 Primeri uvajanja novosti v praksi Di dak tič ni pri stop: delo z li te rar nim be se di lom Gle de na to, da so di ja ki pri ita li janš či ni za čet ni ki, je bil pou da rek na iz go vor ja vi, uži va nju v me lo dič no sti in in to na ci ji ita li janš či ne; če prav gre za sta ro ita li janš či no, ni bil pou da rek na ra zu me va nju vseh izra zov, am pak na 'ča rob no sti' umet niš ke ga po do živ lja nja. Po mem bna se mi je zde la tudi umeš če nost iz vir ne ga be se di la v druž be no-zgo dovin ski kon tekst in s tem bolj še ra zu me va nje li te rar ne ga po me na obrav na va ne ga gra di va. Uči la in uč ni pri po moč ki: vi deo ka se ta (Vit to rio Gas sman leg ge Dan te), gra fo skop, zem lje vid srednje in se ver ne Ita li je 14. sto let ja, ra ču nal nik, pro jek tor, de lov ni li sti Po tek uč ne eno te Di ja ki so pri red nem pou ku slo venš či ne spoz na li živ lje nje pis Dan te ja Alig hie ri ja in nje go vo delo Bo žan ska ko me di ja ter obrav na va li iz bra ni od lo mek. Pri pou ku ita lijanš či ne se na ve žem na obrav na va no delo. Mo ti va ci ja (uvod na): Di ja ke po zo vem, naj na pod la gi zelo krat ke ga pred va ja ne ga od lom ka ugo to vi jo obrav na va no temo, naj za me noj po no vi jo za čet ni verz iz Bo žan ske ko me di je, uri jo iz go vor in sku ša jo uži vati v 'umet niš ki in ter pre ta ci ji'. Po tem po ka žem iz vir nik in pre vod Bo žan ske ko me di je (pre vod A. Ca pu der v treh vo lum nih). Po go vo ri mo se o po te ku dela v na sled njih urah. Raz vi ja nje bral ne ga ra zu me va nja (1. del): Pred sta vim vaje za delo z be se di lom, ki se na na ša na živ lje nje pis Dan te ja Alig hieri ja, in se s tem na ve žem na zna nje, ki so ga di ja ki us vo ji li pri pou ku (glej pri lo go: na lo gi 1 in 2), pi sno od go vo ri jo na vpra ša nja za ra zu me va nje be se di la in v be se di lu poiš če jo zah te va ne izra ze. Raz vi ja nje slu šnih in go vor nih zmož no sti: Di ja ki po slu ša jo/gle da jo iz bra ne, naj bolj zna ne in več krat ci ti ra ne ter pov ze te odlom ke iz Pe kla, ki jih pred stav lja priz na ni ita li jan ski igra lec Vit to rio Gas sman (ali Ro ber to Be nig ni). S pre ki ni tva mi in po nav lja nji pred va ja ne ga po snet ka di ja kom omo go čim, da za igral cem gla sno po no vi jo do lo če ne ver ze in sku ša jo po sne ma ti na čin, slog in me lo dič nost sli ša ne ga umet niš ke ga go vo ra. Raz vi ja nje bral ne ga ra zu me va nja (2. del): Pre be re jo krat ko pred sta vi tev dru gih Dan te je vih del; sez na nim jih z os no va mi razvo ja ita li jan ske ga je zi ka (lin gua vol ga re) in s krat ko ob no vo iz bra nih spe vov, ki so 97

98 ITALIJANŠČINA jih sli ša li re ci ti ra ti. Po drob nej šo vse bi no iz bra nih spe vov spoz na jo tako, da dele po sa mez nih po ve di po ve že jo v smi sel no ce lo to, do pol ni jo po ve di, ob no vi jo odlomek v slo venš či ni, opi še jo sli ko, po ve zu je jo pre vo de, s tem po no vi jo, kar so se že bili nau či li pri slo venš či ni. Raz vi ja nje go vor nih zmož no sti: Na na sled njem de lov nem li stu (Uč ni list 1: O Dan te ju, nje go vem živ lje nju in delu in Uč ni list 2: Bo žan ska ko me di ja) iz bra ne ver ze v ita li janš či ni po ve že jo s slo ven skimi pre vo di (A. Ca pu der), jih po ja sni jo in pred vsem in ter pre ti ra jo. Na kon cu ver ze ume sti jo v us trez ne spe ve Pe kla Bo žan ske ko me di je, kot je raz vid no iz na vo di la na de lov nem li stu. V na sled nji uri smo ob zem lje vi du sred nje in se ver ne Ita li je 14. sto let ja (Uč ni list 1: O Dan te ju, nje go vem živ lje nju in delu, Uč ni list 2: Bo žan ska ko me di ja) pov zeli Dan te jev živ lje nje pis, s so de lo va njem uči te lja zgo do vi ne pa pred sta vi li nje go vo po li tič no de jav nost in kra je, kjer je izg na ni pe snik bi val. Di ja ki so na pod la gi zemlje vi da ugo to vi li iz jem no 'pi sa no' po li tič no raz de li tev Ita li je v Dan te je vem ča su. Ob sli kov nem gra di vu (ra ču nal nik, pro jek tor) so s pro fe so ri co li kov ne umet no sti po no vi li slo gov ne zna čil no sti po sa mez nih li kov nih del, na ka te rih so upo dob lje ni liki ali do god ki iz Bo žan ske ko me di je. Dela so ča sov no ume sti li in ugo tav lja li ikono gra fi jo. Sli ke so si sle di le vse od pr vih ro ko pi snih za pi skov Bo žan ske ko me di je, pre ko re ne san se in ba ro ka, do 20. sto let ja z ilustra ci ja mi Sal va dor ja Da li ja. Hkra ti s tem so po sa mez ne stro kov ne ter mi ne pri mer ja li z ita li jan ski mi, ugo tav lja li po dobnost stro kov nih izra zov in skup nih ko re nov. Med tem kro no loš kim in sti li stič nim pre gle dom li kov nih del uči telj ita li janš či ne po jas nju je tudi vse bi no Bo žan ske ko me di je in oko liš či ne, na ka te re se sli ka na na ša, ozi ro ma po zo ve di ja ke, naj sami po jas nju je jo vse bi no. S tem di ja ki utr ju je jo svo je zna nje. Ur je nje pi sne ga, go vor ne ga (in li kov ne ga) izra ža nja: Ob kon cu eno te iz de la jo pla ka te, s katerimi opre mi jo učil ni co. Pos ve ča jo se grafič ne mu ob li ko va nju, za pi še jo ne ka te re naj bolj zna ne ver ze iz Bo žan ske ko me di je (npr. nad vhod na vra ta učil ni ce so za pi sa li uvod ni verz Las cia te ogni spe ran za, voi ch'en tra te). Ob vsem tem gla sno po nav lja jo/be re jo verze iz Bo žan ske ko me di je. Ne ka te ri se ver ze nau či jo na pa met. Upo ra ba zna nja: Di ja ki na pod la gi pred stav lje ne bio gra fi je Dan te ja Alig hie ri ja opi še jo živ lje nje kate re dru ge ose be. Okre pi jo zmož nost pre pro ste ga pov ze ma nja vse bi ne li te rar ne ga dela ali fil ma. 98

99 Primeri uvajanja novosti v praksi Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja Ugo to vi la sem, da je mo go če na us tre zen na čin pri sto pi ti tudi k je zi kov no in umetniš ko zelo zah tev nim de lom. Za ra di po ve zo va nja raz lič nih pred me tov so di ja ki zelo mo ti vi ra ni. Zde lo se jim je, da če se nam uči te ljem ne kaj zdi tako po mem bno, da se po ve zu je mo, po tem je to res smi sel no po slu ša ti. Gra di vo, ki je na sta lo po mno gih urah pri pra ve, lah ko zdaj upo rab ljam sama ali pa ka te ra ko li ko le gi ca, in ni več tre ba vla ga ti to li ko dela. Iz kuš nja s tim skim pou če va njem pri li kov ni umet nosti je bila po zi tiv na: tako uči te lji kot di ja ki smo na mreč ugo to vi li, kako za ni mi vo je po ve zo va nje dveh pred me tov na isto temo. Če prav sem spr va na sple tu sama iz bra la ogrom no sli kov ne ga gra di va, je ra zum lji vo, pre vla dal stro kov ni iz bor uči telji ce li kov ne umet no sti, saj je mo ra la obrav na va ne slo ge in av tor je vpe ti v kon tekst uč ne ga na čr ta. Obe sva se nau či li mar si če sa: jaz ne kaj o li kov ni umet no sti, ona pa ob mo jih ko men tar jih vse bi ne Bo žan ske ko me di je in raz la ge po me na stro kov nih izra zov tudi ne kaj je zi ka in kul tu re; pred vsem pa sva se nau či li, kako so de lo va ti. Ref lek si ja di ja kov Di ja ki so iz ku si li, da jim zna nja, ki so si jih pri do bi li pri enem šol skem pred me tu, lah ko zelo ko ri sti jo pri ra zu me va nju obrav na va ne teme pri ne kem dru gem predme tu; skrat ka, da se zna nja ne le po ve zu je jo, am pak če so us trez no pred stav lje na, tudi nad gra ju je jo in bo ga ti jo nji ho vo ra zu me va nje. Nav du še no so po nav lja li ne kate re ver ze iz Bo žan ske ko me di je (v ita li janš či ni in slo venš či ni). Všeč jim je bilo tudi igral sko nasto pa nje - in ter pre ti ra nje od lom kov. Viri in li te ra tu ra 1 Dan te: ( ). 2 Di vi na Co me dia: ( ). Pri lo ge Uč ni list 1: O Dan te ju, nje go vem živ lje nju in delu Uč ni list 2: Bo žan ska ko me di ja 99

100 ITALIJANŠČINA Uč ni list 1 O Dan te ju, nje go vem živ lje nju in delu Pre be ri te živ lje nje pis Dan te ja Alig hie ri ja DANTE ALIGHIERI Dan te Alig hie ri è il pri mo gran de poe ta ita lia no. Nas ce a Fi ren ze nel La sua fa mi glia è no bi le ma non ric ca. Suo pa dre si chia ma Alag hie ro e sua ma dre Ga briel la, det ta Bel la. Sua ma dre muo re gio va ne e suo pa dre spo sa un al tra don na che si chia ma Lapa. Quan do ha 9 anni Dan te in con tra per la pri ma vol ta Bea tri ce e si in na mo ra su bi to di lei. Bea tri ce muo re nel 1290, poc hi anni dopo il ma tri mo nio con un al tro fio ren ti no. Nel le ope re di Dan te Alig hie ri, dopo la sua mor te Bea tri ce di ven ta la Don na An ge lo. Dan te più tar di si spo sa con un'al tra fio ren ti na, Gem ma. Con lei ha quat tro fi gli: Ja copo, Pie tro, Gio van ni e An to nia. Dan te stu dia a Fi ren ze e a Bo log na. Si oc cu pa di po li ti ca. È ne mi co del Papa e per questo deve las cia re Fi ren ze. Va in esi lio e non ri tor na mai più a Fi ren ze. Viag gia per tut ta l'ita lia. Vive a Sie na, Ve ro na, Ra ven na dove è os pi te di fa mi glie no bi li. Muo re il 14 settem bre del 1321 a Ra ven na. 2. Od go vo ri te na vpra ša nja o Dan te ju. a. Quan do nas ce Dan te 40? b. Dove nas ce? c. Come si chia ma sua ma dre? d. Con chi si spo sa il pa dre dopo la mor te del la pri ma mo glie? e. Di chi si in na mo ra Dan te? f. Dove stu dia Dan te? g. Qua le città deve las cia re? h. Perché? i. Dove muo re Dan te? Slika 1: Dante V be se di lu o Dan te ju poiš či te izra ze, s ka te ri mi bo ste smi sel no do pol ni li na slednje po ve di. a. Dan te è un fa mo so. b. Nas ce nel Di ja ki spre jemajo be se di lo v ita li janš či ni še le po obrav na vi Dan te ja pri pou ku slo venš či ne. 40 Vir sli ke Dan te ja Alig hie ri ja: 76/ !Dante_Alighieri_(copper_engraving).jpg (citirano ).

101 Primeri uvajanja novosti v praksi c. Bea tri ce è di Fi ren ze, è una. d. Se hai mol ti sol di sei. e. Dan te deve las cia re Fi ren ze, va in. 4. Le ope re prin ci pa li di Dan te Alig hie ri [G lede na je zik us trez no raz vr sti dela, ki se na ha ja jo v ok virč ku]: In vol ga re 41 In la ti no: De Mo narc hia La Vita Nuo va La Di vi na Com me dia De vul ga ri elo quen tia (sul la lin gua ita lia na) 41 Il vol ga re era la lin gua del vol go (cioè la lin gua del po po lo; la pa ro la»vol go«de ri va dal la ti no vul gus = po po lo). 101

102 ITALIJANŠČINA Uč ni list 2 O vse bi ni Bo žan ske ko me di je Po sre du jem vzor ce ne ka te rih vaj, ki sem jih iz ved la po bra nju od lom kov Bo žan ske ko medi je, ki jih di ja ki poz na jo, saj so jih pred hod no obrav na va li pri pou ku slo venš či ne. Upora bi la sem raz lič ne tipe na log, s ka te ri mi sem pre ver ja la ra zu me va nje vse bi ne pe sni tve. S tem na či nom sem do se gla, da so bili di ja ki bolj mo ti vi ra ni za spre je ma nje pe sni tve, saj so po tej de jav no sti mo ra li re še va ti raz lič ne vr ste na log. 1. Smi sel no po ve ži dele po ve di v obeh stolp cih. 1 Nel 1300 Dan te a Dan te nell In fer no. 2 In con tra tre b nel Pa ra di so. 3 Vir gi lio ac com pag na c perchè non è cri stia no. 4 Da van ti al Pa ra di so d ha 35 anni. 5 Vir gi lio non può en tra re nel Pa ra di so e Dan te e Vir gi lio si sa lu ta no. 6 Bea tri ce gui da Dan te f ani ma li Na pi ši po ved, ki je za pi sa na na vho du v Pe kel. Dan te e Vir gi lio sono da van ti alla por ta dell' In fer no. Ecco le pa ro le scrit te sul la por ta:» «3. Na pi ši ime bro dar ja. Chi tras por ta le ani me con la bar ca? 4. Do pol ni po ved z us trez no šte vil ko. Nel can to Mi nos se di ri ge le ani me, e seg na loro la stra da. Dan te vede due per so ne che vo la no. Sono Pao lo e Fran ces ca. 5. Po vej zgodbo v slo venš či ni. Fran ces ca rac con ta la sto ria del suo amo re. Lei è spo sa ta ma ama un al tro, di nome Pao lo. Men tre leg go no in sie me un li bro, Pao lo e Fran ces ca si ba cia no. Il ma ri to di Fran ces ca li sco pre e li uc ci de. 6. Iz sli ke raz be ri, kako so kaz no va ni sa mo mo ril ci. I sui ci di sono tras for ma ti in. 102

103 Primeri uvajanja novosti v praksi 7. Po ve ži te iz vir nik (v na da lje va nju) s pre vo dom. Iz ka te rih spe vov so vze ti ver zi? 1) Jaz, ki po ši ljam te, sem Bea tri ce, od tam, ka mor na zaj me vodi ce sta, priš la iz lju bez ni, ki iz mene kli če. 2) Tu sko zi do tr pe če ga greš me sta, tu sko zi pot gre v več ne bo le či ne, tu sko zi k po gub lje nim pe lje ce sta. Kdor vsto piš, pu sti zu naj upe vsa ke! 3) Na sre di na še ga živ lje nja pota sem goz du čr ne mu za šel v glo bi ne, ker me na stran pot je za ved la zmo ta. 4) In me nim, da je me nil, da jaz me nim... 5) Ne koč ljud je, zdaj gr če smo v tem lesu. 6) Lju be zen, ki dè ljub lje nim lju bi ti, me je za mik nje gov to li kan vžga la, da še, kot zreš, ne mo rem je uga si ti.... A) Cred'io ch'ei cre det te ch'io cre des se B) Uo mi ni fum mo, e or siam fat ti ster pi: C) Per me si va ne la città do len te, per me si va ne l'et ter no do lo re, per me si va tra la per du ta gen te. Las cia te ogni spe ran za, voi ch'en tra te. D) Amor ch'a nul lo ama to amar per do na, mi pre se del co stui pia cer sì for te, che, come vedi, an cor non m'ab ban do na. E) I'son Bea tri ce che ti fac cio an da re veg no del loco ove tor nar di sio; amor mi mos se, che mi fa par la re. F) Nel mezzo del cam min di no stra vita mi ri tro vai per una sel va os cu ra ché la di rit ta via era smar ri ta

104 ITALIJANŠČINA Med pred met no po ve zo va nje v stro kov ni gim na zi ji: Pro mo ci ja šo le Maja Va len tič, Sred nja tehniš ka šo la Ko per Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Na slov gra di va: Tema: Eno ta: Čas: Pro jekt na na lo ga na temo re kla me Re kla ma za šo lo Med pred met no po ve zo va nje (slo venš či na, an gleš či na, ita li janš či na in in for ma ti ka) skup no 23 šol skih ur 104 Sem men torska uči te lji ca in uči te lji ca ita li janš či ne na Sred nji teh niš ki šo li v Ko pru, kjer pou ču jem že dvaj set let. Sem tudi čla ni ca Dr žav ne pred met ne ko mi si je za itali janš či no za splo šno ma tu ro. Z Za vo dom RS za šols tvo sem so de lo va la pri ob li kova nju uč nih na čr tov za sred nje stro kov no in po klic no izo bra že va nje. V zad njih le tih opa žam, da po sta ja jo di ja ki vse bolj pa siv ni in vse manj mo ti vi ra ni za uče nje. Eden iz med vzro kov je tudi ta, da opra vi mo ve li ko nji ho ve ga dela uči te lji sami: po stre že mo jim, na pri mer, z infor ma ci ja mi, do ka te rih bi se lah ko do ko pa li tudi sami. V svo ji dol go let ni prak si sem po go sto po sku ša la us tva ri ti raz me re za uč ne si tua ci je, ki bi bile di ja kom za ni mi ve. Po stop no sem opuš ča la kla sič ne pri sto pe in fron tal no ob li ko dela ter bolj ali manj us pe šno uva ja la ino va tiv ne pri sto pe in de jav no sti, pri ka te rih je di jak de ja ven sous tvar ja lec pou ka. Ugo to vi la sem, da je po ve zo va nje z dru gi mi pred me ti na iz bra ni uč ni vse bi ni s po moč jo pro jekt ne ga dela in tim ske ga so de lo va nja eden iz med na či nov, ki di ja ke za nes lji vo pri teg ne. Zato sem se od loči la, da vam pred sta vim zgled med pred met ne ga po ve zo va nja, ki sem ga s svo ji mi ko le gi iz ved la pred krat kim. Ta pri stop je zah te ven in pri ude le že nih uči te ljih ter ja or ga ni za cij ske spo sob no sti in zmož no sti tim ske ga so de lo va nja. Po go ji za us pe šen po tek in za klju ček medpred met ne ga po ve zo va nja so: poz na va nje ci ljev in uč nih vse bin raz lič nih pred me tov; tim sko so de lo va nje vseh ude le že nih uči te ljev na vseh stop njah pro jekta (na čr to va nje, iz va ja nje in eval va ci ja do sež kov); vklju če va nje di ja kov v vse stop nje uč ne ga pro ce sa (iz bi ra teme, pri prava med pred met nih po ve zav, iz pe lja va, ana li za); skrb na iz bi ra ci ljev in na log: di ja ko vo delo naj bo os miš lje no, iz del ki mo ra jo ime ti do lo če no upo rab no vred nost; med pred met na po ve za va mora biti skrb no na čr to va na ter vse bin sko in or ga ni za cij sko us trez no iz pe lja na. Če je na čr to va nje pou ka skrb no pri prav lje no, ima uči telj med iz va ja njem de javno sti manj dela. Prev ze ma vlo go koor di na tor ja, de jav ni so pre tež no di ja ki. V uč ni pro ces uči telj de jav nejše po se že po nov no v zad nji fazi, pri vred no te nju zna nja.

105 Primeri uvajanja novosti v praksi Med pred met no po ve zo va nje spod bu ja di ja ke, da so sa mo stoj nej ši in učin ko vi tej ši. Di ja ki pri po ve zo va nju z dru gi mi pred me ti ne le pri do bi va jo zna nje, am pak razvi ja jo tudi raz lič ne kom pe ten ce. Zna nje, ki ga us vo ji jo na ta na čin, je traj nej še in upo rab nej še. Ide ja o pro jek tu»re kla ma za šo lo«je na sta la v šol skem raz voj nem timu v sklo pu med pred met ne ga po ve zo va nja med slo venš či no, ita li janš či no, an gleš či no in in forma ti ko. Cilj tega med pred met ne ga po ve zo va nja je bil spre me ni ti teo re tič no snov o re kla mi, ki so jo obrav na va li pri urah slo venš či ne, v kon kre ten pro jekt: pro mo ci jo šo le. Konč ni di ja kov iz de lek je raz lič no pro mo cij sko gra di vo: zgi ban ka in vi deo po sne tek o šo li. To vse bi no smo iz bra li zato, ker je pro jekt po te kal v ča su, ko se je šo la de jav no priprav lja la na in for ma tiv ni dan za učen ce os nov nih šol. Na men tega pro jek ta je bil, da z us trez nim pro mo cij skim gra di vom pri va bi mo čim več učen cev k vpi su na na šo šo lo. Di ja ki so mo ra li v ok vi ru pro jek ta iz de la ti pre prič lji vo re klam no spo ro či lo za zna no cilj no sku pi no: učen ce za ključ nih raz re dov de vet let ke in nji ho ve star še. Naroč nik iz del ka je bil rav na telj ozi ro ma šo la. No sil ni pred met pro jek ta je bila slo venš či na. Pri tem pred me tu so di ja ki us vo ji li teo re tič na zna nja o re kla mi. Nau či li so se raz li ko va ti do bro re kla mo od sla be. Pri in for ma ti ki so se nau či li upo rab lja ti orod ja, s ka te ri mi so iz de la li zgi ban ko in posne li re kla mo. Pri pou ku an gleš či ne in ita li janš či ne so di ja ki ana li zi ra li raz lič ne vr ste re klam nih be se dil oz. gesel, jih pri mer ja li med se boj in nato še s slo ven sko raz li či co. Slo ven sko be se di lo v zgi ban ki so pov ze li v an gleš či ni in ita li janš či ni. Or ga ni zi ra li smo dvo je sre čanj z zu na nji mi pre da va te lji, ki se uk var ja jo z ob li kova njem in us tvar ja njem re klam nih og la sov. Na šo li nam je pre da val gra fič ni ob liko va lec. Di ja ki so spoz na li za ko ni to sti ob li ko va nja ti ska nih re klam v ob li ki le ta ka, zgi ban ke, da ril ne vreč ke itd. Dru go sre ča nje pa je bilo v te le vi zij skem stu diu RTV Ko per Ca po di stria, kjer so si di ja ki og le da li, kako re kla ma na sta ne, to rej od na ro čila in za mi sli do kon kret ne ga iz del ka. Delo je po te ka lo v skrb no na čr to va nih sku pi nah: vsa ka sku pi na je mo ra la iz de lati zgi ban ko in po sne ti re kla mo. Svo je iz del ke so iz de lo va li doma in v šo li. Po leg red nih ur pou ka smo pro jek tu na me ni li en dan. Delo v sku pi nah je bilo raz gi bano, vsa ka sku pi na je ime la svoj ra ču nal nik, vi deo-ka me ro, fo toa pa rat itd. Uči te lji men tor ji smo po ma ga li z nas ve ti, hkra ti pa smo oce nje va li delo po sa mez ni kov v sku pi ni. Pred sklepno pred sta vi tvi jo so ime li di ja ki še ne kaj dni ča sa, da so do kon ča li svo je iz del ke. Na pred sta vi tvi je vsa ka sku pi na pred sta vi la svo je čla ne, de li tev na log zno traj skupi ne, te ža ve, na ka te re so na le te li, in svo je konč ne iz del ke, ki jih je oce nje va la trič lan ska ko mi si ja. Se stav lja li so jo uči te lji in rav na telj šo le v vlo gi pred sed ni ka ko mi si je. Oce nje va li so vse bi no, iz vir nost, upo rab nost, slo gan in ka ko vost iz del ka. Po krat kem pos ve tu je ko mi si ja iz bra la naj bolj ši iz de lek in ga na gra di la. Di ja ki so bili za svo je iz del ke oce nje ni pri vseh vklju če nih pred me tih, in si cer smo oce nje va li: be se di lo zgi ban ke in ob li ko va nje re klam ne ga ge sla (slo venš či na), pov ze ma nje vse bi ne oz. pre vod stro kov nih izra zov (tuji je zi ki), 105

106 ITALIJANŠČINA ob li ko va nje e-be se di la (in for ma ti ka), vi deo po sne tek (vsi). Na kon cu so di ja ki iz pol ni li an ke to, v ka te ri so izra zi li svo je mne nje in vti se o projek tu. Iz del ke di ja kov in po snet ke smo ob ja vi li na splet ni stra ni šo le: sts.si/index.php?podrobneje=videogalerija&id=14. TERMIN/ TRAJANJE NAČRTOVANE DEJAVNOSTI SLOVENŠČINA INFORMATIKA ITALIJANŠČINA ANGLEŠČINA 1 ura Na vo di la di ja kom: pred sta vi tev pro jek ta 3 ure Og led slo ven skih reklam, ko men tar ji 3 ure Vr ste re kla me in za koni to sti do bre re kla me 3 ure Orod ja za iz de la vo zgi ban ke in fil ma 2 uri Sku pin sko delo: na črt, raz de li tev na log znotraj sku pi ne, is ka nje in for ma cij, raz lič ni viri Upo ra ba oro dij za iz de la vo vi dea (Mo vie Ma ker) Og led ita li jan skih re klam, pri mer java, ko men tar ji Ana li za ita li jan ske re kla me, ge slo 2 uri Pre vod oz. pov zetek slo ven ske ga be se di la v ita lijanš či ni Og led an gleš kih re klam, pri mer ja va, ko men tar ji Ana li za an gleš kih re klam Pre vod oz. pov zetek slo ven ske ga bese di la v an glešči ni ZUNANJI PREDAVATELJI Pre da va nje gra fič ne ga ob li ko val ca: kako nare di ti zgi ban ko 1 ura Obisk stu diev TV Ko per Ca po di stria: sre ča nje z ob li ko val ci te le vi zij ske re kla me 6 ur Delo v sku pi nah 2 uri Pred sta vi tev iz del kov in iz bor naj bolj še re kla me 106

107 Primeri uvajanja novosti v praksi Se sta vi ne uč ne eno te Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: Pro jekt smo iz ved li v prvem let ni ku teh niš ke gim na zije. V tem pro gra mu uva ja mo raz lič ne me to de dela in po ve zo va nje med pred me ti. ita li janš či na kot tuji in kot dru gi je zik na na rod no meša nem ob moč ju slo ven ske Is tre. ita li janš či na kot tuji je zik: A1, A1+ in os nov na raču nal niš ka zna nja; ita li janš či na kot dru gi je zik: B1 in os nov na ra čunal niš ka zna nja. Uč ni ci lji in kom pe ten ce spre je ma nje be sed ne ga in ne be sed ne ga re klam ne ga spo ro či la s te le vizi je, ča so pi sa, le ta ka, zgi ban ke itd., od ziv na spre je to be se di lo; poz na va nje be se diš ča, po ve za ne ga s šol skim si ste mom; vklju če va nje v splet (in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ska teh no lo gi ja); so de lo va nje v po go vo ru, opa zo va nje, izra ža nje stri nja nja/ne stri nja nja z iz bo rom be se diš ča, li kov, slik, barv, glasbe; ute me lje va nje last ne iz bi re, izra ža nje last nih sta lišč; raz vi ja nje kri tič ne pre so je oz. kri tič ne ga od no sa do re klam nih spo ro čil; is ka nje po dob no sti in raz lik med slo ven ski mi in ita li jan ski mi re klam nimi og la si (med kul tur na zmož nost); spre je ma nje za ko ni tosti učin ko vi te ga re klam ne ga og la sa; tvor je nje re klam ne ga be se di la, ge sla; raz vi ja nje kom pe tenc film ske ga in gra fič ne ga ob li ko va nja; raz vi ja nje last ne us tvar jal no sti; raz vi ja nje zmož no sti so de lo val ne ga dela in uče nja; raz vi ja nje kom pe tenc vse živ ljenj ske ga uče nja. Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti Di jak: spoz na be se dil no vr sto (re klam ni og las): se sez na ni z ob li ko, je zi kom, na me nom ter raz vi je kri ti čen od nos do re klam ne ga be se di la; ob li ku je re klam no be se di lo in pri tem upo šte va na men ske, je zi kov ne in pred sta vi tve ne last no sti be se dil ne vr ste; ob li ku je sli kov no, gra fič no ob li ko va no re kla mo in jo po sna me. Iz ho dišč no be se di lo: re klam no be se di lo (te le vi zij sko, ra dij sko, ča so pi sno, re klamni le ta ki, zgi ban ke, pla ka ti ) 107

108 ITALIJANŠČINA Iz bra la sem ita li jan ske re kla me za kavo, av to mo bi le, krem ni na maz Nu tel la, teste ni ne Ba ril la in ne kaj re klam s so cial no vse bi no, ki lju di oza veš ča jo, npr. pro ti za puš ča nju ži va li ter tu ri stič no re kla mo. Upo ra bi la sem pred vsem av dio vi zual ni ma te rial, ker di ja ka bolj mo ti vi ra. Di dak tič ni pri stop raz vi ja nje kom pe tenc, so de lo val no, sku pin sko uče nje, delo z be se di lom, delo z viri (splet ne stra ni raz lič nih šol, slo var ji ). Uči la in uč ni pri po moč ki: ra ču nal nik z do sto pom do in ter ne ta, vi deo pro jek tor, pro gram sko orod je Win dows Me dia Pla yer, Mo vie Ma ker, ti skalnik, pa pir Viri 1 An nun zia ta, G. (2000): Il lin guag gio pubb li ci ta rio. Do stop no na splet ni stra ni: ( ). 2 As tol fi, F. (2007). Re go le d ar gen to per scri ve re un an nun cio pubb li ci ta rio ef fica ce. Do stop no na splet ni stra ni: regole-dargento-per-scrivere-un-annuncio-pubblicitario-efficace/ ( ). 3 Ita lian tour, SPOT 60: Ita lia much more. v=lcxm5ldgwp4 ( ). 4 Ma ria Rus si. SPOT: Nu tel la. Ris ve gli. (2008). v=fbmie7xztwk ( ). 5 Fe de ri co Te desc hi. Ba ril la spot. (2008). v=lak4hvmywbg ( ). 6 Vo da fo ne Ita lia. Spot. (2008). ( ). 7 Spot so cia le sul la si cu rez za sul la vo ro rea liz za to dal la coo pe ra ti va P.A.Z. di Lec ce nell'am bi to del pro get to»la vo ra re in si cu rez za - un af fa re di tut ti«por Pu glia ( ). 8 Spot Ban ca Me dio la num Fa mily Ban ker: v=ner6knjgxri ( ). 9 Sred nja teh niš ka šo la Ko per. ( ). 10 Sred nja šo la Pie tro Cop po Izo la. ( ). 11 Gi mna zi ja Gian Ri nal do Car li Ko per. ( ). 108

109 Primeri uvajanja novosti v praksi Po tek uč ne eno te pri ita li janš či ni Mo ti va ci ja (uvod na): Na pe lje va nje na novo snov: z vpra ša nji na pe ljem di ja ke k raz miš lja nju o re kla mah (npr. ka te re re kla me so jim všeč, kaj je cilj vsa ke re kla me, kdo na sto pa v re kla mah itd.) in na po vem po tek uč ne eno te. Delo z be se di lom (raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti): Di ja ki si og le da jo raz lič ne re kla me na you tu bu iz gor nje ga sez na ma. Sode lu je jo v po go vo ru, se od zi va jo na spre je to be se di lo, izra ža jo svo ja opa ža nja, stri nja nje/nestri nja nje z iz bo rom be se diš ča, li kov, slik, barv, glas be in po sre du je jo svo ja sta liš ča. Di ja ki us vo ji jo ne kaj zna nja o zgo do vi ni re kla me, s pou dar kom na te le vi zij skih re kla mah iz 60. in 70. let (npr. Ca ro sel lo), vir: ( ). Sle di ana li za raz lič nih re klam, to so pred vsem eko nom ski pro pa gand ni og la si in re kla me s so cial no vse bi no. Na pod la gi uči te lje vih vpra šanj di ja ki svo je ugo to vi tve za pi še jo v zve zek, nato pa svo je odgovore pri mer ja jo z dru gi mi. Za ni mi va je splet na stran: ( ). Za do ma čo na lo go ana li zi ra jo tri raz lič ne re klam ne og la se s te le vi zi je, ča so pi sa in ra dia. Upo ra ba zna nja: Na pod la gi od go vo rov di ja ki iz luš či jo za ko ni to sti učin ko vi te ga re klam ne ga og la sa in si jih za pi še jo v zvez ke. Svo je re ši tve pre ver ja jo na splet ni stra ni ( ). Na pod la gi pri dob lje ne ga zna nja di ja ki na pi še jo re klam no spo ro či lo za pro mo ci jo šo le in ob li ku je jo ge slo. Pri pre va ja nju stro kov nih izra zov si po ma ga jo s splet ni mi slo var ji in is ka njem in for ma cij na splet nih stra neh šol z ita li jan skim uč nim je zi kom na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre. Pre ver ja nje uč nih re zul ta tov: Trič lan ska neod vi sna ko mi si ja je oce ni la konč ne iz del ke di ja kov, in si cer gle de na vse bi no, iz vir nost, upo rab nost, delo v sku pi ni, ge slo in ka ko vost iz del ka. Pri ita lijanš či ni so di ja ki do bi li oce no za be se di lo v ita li janš či ni (iz vir nost, pre vod, be sedil na vr sta, je zi kov na pra vil no sti). Toč ko va la sem tudi so de lo va nje po sa mez nih di ja kov v sku pi ni. 109

110 ITALIJANŠČINA Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja V tako zah tev nem pro jek tu med pred met ne ga po ve zo va nja sem so de lovala pr vič. Tak šno delo mi je bilo všeč pred vsem zato, ker je bil konč ni iz de lek kon kre ten in upo ra ben. Delo smo za sta vi li zelo re sno. Skrb no smo na čr to va li vse de jav no sti. Ve li ko je bilo so de lo va nja med uči te lji, ve li ko smo se nau či li drug od dru ge ga. Drago ce ni so bili nas ve ti zu na njih pre da va te ljev. Men to ri ce smo z de lom di ja kov zelo za do volj ne, ker so v krat kem ča su us tva ri li zelo do bre iz del ke. Tak šne ob li ke dela spod bu ja jo di ja ke k več ji de jav no sti in tudi od go vor no sti do dru gih čla nov sku pine. Žal za ra di or ga ni za cij skih te žav ni smo vklju či li uči te lja li kov ne vzgo je, ki bi bil tudi po mem ben člen v pro jek tu. Se ve da smo za ra di od sot no sti uči te ljev, ki so ime li so ča sno pouk, na le te li na or ga ni za cij ske te ža ve. Bili smo tudi ča sov no ome je ni, kar ni nuj no pomanj klji vost, saj se to do ga ja v vsa kod nev ni stvar no sti. Ref lek si ja di ja kov Di ja kom je bila ob li ka pro jekt ne ga dela všeč. Tema pro jek ta je bila za ni mi va in ko rist na, zato si tak šnih ob lik dela še že li jo. Naj bolj jim je bilo všeč, da so snov obde la li na dru ga čen na čin, da so lah ko upo ra bi li svo jo do miš lji jo in us tvar jal nost, da so bili v sku pi nah sproš če ni in sa mo stoj ni. Po gre ša li so bolj še pro gram sko orod je za iz de la vo zah tev nej ših re klam. Ne ka te ri so pred la ga li, da bi de la li po ne kaj ur na dan v dalj šem ča sov nem raz po nu in ne zgoš če no na ne kaj dni. Delo v sku pi ni jim je bilo všeč, ven dar so ob ča sno ime li te ža ve pri med se boj nem us kla je va nju. Pred laga li so, da bi sami iz bi ra li čla ne sku pi ne gle de na in te re se. Tako bi bili tudi iz del ki bolj ši. Me ni li so tudi, da bi bilo do bro, če bi nji ho ve iz del ke oce nje va li pred stav ni ki cilj ne sku pi ne pro jek ta - učen ci de vet let ke. Pri lo ge Pro mo cij sko gra di vo: Le tak (delo di ja kov) 110

111 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 1 Le tak učen cev Sred nje teh niš ke šo le Koper 111

112 ITALIJANŠČINA Pro jekt no delo v stro kov ni gim na zi ji: Po ve zo va nje z oko ljem Maja Va len tič, Sred nja teh niš ka šo la Ko per Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Na slov gra di va: Tema: Eno ta: Pred vi den čas: Obisk Sa mou prav ne skup no sti ita li jan ske na rod no sti/ Vi si ta alla Co mu nità de gli ita lia ni di Ca po di stria Za kaj se učim ita li janš či no? Med pred pred met no po ve zo va nje s slo venš či no 3 ure Le tos pou ču jem v pr vem let ni ku stro kov ne gim na zi je, kjer se uči te lji v ok vi ru šolske ga raz voj ne ga tima tru di mo sku paj na čr to va ti in po pe stri ti pouk z raz lič ni mi pri sto pi, med temi je tudi pro jekt no delo. Ugo tav lja mo, da je tako pri dob lje no znanje, pri dob lje no na tak na čin upo rab nej še in traj nej še. Z uči te lji co slo venš či ne sva že v sep tem bru pri pra vi li med pred met no po ve za vo na temo dvo je zič no sti in obrav na va no snov zao kro ži li z obi skom se de ža Sa mou pravne skup no sti ita li jan ske na rod no sti v Ko pru. Sku pi no di ja kov in uči te ljev je spre jel pred sed nik Sa mou prav ne skup no sti ita li jan ske na rod no sti in nam opi sal nji ho vo de jav nost. Med pred sta vi tvi jo so di ja ki iz pol nje va li de lov ni list, na ka te rem so bila raz lič na vpra ša nja v zve zi z zgo do vi no in de lo va njem Sa mou prav ne skup no sti ita lijan ske na rod no sti. Vpra ša nja so bila v slo venš či ni in v ita li janš či ni. Ob mo re bit nem ne ra zu me va nju so lah ko pre da va te lja vpra ša li za po ja sni lo. Obisk smo kon ča li z do dat no za dol ži tvi jo, ki so jo di ja ki opra vi li doma. Od go vo re na de lov nem li stu in do ma čo na lo go smo pre gle da li pri na sled nji uri. Pri pou ku slo venš či ne se di ja ki ob za čet ku pr ve ga let ni ka sre ča jo z de fi ni ci jo mater ne ga in urad ne ga oz. dr žav ne ga je zi ka. Ugo tav lja jo, kak šen je po lo žaj ita li janš či ne (in ma džarš či ne) v Slo ve ni ji ter kak šen je po lo žaj slo venš či ne v za mejs tvu. Pri pou ku ita li janš či ne se di ja ki v pr vem let ni ku gim na zi je naj prej sre ča jo s temo pr ve ga uč ne ga sklo pa»jaz, moja šo la, moje oko lje«, pri ka te rem raz vi ja jo spo ra zume val ne zmož no sti na temo pred sta vi tve sebe in svo jih so šol cev, živ lje nja na šo li in v bliž nji oko li ci. Pri obrav na vi teme se spo pri me jo tudi z vpra ša njem, za kaj se mo ra jo uči ti ita li jan ski je zik. Ker je na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre ita li janš či na ob ve zen pred met, di ja ki naj prej opre de li jo po lo žaj ita li jan ske ga je zi ka v Slo ve ni ji in v slo ven ski Is tri. Us vo ji jo izra za dvo je zič nost in več je zič nost. Sez nani jo se z de lo va njem ita li jan ske skup no sti v Slo ve ni ji in s pra vi ca mi, ki jih ima jo manj ši ne v Evrop ski uni ji. Nav zoč nost go vor cev ita li jan ske ga je zi ka v di ja ko vem oko lju us tvar ja raz me re za ne po sred no rabo ita li janš či ne tudi zu naj šo le, zato je obisk se de ža Sa mou prav ne skup no sti ita li jan ske na rod no sti v Ko pru ideal na prilož nost za raz vi ja nje po zi tiv nih sta lišč do uče nja ita li janš či ne nas ploh. 112

113 Primeri uvajanja novosti v praksi Se sta vi ne uč ne eno te Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: Uč no uro sem iz ved la v prvem let ni ku gim na zi je na za čet ku šol ske ga leta. Tema je v skla du z uč nim na črtom in raz vi ja med kul tur no zmož nost. Dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre B1 Uč ni ci lji Raz vi ja nje kom pe tenc: med kul tur na zmožnost: od pr tost do raz lič nih je zi kov in kultur, strpnost in so žit je; ra zu me va nje vlo ge ita li janščine in ita li jan ske manjšine v Slo ve ni ji, raz vi ja nje kri tične pre so je: is ka nje po dob no sti in raz lik med ita li jan sko manjšino v Slo ve ni ji in slo ven sko v Ita li ji. Raz vi ja nje zmožno sti spre je ma nja be se dil v ita li janščini: ce lost no ra zu me va nje po slušane ga in pre bra ne ga be se di la ter ne be sedne ga spo ročila, is ka nje do ločenih po dat kov. Raz vi ja nje zmožno sti tvor je nja be se dil v ita li janščini: pov ze ma nje vse bi ne v slo venščini in ita li janščini, izražanje last nih sta lišč. Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti Pri ča ku jem, da bo ta de jav nost po ma ga la di ja kom po stop no raz vi ti po zi ti ven odnos in spo što va nje do dru ge ga na ro da, do nji ho ve ga je zi ka in kul tu re ter pre se či ste reo ti pe in ne strp nost do dru gih. Vno sno be se di lo: fo to gra fi je, splet ne stra ni, de lov ni list Di dak tič ni pri stop: kom pe tenč ni pri stop, delo z viri Uči la in uč ni pri po moč ki: ra ču nal nik z do sto pom do med mrež ja, vi deopro jek tor, de lov ni list Viri 1 Mest na ob či na Ko per. Dostopno na spletni strani: koper_si/imgs/mein/logo.gif ( ). 113

114 ITALIJANŠČINA 2 Oba la.net. Dostopno na spletni strani: ( ). 3 Dvojezične krajevne table. Dostopno na spletni strani: media/images///600xx/feb2008// jpg ( ). 4 Sa mou prav na skup nost ita li jan ske na rod no sti Ko per. Dostopno na spletni strani: ( ). 5 Sa mou prav na skup nost ita li jan ske na rod no sti Ko per. Dostopno na spletni strani: ( ). 6 MI MA Ve či ne spoz na va jo manj šine. Dostopno na spletni strani: slori.org/mima/index.php? lang=slo&pag=2 ( ). 7 MI MA Ve či ne spoz na va jo manj ši ne. Dostopno na spletni strani: slo ri.org/mima/in dex.php?lang=ita&pag=1&phpsessid=d36760a2a516a620 a7ef93 ( ) Po tek uč ne eno te Mo ti va ci ja (uvod na): Na plat no pro ji ci ram ne kaj fo to gra fij z dvo je zič ni mi na pi si. Z vpra ša nji na pe ljem di ja ke, da mi raz lo ži jo, za kaj so v ko pr ski ob či ni in na Oba li dvo je zič ni na pi si. Delo z be se di lom (raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti): Splet na stran pro jek ta MI.MA, Ve či ne spoz na va jo manj ši ne/ Le mag gio ran ze co nosco no le mi no ran ze: 16a620a7ef932466b05563 ( ) ( ) S po moč jo risb di ja ki opi še jo zna čil no sti ob mej ne ga po droč ja in je zi kov no po sebnost. Na splet ni stra ni si og le da jo, kak šne so pra vi ce ita li jan ske manj ši ne v Slo veni ji. Us vo ji jo ter mi na dvo je zič nost in več je zič nost. Upo ra ba zna nja: Di ja ki si og le da jo splet no stran Sa mou prav ne skup no sti ita li jan ske na rod no sti v Ko pru in pre ve ri jo, kako manjši na ure sni ču je svo je pra vi ce. Sle di obisk Sa mou prav ne skup no sti ita li jan ske na rod no sti v Ko pru. Di ja ki od go varja jo na vpra ša nja z de lov ne ga li sta (glej pri lo go). Če na vpra ša nje ne zna jo od go vori ti, vpra ša jo go sti te lja ali pa od go vor poiš če jo na splet ni stra ni. 114 Pre ver ja nje uč nih re zulta tov: Do ma ča na lo ga: na splet ni stra ni =slo di ja ki pre be re jo, kak šne so pra vi ce slo ven ske manj ši ne v Ita li ji in jih

115 Primeri uvajanja novosti v praksi pri mer ja jo s pra vi ca mi ita li jan ske manj ši ne v Slo ve ni ji. Svo ja opa ža nja za pi še jo v zve zek; v svo jem me stu poiš če jo pet dvo je zič nih ta bel in vse bi no na pi še jo v zve zek. Di ja ki opa zu je jo dvo je zič ne na pi se, ugo tav lja jo pri mer lji vost spo ro či la in opo zo ri jo na mo re bit ne je zi kov ne in dru ge na pa ke. O tem po ro ča jo pri na sled nji uri Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja Mi slim, da je uč na eno ta us pe la, še po se bej obisk Sa mou prav ne skup no sti ita li janske na rod no sti. Z obi skom so se di ja ki sez na ni li s kon kret nim pri me rom de lo va nja ome nje ne in sti tu ci je in ude ja nja njem dvo je zič no sti. Tako so v živ ljenj ski si tua ci ji utr di li snov, ki so jo obrav na va li pri pou ku. Pred stav ni ki ita li jan ske na rod no sti so po ka za li ve li ko na klo nje nost do tak šnih sre čanj. Ref lek si ja di ja kov Di ja ki so bili za do volj ni, ker je pouk po te kal dru ga če, kljub ne ka te rim»šol skim na lo gam«(do pol nje va nje de lov ne ga li sta). Mo ti lo jih je le, da niso zna li od go vo ri ti na vsa vpra ša nja. To pa zato, ker se vpra ša nja niso po pol no ma uje ma la z vse bi no pre da va nja in so bili pri si lje ni spra še va ti in se tako tudi iz po sta vi ti. Pri lo ge Uč ni list: Visi ta alla Co mu nità de gli ita lia ni di Ca po di stria 115

116 ITALIJANŠČINA Sche da/uč ni list Vi si ta alla co mu nità de gli ita lia ni di Ca po di stria 1. Come si chia ma il pa laz zo dove ha sede la Co mu nità de gli ita lia ni di Ca po di stria? 2. Quan do è sta to co strui to il pa laz zo? In che sti le è sta to co strui to? 3. Come vie ne chia ma ta co mu ne men te la sede del la Co mu nità? 4. Seg na sul la car ti na dove si tro va l'edi fi cio. 5. Che cosa si tro va all in ter no dell edi fi cio? Slika 1: Zem lje vid Ko pra Dostopno na spletni strani: bi la_ak tual no/ko per1.jpg. Univer za Ko per, Znans tve no ra zi sko val no sre diš če Ko per ( ).

117 Primeri uvajanja novosti v praksi 6. La Co mu nità por ta il nome di San to rio San to rio. Chi era e perché è im por tan te? 7. Ka te re so de jav no sti Skup no sti Ita li ja nov v Ko pru? 8. Na štej vid nej še pred stav ni ke Skup no sti Ita li ja nov v Ko pru. Pe sni ki/pi sa te lji: No vi nar ji: Umet ni ki: 9. La Co mu nità ha anc he una sua pubb li ca zio ne. Qual è il suo ti to lo? 10. La Co mu nità van ta una ric ca bib lio te ca. Qua li sono i suoi te so ri? A quan do ri sal go no i più an tic hi li bri in essa con ser va ti? 11. Perché que sti li bri sono im por tan ti? 12. Il ter ri to rio del Li to ra le slo ve no è con si de ra to zona bi lin gue. De fi nis ci l'es pres sio ne bi lin gui smo. 13. Kako na na rod nost no me ša nem ob moč ju upo šte va mo dvo je zič nost? 14. Kako lah ko tudi ti pri po mo reš k bolj še mu spo što va nju dvo je zič no sti? Per sco pri re al tre cose im por tan ti vi si ta il sito del la Co mu nità: org/it/comunita-degli-italiani-capodistria.html (Sa mou prav na skup nost ita li jan ske na rodno sti Ko per) ( ). 117

118 ITALIJANŠČINA Upo ra ba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je Ma ri ne la Ša vle Reš čič, E-razvojna skupina za italijanščino Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Na slov gra di va: Tema: Eno ta: Pred vi den čas: Upo ra ba je zi ka za raz vi ja nje so cio ling vi stič nih, so cio kultur nih kom pe tenc (med kul tur ne zmož no sti); Pri mer obrav na ve slen ga»come te nes su no mai«(od lo mek iz is toi men ske ga fil ma, Ita li ja, 1999, re ži ser Ga brie le Muc ci no) La que stio ne dei ve sti ti 5 ur Sem Ma ri ne la Šavle Reščič, men tor ska učite lji ca in čla ni ca e-raz voj ne sku pi ne za ita li janščino. V svo ji dol go let ni učitelj ski karieri sem ve li ko krat upo rab lja la film, saj ima vr sto po zi tiv nih last no sti, kot na pri mer: je iz vir no gra di vo, pri ka te rem je di jak iz po stav ljen tu je mu/dru ge mu je zi ku z vid ni mi in slušnimi pre no sni ki; di jak lah ko sle di zgod bi, čeprav ne ra zu me vseh po drob nosti; skrb no iz bra na tema pri teg ne di ja ko vo po zor nost; spre je ma tujo stvar nost: po sluša raz lične go vor ce, iz go var ja vo, naglaševa nje, spoz na va go vo ri co te le sa, na va de, način živ lje nja, kul tu ro; so dob na teh no lo gi ja omo goča, da se do ločene iz se ke po po tre bi ponovi itd. Upo ra ba fil ma na la ga učite lju ve li ko pri pra ve, ve li ko več kot upo ra ba ti ska nih gradiv. Končni re zul tat pa je ve li ko boljši, saj je us trez no iz bran film od lična iz točnica za di ja kov prist nejši stik z je zi kom in tujo kul tu ro in nje no glob lje ra zumeva nje. Na pri me ru uč ne eno te, ki je pred stav lje na v na da lje va nju, se lah ko pre pri ča mo, kako smi sel no je na čr to va nje pou ka z upo ra bo fil ma pred vsem ta krat, ko že li mo di ja ke mo ti vi ra ti za spre jet je ne ko li ko dru gač nih je zi kov nih vzor cev 43, si cer zelo po gostih v iz vir nem je zi kov nem oko lju. Gre za raz kri va nje os nov nih se sta vin sporo ča nja, ti pič ne slo gov ne in zvrst ne zaz na mo va no sti 44, ki jih sprem lja jo ne be sed na izraz na sreds tva in kul tu ro loš ki vzor ci v žar go nu ita li jan skih mla dost ni kov. Di ja ki se sez na ni jo z novo je zi kov no re snič nost jo, ki na sta ja in se spre mi nja kot po sle dica do lo če nih druž be nih po ja vov ali gi banj. To vrst ne je zi kov ne in ko mu ni ka cij ske si tua ci je so to rej pro dukt spre mi nja jo če se druž be in nje nih po ja vov. Ker so del 43 mi cro lin gua (ital.) 44 re gi ster v tu je je zi kov ni di dak ti ki 118

119 Primeri uvajanja novosti v praksi druž be, so tudi del je zi kov ne re snič no sti zno traj do lo če nih»je zi kov nih skup no sti«, ki jih dru ži jo ena ki in te re si ali živ ljenj ski slo gi. No vejša dog na nja so raz kri la, da je učenje tu je ga je zi ka, ki ne vključuje tudi medkul tur nih vi di kov na ro da ozi ro ma družbe, po pol no ma umet no in neus pešno. Jezi ka to rej ne mo re mo odd vo ji ti od real ne ga oko lja in raz mer, v ka te rih je zik živi in se raz vi ja. Vse pre več učite ljev je, žal, še ved no na rav na nih iz ključno na raz vi ja nje je zi kov nih zmožno sti, ven dar za ob vla do va nje ko mu ni ka cij skih si tua cij ne zadošča samo pozna va nje je zi kov nih norm. Poz na ti mo ra mo npr. tudi nor me ne ver bal ne ko mu ni kaci je, ki jih ve li ko krat za ne ma ri mo, kot da so ge ste, mi mi ka, pro stor ska in časov na raz sežnost po vsod na sve tu ena ki! Ven dar je prav poz na va nje teh norm bis tve no za popolno in pra vil no ra zu me va nje in ob vla do va nje spo ročanj skih po ložajev. Zna no je tudi, da je upo ra ba av dio vi zual ne ga ma te ria la v di dak ti ki po mem ben pripo moček za do se ga nje boljših re zul ta tov pri poučeva nju/učenju tu je ga je zi ka. Razi ska ve na mreč kažejo, da si ljud je za pom ni mo 10 od stot kov videnega, 20 od stotkov slišane ga in 50 od stot kov ti ste ga, kar je vi de no in slišano obe nem. To po me ni, da je učenje tu je ga je zi ka ob upo ra bi fil ma učin ko vi tejše in na rav no. Di ja ki so ve liko bolj mo ti vi ra ni za spre je ma nje je zi kov nih in kul tur nih vse bin. Film z na slo vom Come te nes su no mai do ka zu je, kako po mem bno ko mu ni ka cij sko vlo go ima jo ob lačila, ki nam lah ko ve li ko po ve do o oseb nost nih značil no stih ti stega, ki jih nosi, ali celo to, ka te ri so cial ni sku pi ni pri pa da Se stavine uč ne eno te Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: Uč na eno ta je bila iz ve de na v če tr tem let ni ku sred njega stro kov ne ga izo bra že va nja. ita li janš či na kot dru gi je zik na na rod no me ša nem območ ju slo ven ske Is tre B2 Uč ni ci lji Osredo to či la sem se pred vsem na med kul tur ne vi di ke uče nja tu je ga/dru ge ga je zika, in si cer: pre poz na va nje zna čil no sti mla din ske ga slen ga; zaz na va na reč nih pr vin rim ske ga na reč ja; spoz na va nje po me na in vlo ge so cio kul tur nih vred not, ki jih izra ža jo na či ni ob la če nja in upo ra ba raz lič nih mod nih do dat kov. Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti Di jak se sez na ni s po ja vom je zi kov nih raz li čic in na re čij zno traj več je je zi kov ne sku pi ne (knjiž no-po go vor ne ita li janš či ne). Po men slen gov skih in na reč nih izrazov, s ka te ri mi se sre ča v fil mu, zna raz lo ži ti v splo šno-po go vor ni raz li či ci. 119

120 ITALIJANŠČINA Iz ho dišč no be se di lo Od lo mek iz fil ma z na slo vom Come te nessuno mai 45, zvrst ko me di ja, re ži ser in sce na rist Ga brie le Muc ci no, igra jo: Sil vio Muc ci no, Giu lia Stei ger walt, Giu lia Carmig na ni, Anna Ga lie na, Enri co Sil ve strin, Giu lia Cic co ne, Si mo ne Pa ga ni, Ca te ri na Sil va, leto Di dak tič ni pri stop kom pe tenč ni (raz vi ja nje kom pe tenc) in te gra ci ja IKT Iz bra la sem od lo mek iz fil ma, ki je po žel iz je men us peh med mla di mi v Ita li ji in je te mat sko zelo pri me ren, saj so v os pred ju mla dost ni ki, ki se spo pa da jo z lju be zenski mi, dru žin ski mi in šol ski mi te ža va mi. Di ja ki se sre ča jo z je zi kov no raz li či co, ki je v stal nem raz vo ju in spre mi nja nju, in jo upo rab lja jo iz ključ no mla di za med se boj no spo ra zu me va nje v do lo če nem pro storu (šo la, di sko te ka, go stin ski lo ka li itd.). Po leg spe ci fič ne ga je zi ka, ki je me ša ni ca po go vor ne ita li janš či ne in rim ske ga na reč ja, jih dru ži jo skup ni in te re si in po dob ne najst niške te ža ve. Uči la in uč ni pri po moč ki: raču nal ni ki, vi deo pro jek tor, gra fo skop, DVD za pis pred la ga ne ga fil ma, pa pir, svinč nik Viri 1 Come te nes su no mai (1999). [DVD], re ži ser: Ga brie le Muc ci no. 2 Splet na stran s po dat ki o fil mu in krat kim opi som zgod be: org/wiki/come_te_nessuno_mai ( ). 3 Do ku ment s pri po ro či li za di dak tič ni pri stop k obrav na vi ome nje ne ga fil ma v raz re du: ( ). 4 Splet na stran na me nje na fil mu, med dru gim lah ko jav nost v fo ru mu izra zi svojo oce no fil ma: 5& ord=1 ( ). 5 Slo var mla din skih izra zov: ref=esphpsbdx ( ). 6 Mini slo var mla din ske ga je zi ka: ( ). 7 Slo var mla din ske ga je zi ka: ( ). 8 Od lo mek iz fil ma Come te nes su no mai: nessuno.avi ( ). 9 Tran skrip ci ja tek sta: ( ). 45 Dostopno na spletni strani: ( ). 120

121 Primeri uvajanja novosti v praksi 10 In te rak tiv ne na lo ge: ( ). 11 Kri žan ka, sleng: ( ). 12 Ig no ne, A. (2002): Pri mi pia ni su gli ita lia ni. Te sto di let tu ra di lin gua e ci viltà ita lia na per stra nie ri. Li vel lo in ter me dio ed avan za to. Guer ra Edi zio ni Po tek uč ne eno te Mo ti va ci ja (uvod na): Prič nem z»vi har je njem mož ga nov«. Di ja ki poiš če jo slen gov ske izra ze, ki jih najpo go ste je upo rab lja jo v svo jem oko lju med po go vo rom z vrst ni ki in raz miš lja jo o nji ho vem pomenu, raz šir je no sti in iz vo ru. Delo z be se di lom (raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti): Og led od lom ka iz fil ma Come te nes su no mai, ki je do seg ljiv na arnes.si/~sspmresc/nessuno.avi. Dija ki po zor no sprem lja jo iz sek iz fil ma in po sku ša jo do je ti glav no mi sel dia loga. Po pr vem og le du iz se ka uči telj di ja ke us me ri na splet ni na slov: arnes.si/~sspmresc/trascrizione.doc. Na tej stra ni je tran skrip ci ja dia lo ga. Sle di glasno bra nje be se di la in nato iz pi so va nje be sed, ki jih di ja ki opre de li jo kot slen govske. Iz bra ne be se de uči telj za pi še na pro soj ni co, ki jo pro ji ci ra na tab lo. V ob li ki vo de ne ple nar ne raz pra ve di ja ki ugotav lja jo, za ka te ro ita li jan sko na reč je gre in ka te ra so cial na sku pi na ga upo rab lja. Po raz pra vi jih uči telj us me ri na spletno stran: Di ja ki v dvo ji cah re šu je jo na lo go tako, da ugo tav lja jo po men na reč nih in slen gov skih izrazov ter iz be re jo pra vil ne od go vo re. Upo ra ba zna nja: Di ja ki si po nov no og le da jo iz sek iz fil ma, nato jih uči telj us me ri na splet no stran: Di ja ki v dvo ji cah re šu je jo na lo go. Pri re še va nju si po ma ga jo tako, da si odlomek iz filma več krat og le da jo na svo jem ra ču nal ni ku. Ko vsi re ši jo na lo go, jo uči telj pro ji ci ra na tab lo in sku paj jo pre ve ri jo ter ko men tira jo. Obe nem raz re ši jo mo re bit na vpra ša nja ali ne ja sno sti. Sle di delo z be se di lom, in si cer uči telj us me ri di ja ke na splet ni naslov: vestiti.doc, kjer je krat ko be se di lo z na slo vom»perché si ve ste così?«. Bra nju be se di la sle di vo de na ple nar na di sku si ja o izraz no sti spo ro či la ne ver bal ne ko mu ni ka ci je pri raz lič nih na či nih ob la če nja in upo ra be mod nih do dat kov. Pred lagam na sled nja vpra ša nja: Qua le mes sag gio vo glio no lan cia re i gio va ni con l ab bi glia men to e con lo sti le che scel go no? A chi si is pi ra no? Come sono clas si fi ca ti i grup pi in base ai ve sti ti e agli ac ces so ri che in dos sa no? Fate par te anc he voi di qualc he grup po spe ci fi co? ecc. 121

122 ITALIJANŠČINA Po kon ča ni raz pra vi di ja ki upo ra bi jo pri dob lje no zna nje tako, da re ši jo in te rak tiv ne na lo ge, ki so do seg lji ve na splet nih na slo vih: V pri me ru te žav lah ko di ja ki do sto pa jo do slo var jev, ki po jas nju je jo po men slengov skih izra zov in so do seg lji vi na splet nih stra neh: V na sled njih dveh urah uči telj pred va ja ce lo ten film. Pre ver ja nje uč nih re zul ta tov: V skla du z za pi sa ni mi ci lji se od lo či mo za ob li ko sa mo pre ver ja nja di ja ko vih uč nih do sež kov. Di ja ke raz de li mo v sku pi ne in jim do de li mo vlo ge raz lič nih oseb, ki nasto pa jo v dia lo gih. Re ci ti ra jo be se di lo od lom ka in kar naj bolj upo šte va jo pra vil no in to na ci jo, iz go var ja vo, ne be sed no spo ro ča nje itd Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja Di ja ki so bili iz jem no mo ti vi ra ni za delo, pred vsem za ra di te ma ti ke in di dak tič ne ga pri sto pa, ki je te me ljil na upo ra bi IKT. Ves čas so bili de jav ni. V ve li ko po moč pri iz ved bi uč ne eno te mi je bilo zna nje IKT. V pri hod nje bi v uro vklju či la tudi slo venš či no. Sku paj z uči te lji co slo venš či ne bi lah ko na čr to va li uč no eno to, kjer bi vzpo red no raz miš lja li tudi o upo ra bi slen ga v slo ven skem pro sto ru. Lah ko bi se sta vi li tudi kra tek slo var ček naj bolj raz šir je ne ga slen ga v rabi pri di ja kih. Ref lek si ja di ja kov Di ja ki so spoz na li pred vsem to, da ob sta ja več je zi kov nih real no sti, ki jih je tre ba upo šte va ti in jih vsaj del no spoz na ti. Zelo ver jet no je na mreč, da bodo ob sti ku z na rav ni mi go vor ci na le te li na tako in po dob no je zi kov no rabo. Za ve da jo se, da je je zik živ, da se raz vi ja in da ved no sle di po ja vom in spre mem bam v druž bi. Predla ga li so stik z vrst ni ki iz Ita li je, in si cer s po moč jo iz bra ne ga mla din ske ga fo ru ma, kjer ko mu ni ka ci ja po te ka iz ključ no v slen gu. Izra zi li so že ljo po us po sab lja nju in upo ra bi zna kov ne ga je zi ka, zna čil ne ga za elek tron sko ko mu ni ka ci jo, kot so elektron ska po šta in SMS-spo ro či la. 122

123 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ge Pri lo ga 1: Tran skrip ci ja be se di la Come te nes su no mai Pri lo ga 2: Cosa in ten do no i ra gaz zi con le se guen ti bat tu te? Pri lo ga 3: Od lo mek iz knji ge Pri mi pia ni su gli ita lia ni Pri lo ga 4: So cio lin gui sti ca 1 Pri lo ga 5: So cio lin gui sti ca 2 Cruciverba sui diversi look Pri lo ga 6: So cio lin gui sti ca 3 123

124 ITALIJANŠČINA Pri lo ga 1 Tran skrip ci ja be se di la COME TE NESSUNO MAI (Ita lia, 1999, re gia Ga brie le Muc ci no) Sil vio e Pon zi par la no e fu ma no quan do ri ce vo no una te le fo na ta dal loro ami co Lo ren zo che li in vi ta ad an da re alla dis co te ca Z Tap con lo sco po di ri morc hia re. La dis co te ca è fre quen ta ta dai pa rio li ni. Sil vio e Pon zi non han no i ve sti ti adat ti... Pon zi: Ma ce l hai i pan ta lo ni stret ti a zam pa sot to? Sil vio: C ho dei jeans dell anno scor so che me stan no bel li stret ti. Pon zi: De vo no es se re a zam pa: inu ti le pure che us cia mo se nun ce l hai. Sil vio: Ma te ce l hai? Pon zi: A me fan no schi fo. Sil vio: Fan no schi fo pure a me... Lo sai che pen so? Che dob bia mo di stin guer ci. Pon zi: Da chi? Sil vio: Dai pre ci si. Sil vio: Dob bia mo far gli ve de re che c ab bia mo per so na lità noi! Pon zi: Come fac cia mo? Sil vio: An dia mo al Z Tap con i no stri ve sti ti. Pon zi: Ma sei mat to? La que stio ne dei ve sti ti Sil vio: Pon zi: Sil vio: Pon zo: Pon zi: Sil vio: Pon zi: Sil vio: Pon zi: A Roma più o meno ci di vi dia mo in fas ci, al ter na ti vi, be boy e pre ci si, che poi sa reb be ro i pa rio li ni, poi ci sono quel li come mia so rel la. Che sono i nor ma li. I nor ma li. Gli al ter na ti vi sono quel li che mio fra tel lo con ti nua a chia ma re zecc he. Sono quel li tipo noi, c han no la lo gi ca del tra san da to, pan ta lo ne sdru ci to, maglio ne lar go ma ga ri un po bu ca to, ma nien te d at til la to. Sono i pre ci si che si ve sto no at til la to. I fas ci sono i fas ci, esi sto no da sem pre, li ri co nos ci perché han no te ste ra sa te, an fi bi e giacc he bom ber con lo scu det to dell Ita lia. I be boy sono quel li che stan no tut to il gior no sui pat ti ni e ta vo le da ska te. Si ve sto no larg hi larg hi, gli pia ce la mu si ca hip hop, si di vi do no in tribù e seg na no il ter ri to rio con i tag. Poi ci sono i punk, ri fiu to del le re go le e di tut to il re sto. 124

125 Primeri uvajanja novosti v praksi Sil vio: Pon zi: Sil vio: E quel li che in ve ce le re go le le ac cet ta no tut te dal la pri ma all ul ti ma, e cioè i pre ci si, i pa rio li ni. Di so li to sono di de stra ma non è che glie ne fre ga più di tan to del la po li ti ca. Gli pia ce ve stir si bene, ugua li in tut to, ma la cosa che con ta di più è la mar ca, se non c hai la cosa giu sta con la mar ca giu sta sei un fal li to. Da van ti alla dis co te ca Sil vio e Pon zi in con tra no l ami co Lo ren zo (ve sti to da pa rio li no). Pon zi: Aho nun c en tria mo un caz zo noi qua. Lo ren zo: Aho c ave te mes so un ca si no a ve ni re. Pon zi: Ma nun c ave va mo cose da met ter ci. Sil vio: E que sta dove l hai pre sa? Sem bri un pa rio li no per fet to. Lo ren zo: Me la so com pra ta. Sil vio: Mor tac ci tua! Pon zi: Me l hai por ta ti i sol di? Lo ren zo: Dai an dia mo, aho an dia mo Pon zi: Oh me ser vo no ades so quei 10 sacc hi. Lo ren zo: Dai non sono un caz zo 10 sacc hi al gior no d oggi. Pon zi: Sei ve ra men te un tirc hio. Lo ren zo: Sei tu che con ti nui a chie der me li. Pon zi: Sei pro prio uno stron zo. Sil vio: Dai non se lo pi glia nes su no sto ca tor cio (ri fe ri to al mo to ri no). All en tra ta del la dis co te ca Pon zi: Sil vio: Pon zi: Sil vio: Mi sen to che oggi becc hia mo. Sì eh? Ma che pen si? Che dob bia mo pen sa re? Che den tro sia mo io te e loro. But ta fuo ri del la dis co te ca: Così non pos so far vi en tra re. Pon zi: Sil vio: Ma stia mo con lui eh! Perché? But ta fuo ri del la dis co te ca: Non sta te ap po sto! Sil vio: Pon zi: Oh ma oggi ci sia mo ve sti ti al ter na ti vi ma di so li to sia mo pre ci si pure noi, eh. Lo ren zo o oo. But ta fuo ri del la dis co te ca: Las cia te en tra re chi deve pas sa. 125

126 ITALIJANŠČINA Pon zi: Ma è pro prio si cu ro che non pos sia mo en tra re? Sil vio: Gra zie tan te, eh an dia mo via, dai an dia mo via... Al mu seo (dopo che non sono rius ci ti ad en tra re in dis co te ca) Sil vio: Pon zi: Sil vio: Pon zi: Sil vio: Pon zi: Sil vio: Che po sto di mer da! Pie no di fi gli di papà. Che poi, se ci pen si bene, sia mo fi gli di papà pure io e te. Perché dici così? Perché non ci man ca nien te neanc he a noi. Non ci man ca nien te ma sia mo di ver si dai pa rio li ni. Solo perché an dia mo alla»leo par di«. Perché se an da va mo ai Pa rio li, era va mo pa rio li ni pure noi... e se era va mo nati in pe ri fe ria era va mo di ver si 126

127 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 2 Cosa in ten do no i ra gaz zi con le se guen ti bat tu te? Cer ca e sce gli le fra si cor ris pon den ti! <= 1/5 => 1. Oh me ser vo no ades so quei 10 sacc hi. A. Vo glio che tu mi re sti tuis ca i sacc hi che ti ho pre sta to. B. Vo glio i sol di che ti ho pre sta to. C. Mi ser vo no 10 sacc hi vuo ti. 2. Aho c'ave te mes so un ca si no a ve ni re. A. Ave te fat to un ca si no pri ma di ve ni re. B. Ci ave te mes so poco tem po a ve ni re. C. Ci ave te mes so mol to tem po a ve ni re. 3. Dai non se lo pi glia nes su no sto ca tor cio. A. Dai non ti dan no un sol do per que sto fer ro vecc hio. B. Dai non lo pren de nes su no que sto vecc hio mo to ri no. C. Dai non si pren do no pes ci con que sto ag geg gio. 4. Mi sen to che oggi becc hia mo. A. Sen to che oggi ci bec ca la po li zia. B. Sen to che oggi le becc hia mo dai no stri ge ni to ri. C. Sen to di tro va re una ra gaz za. 5. È un po sto pie no di fi gli di papà. A. È un po sto pie no di bam bi ni pic co li. B. È un po sto pie no di fi gli ac com pag na ti dai papà. C. È un po sto pie no di ra gaz zi che non han no prob le mi eco no mi ci. 127

128 ITALIJANŠČINA Pri lo ga 3 Od lo mek iz knji ge Pri mi pia ni su gli ita lia ni Be se di lo je vze to iz knji ge Anne Ig no ne Pri mi pia ni su gli ita lia ni. Te sto di let tu ra di lin gua e ci viltà ita lia na per stra nie ri. Li vel lo in ter me dio ed avan za to (Guer ra Edi zio ni, 2002). Perché si ve ste così Se con do voi, in quan ti grup pi si pos so no di vi de re i gio va ni ita lia ni in base ai loro sti li di ab bi glia men to? Per cosa essi spen do no più sol di? A chi si is pi ra no? Jeans strac cia ti e ma gliet te da hip pie. An fi bi fos fo res cen ti e scar pe da gin na sti ca con la zep pa. Sco pri te qui cosa spin ge vo stro fi glio a se gui re le paz ze mode dei teena ger di oggi di Lu cia Cor na Sce ne di vita quo ti dia na in una gran de città. Alla fer ma ta dell au to bus chiacc hie ra no due ra gaz ze. En tram be in dos sa no jeans dall orlo lun go e con sun to, scar pe da ten nis e cion do li et ni ci. Poc hi me tri più in là è suo na ta la fine del le le zio ni di un li ceo. Una fiu ma na di tee na ger in giub bot to, ca mi cia e pul lo ver si ri ver sa fuo ri dal por to ne, in for can do bici e mo to ri ni. Una lei (farà il ter zo o il quar to anno) ab brac cia il fi dan za ti no che l as pet ta: lui por ta la ma gliet ta di un grup po rock, an fi bi e un cap pel li no di lana ce la to sul la fron te. Nien te di stra no. Se non che, a guar da re que sti ra gaz zi, ci si ac cor ge di quan to di ver si e ap pa re- n te men te con tra stan ti sia no i loro sti li di ab bi glia men to. Perché?»L abi to non è più lega to a un ideo lo gia come suc ce de va nel Ses san tot to e ne gli anni Set tan ta«, spie ga Emanue la Mora, so cio lo ga, che in sie me alla col le ga Lau ra Bo vo ne ha pubb li ca to in que sti gior ni il sag gio La moda del la me tro po li (Fran co An ge li).»i gio va ni scel go no uno sti le o ma ga ri se lo in ven ta no, in ma nie ra più fes si bi le, me dian do tra ciò che pia ce loro e ciò che fa ten den za«. 128

129 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 4 So cio lin gui sti ca 1 Sce gli per ogni spa zio la so lu zio ne che ri tie ni più ap pro pria ta! Bel lis si mo film gran de... sil vio e ga brie le... un film es tre ma men te in te res san te... am bien ta to nel mon do. Se in ecco fat to l'amo re era dimo stra to cm una cosa nor ma le... qui è una cosa i ra gaz zi deve an co ra ma ni fe star si al 100 x ed è que sto il bel lo del film. bel le le sce ne di mas sa... crea te mol ta mae stria da muc ci no. e gran de pro va d at to re di sil vio muc ci no. già pro met te va scin til le... un fi na le stu pen do, un film ba sa to sul le cre den ze dei ra gaz zi, e una sto ria d amo re dol ce e. e la scwe na dei ke as sal ta no la scuo la... im pressio nan te la ke c'è al gior no tra i ra gaz zi... for se quel la sce na mi ha seg na to mol to. in conc lu sio ne... un gran bel film... meno com me dia, ris pet to ad ecco fat to, ma mol ta mol ta... sul la vita ado les cen zia le. 129

130 ITALIJANŠČINA Pri lo ga 5 So cio lin gui sti ca 2: Cru ci ver ba sui di ver si look Com ple ta il cru ci ver ba e con trol la le tue scel te! Oriz zon ta le 1. fre quen ta to re di dis co tec he 3. cal cia to re che di so li to re sta in panc hi na, cioè fa da ri ser va 4. chi fa graf fi ti 5. per so na es per ta dell'as pet to, del modo di ve sti re 6. abi tan te di bor ga ta 8. fre quen ta to re di pa ni ne rie 9. chi as col ta la mu si ca me tal 10. per so na che fa con fu sio ne e pa stic ci 130 Ver ti ca le 2. chi am mi ra e se gue la mu si ca rock 7. chi fa par te di un grup po

131 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 6 So cio lin gui sti ca 3 Fra si es trat te dai dia log hi del film COME TE NESSUNO MAI Ab bi na le pa ro le alle des cri zio ni ri por ta te (tras ci na e ri las cia) Con trol la la ris po sta 1. Chi ac cet ta tut te le re go le è un 2. I pre ci si si ve sto no 3. Quel li con te ste ra sa te, an fi bi e giacc he bom ber sono i 4. Chi ri fiu ta le re go le è un 5. Un'al tra es pres sio ne per gli al ter na ti vi 6. Chi sta tut to il gior no sui pat ti ni e ta vo le da ska te è un 7. Un si no ni mo per i pre ci si 8. I pan ta lo ni stret ti a 9. Se non c'hai la cosa giu sta con la mar ca giu sta sei un 10. Quel li che non met to no mai nul la di at til la to A. fas ci B. at til la to C. pre ci so D. zecc he E. punk F. al ter na ti vi G. pa rio li ni H. fal li to I. be boy J. zam pa

132 ITALIJANŠČINA Knji žev ni pouk z upo ra bo in for ma cij skoko mu ni ka cij ske teh no lo gi je Ma ri ne la Ša vle Reš čič, E-razvojna skupina za italijanščino Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Tema: Eno ta: Pred vi den čas: Gli aran ci ni di Mon tal ba no (od lo mek umet nost ne ga be se di la av tor ja An dree Ca mil le ri ja) Ita li jan ska ku li na ri ka 5 šol skih ur Pri pou ku ita li janščine sem po go sto upo rab lja la in for ma cij sko-ko mu ni ka cij sko teh no lo gi jo (v na da lje va nju IKT), s ka te ro sem lažje sledila do ga ja nju v so dob ni di dak ti ki, me to di ki in last ni stro ki ter spre mi nja la kla sične ob li ke pou ka. IKT od prav lja ne načrtno izra bo časa, po veča učin ko vi tost učenja in spod bud no vpli va na raz vi ja nje učnih na vad. Di ja kom po nu ja ve li ko pri vlačnih načinov učenja tudi pri obrav na vi ne ko li ko zah tev nejših vse bin, kot je spre je ma nje književ ne ga be se di la. Tako mi je kljub niz ki mo ti vi ra no sti di ja kov za književni pouk z ne ko li ko dru gačnim pri sto pom us pe lo prib ližati di ja kom krajše književno be se di lo av tor ja An dree Ca mil le ri ja. Pri tej eno ti gre za spre je ma nje književ ne ga be se di la, od ziv na spre je to be se di lo s tvor je njem no ve ga be se di la (dia log, pi sni se sta vek) in za raz vi ja nje med kul tur ne zmožno sti. Di ja ki so ob po doživ lja nju književ ne ga be se di la spoz na va li in primerja li obe kul tu ri, pro stor ske iden ti te te ter se prib ližali dru gačnim ve denj skim in kultu ro loškim vzor cem. Iz ho diščno be se di lo je zah tev no, slo gov no zaz na mo va no, umet nost no be se di lo, ki ni ve za no na di ja kov oseb ni in mi sel ni svet. Zato sem ga uva ja la s pomočjo raz ličnih pre no sni kov: tisk (bra nje) in film ski od lo mek (gle danje in po slušanje). Na lo ge, ki iz vi ra jo iz tega be se di la, so raz no vrst ne gle de na vsebi no, ra ven in način iz va ja nja. Pri la ga ja jo se di ja kom, ki se med se boj raz li ku je jo po spo sob no stih, predz na nju, sti ku z je zi kom, in te re sih in učnih slo gih Se sta vi ne uč ne eno te Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: Uč na eno ta je bila iz ve de na v četrtem let ni ku sred nje ga stro kov ne ga izo bra že va nja. ita li janš či na kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob močju slo ven ske Is tre B2, ven dar vsi di ja ki niso do se ga li ome nje ne rav ni zna nja, ne ka te re vse bi ne je bilo zato tre ba poe no sta vi ti in jih dodat no raz lo ži ti. 132

133 Primeri uvajanja novosti v praksi Uč ni ci lji Od lo či la sem se, da bom po leg spo ra zu me val ne raz vi ja la tudi med kul tur no zmožnost. Z upo ra bo krat ke ga fil ma sem di ja kom že le la prib li ža ti li te rar no be se di lo in zna čil no sti si ci li jan ske ku li na ri ke. Za ure sni če va nje teh ci ljev sem iz bra la šte vil ne de jav no sti na raz lič nih rav neh: manj zah tev ne na lo ge za di ja ke s slab šim predz nanjem, do dat ne, bolj struk tu ri ra ne na lo ge za bolj mo ti vi ra ne di ja ke. V ok vi ru te uč ne eno te naj bi di jak: ra zu mel umet nost no be se di lo, poi me no val glav ne ju na ke, raz bral odno se med nji mi in po sred no izra že na sta liš ča, zaz nal kul tur no raz ličnost, tvo ril dvo go vor na in eno go vor na be se di la; pri do bi val ra ču nal niš ke veš či ne, spoz na val si stem sko re še va nje la bi rintov pro gram ske ga orod ja Quan dary in in te rak tiv ne na lo ge Quiz Fa ber; raz vi jal stra te gi jo re še va nja prob le mov (prob lem-sol ving), stra te gi jo iz bi re med dve ma ali več al ter na tiv ni mi re ši tva mi, raz prav ljal o iz bi ri dru gih sku pin, pri mer jal raz lič ne re ši tve med se boj, znal za go var ja ti last na sta liš ča, spre je mal in te rak cij sko so de lo va nje s so šol ci za re ši tev prob le ma. Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti Di ja ki naj bi ra zu me li ce lost no spo ro či lo umet nost ne ga be se di la in se od zi va li z izra ža njem last nih sta lišč. Iz ho dišč no be se di lo Kri mi nal na po vest: An drea Ca mil le ri. (1999). Gli aran ci ni di Montal ba no. Mi la no: Ar nol do Mon da do ri Edi to re. si/~sspmresc/besedilo_arancini.doc ( ). Film ski od lo mek, po snet po is toi men ski li te rar ni pred lo gi, av tor An drea Ca mil le ri, re ži ja: Al ber to So rio ni, og led od 01:27:40 do kon ca fil ma: prvo be se di lo: film ski od lo mek: /arancini.avi; dru go be se di lo: film ski od lo mek Il la dro di me ren di ne, www2.arnes.si/~sspmresc/merendine.avi ( ). Di dak tič ni pri stop kom pe tenč ni (raz vi ja nje kom pe tenc), in te gra ci ja IKT. Uči la in uč ni pri po moč ki: ra ču nal niš ka učil ni ca z do sto pom do med mrež ja, video pro jek tor, pro gram sko orod je Win dows Me dia Pla yer, Quiz Fa ber, gra fo skop, de lov ni li sti či 133

134 ITALIJANŠČINA Viri 1 Od lo mek iz fil ma Gli aran ci ni di Mon tal ba no. Dostopno na spletni strani: ( ). 2 Od lo mek iz fil ma Il la dro di Me ren di ne. Dostopno na spletni strani: www2.arnes.si/~sspmresc/merendine.avi ( ). 3 Od lo mek knji žev ne ga be se di la iz knji ge An dree Ca mil le ri ja, Gli aran ci ni di Mon tal ba no. Dostopno na spletni strani: ( ). 4 Film Gli aran ci ni di Mon tal ba no (v ce lo ti). Dostopno na spletni strani: Il com mis sa rio Mon tal ba no, An drea Camil le ri, Rai fic tion ( ). 5 Film Il la dro di me ren di ne (v ce lo ti). Dostopno na spletni strani: rai.tv/dl/raitv/programmi/media/contentitem-b cde bbb55b42d8e133.html?p=0, Il com mis sa rio Mon tal ba no, An drea Ca mil le ri, Rai fic tion ( ). 6 Na lo ga za ra zu me va nje tek sta. Dostopno na spletni strani: ( ). 7 Na lo ga - pri mer ja va med knji žev nim be se di lom in fil mom. Dostopno na spletni strani: ( ). 8 Slo var na reč nih be sed v Ca mil le ri je vih de lih. Dostopno na spletni strani: Ca mil le ri fans club. ( ). 9 Na lo ga - la bi rint. Dostopno na spletni strani: montalbano1.htm ( ). 10 Re cept za pri pra vo ti pič ne si ci li jan ske jedi»gli aran ci ni«. Dostopno na spletni strani: ( ) Potek uč ne eno te Mo ti va ci ja (uvod na): Di ja ki si og le da jo od lo mek fil ma Gli aran ci ni di Mon tal ba no in nato so de lu je jo v vo de nem po go vo ru o vse bi ni umet nost ne ga be se di la. Uči telj lah ko za sta vi di ja kom na sled nja vpra ša nja: Ali pre poz na te ka te re ga iz med igral cev? Ali ste ugo to vi li, za ka te ro pri ljub lje no film sko se ri jo gre? Ali ste vi de li še ka te re ga iz med fil mov iz se ri je Il Com mis sa rio Mon talba no? Za kak šno zvrst fil ma gre: dram sko, zgo do vin sko, ko me di jo, ak cij ski film? 134

135 Primeri uvajanja novosti v praksi Delo z be se di lom (raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti): Di ja ke sem us me ri la na splet no stran arancini.doc, kjer je tran skrip ci ja knji žev ne ga be se di la, od lo mek Gli aran ci ni di Mon tal ba no. Sle di lo je in di vi dual no bra nje be se di la, za tem po slu ša nje (od lo mek sem gla sno pre bra la) in kra tek poe no stav ljen pov ze tek. Nato smo preš li na pre ver ja nje ra zume va nja gle da ne ga/po slu ša ne ga in pre bra ne ga be se di la. Di ja ke sem po zva la k reše va nju na log, ki so do seg lji ve na: Di ja ki so ana li zi ra li po sne tek, ki vse bin sko ne pov ze ma v ce lo ti iz vir ne ga be se di la, ven dar je kljub temu re ži ser je vo spo ro či lo zelo ja sno in do ma la ena ko spo ro či lu be se di la. Di ja ki so is ka li skup ne se sta vi ne, ki po ve zu je jo pi sno be se di lo s sek ven co iz fil ma, ozi ro ma so raz bra li ele men te, ki se po jav lja jo tako v be se di lu kot v fil mu. Pri tem sem jih us mer ja la in jim po po tre bi po sre do va la do dat ne in for ma ci je. Po ple nar ni di sku si ji o pre bra nem be se di lu in vi deo po snet ku sem jih na po ti la na og led splet ne stra ni Nato so v dvo jicah na lo go re še va li tako, da so iz med da nih iz bi ra li us trez no tr di tev, ki se je na ve zo va la na po sa mez no raz li či co umet nost ne ga be se di la (film/tekst). Sle dil je po go vor o be se di lu. Na pod la gi zbra nih in for ma cij iz umet nost ne ga be se di la in fil ma so di ja ki ugo tovi li od nos glav ne ga ju na ka do žen skih li kov. Tej de jav no sti je sle di lo spre je ma nje no ve ga film ske ga od lom ka, pri zor iz fil ma»il la dro di me ren di ne«is toi men ske ga av tor ja. Iz sek fil ma je do seg ljiv na po ve za vi Film sem pred va ja la brez gla su in di ja ki so ugi ba li o nje go vi vse bi ni (pri spre je manju be se di la so si po ma ga li z in for ma ci ja mi, ki so jih pri do bi li v pred hod nih urah). Po og le du fil ma sem dija kom po da la oko liš či ne, ki so bis tve ne za ra zu me va nje nove sek ven ce. Po sre do va la sem jim po da tek, da je Mon tal ba no v svo ji pri ljub lje ni re sta vra ci ji San Ca lo ge ro in se po te le fo nu po go var ja s svo jo za ro čen ko Li vio. Sle di la je de jav nost v dvo ji cah. Di jaki so se sta vi li dia log, ki se je od vi jal med Montal ba nom in nje go vo za ro čen ko. Pri us tvar ja nju dvo go vor ne ga be se di la so vklju či li vse po mem bne in for ma ci je o glav nem ju na ku, ki so jih raz bra li iz prejš njih epi zod, in iz ha ja li iz nje go ve ga od no sa do žensk. Dia lo ge so za pi sa li in jih shra ni li v ob li ki Wor do ve ga do ku men ta. Upo ra bi li so orod je za čr ko va nje in splet ne slo var je. Po kon ča ni de jav no sti sem po nov no pred va ja la ome nje no sek ven co, ven dar to krat z zvo kom. Po nov no je sle di la igra vlog. Di ja ki so se vživlja li v vlo go glav ne ga ju na ka, nje go ve za ro čen ke in v dru ge vlo ge. De jav nost se je kon ča la z di sku si jo, v ka te ri so di ja ki pri mer ja li last ne raz li či ce zgod be z iz vir ni kom. Za spro sti tev so di ja ki re ši li na lo go (is ka nje poti v la bi rin tu), ki je do seg lji va na splet ni stra ni V tem delu sem se pos ve ti la med kul tur ni raz sež no sti obrav na va ne ga dia lo ga. Di ja ki so raz vi ja li občut lji vost za raz lič nost je zi kov, obi ča jev in ve denj skih vzor cev ter pri mer ja li ita lijan sko ku li na ri ko s slo ven sko. 135

136 ITALIJANŠČINA Upo ra ba zna nja: Di ja ki so na lo go opra vi li doma in si cer tako, da so si po nov no og le da li od lom ke obeh fil mov. Iz bra li so sek ven co, ki so jo do lo či li za iz ho diš če pi sne ga se stav ka. Po na vo di lih so v krat kem pi snem be se di lu pov ze li vse bi no pred va ja ne ga, opi sa li kraj in čas do ga ja nja, pred sta vi li od no se med na sto pa jo či mi. Pri tem so izra ža li svoj od nos in ob čut ja do be se di la ter izra ža li last na sta liš ča (viš ja zah tev nost na raven). Pri mer iz toč ni ce Trac cia per la ste su ra di un bre ve ela bo ra to. Que sta bre ve se quen za vor reb be es se re la tras po si zio ne fe de le del la des cri zio ne del la pre pa ra zio ne de gli aran ci ni che Ca mil le ri fa nel rac con to da cui è trat ta la fic tion Gli aran ci ni di Mon tal ba no. Se con do te, le im ma gi ni del film ries co no a re sti tui re in ma nie ra fe de le il fas ci no e l im pat to poe ti co del te sto scrit to dall au to re? Pre fe ris ci leg ge re un li bro o ve de re un film? Mo ti va la tua ris po sta. a) Scri vi le tue rifles sio ni in me ri to. b) Com po ni fra si bre vi e chia re. (Non è ne ces sa rio che tu scri va mol to.) Pre ver ja nje uč nih re zul ta tov: Na kon cu di ja ki (samo)vred no ti jo svo je delo. Sa moo ce nje val ni list je do seg ljiv na Ref lek si ja Reflek si ja uči te lja Di ja ki so bili mo ti vi ra ni za delo, pred vsem za ra di di dak tič ne ga pri sto pa, ki je te meljil na upo ra bi in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je. Zna nje IKT mi je bilo v ve li ko po moč pri iz ved bi uč ne eno te. Di ja ki so bili ves čas de jav ni: is ka li so do lo čene po dat ke, po zor no spre je ma li be se di lo, raz bra li bis tve no spo ro či lo in po sred no izra že na sta liš ča v be se di lu, po sre do va li svo je vti se in mne nja, in ter pre ti ra li be sedi lo ter ga us tvar jal no preob li ko va li. V pri hod nje bi v pouk vklju či la uči te lji co slo venš či ne. Sku paj bi pri pra vi li me ri la za vred no te nje li te rar ne ga dela, ki bi jih di ja ki upo ra bi li pri obrav na vi kraj ših književ nih be se dil. 136 Ref lek si ja di ja kov Di ja kom je upo ra ba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je bli zu, zato jim je bil tudi na čin, kako sem jim prib li ža la temo, zelo všeč. Tudi uč na vse bi na jim je bila za ni mi va, če prav se ni na ve zo va la na temo, ki bi vklju če va la nji ho ve in te re se. Pred la ga li so, da bi upo ra bo in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je po go ste je vklju če va li v pouk ita li janš či ne.

137 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ge Pri lo ga 1: Od lo mek knji žev ne ga be se di la Gli aran ci ni di Mon tal ba no Pri lo ga 2: Ra zu me va nje be se di la Pri lo ga 3: Pri mer ja va med knji žev nim be se di lom in od lom kom iz fil ma Pri lo ga 4: Gra fič ni pri kaz la bi rin ta 137

138 ITALIJANŠČINA Pri lo ga 1 Od lo mek knji žev ne ga be se di la Gli aran ci ni di Mon tal ba no»gesù, gli aran ci ni di Ade li na! Li ave va as sag gia ti solo una vol ta: un ri cor do che si cu ramen te gli era trasùto nel Dna, nel pa tri mo nio ge ne ti co. Ade li na ci met te va due jor na te sane sane a pri pa rar li. Ne sa pe va, a me mo ria, la ri cet ta: Il gior no avan ti si fa un ag gras sa to di vi tel lo ne e di ma ia le in par ti ugua li che deve còciri a foco len tis si mo per ore e ore con ci pol la, pum ma do ro, se da no, prez ze mo lo e ba si li co. Il gior no ap pres so si prìpara un ri sot to, quel lo che chia ma no alla mi la ni sa (sen za zaf fi ra no, pi ca rità!), lo si ver sa so pra a una ta vo la, ci si im pa sta no le ova e lo si fa ri friddàre. In tan to si còcino i pi sel li ni, si fa una bes cia mel la, si ri du co no a pez zet ti ni gna poco di fet te di sa la me e si fa tut ta una com po sta con la car ne ag gras sa ta, tri tu ra ta a mano con la mez za lu na (nen ti frul la to re, pì ca rità di Dio!). Il suco del la car ne s'am mis ca col ri sot to. A que sto pun to si pi glia tan ticc hia di ri sot to, s'as si ste ma nel pal mo d'una mano fat ta a con ca, ci si met te den tro quan to un cucc hi a io di com po sta e si co pre con dell'al tro riso a for ma re una bel la pal la. Ogni pal la la si fa ro to la re nel la fa ri na, poi si pas sa nel bian co d'ovo e nel pane grat ta to. Dop po, tut ti gli aran ci ni s'in fi la no in una pa ded dra d'og lio bol len te e si fan no frig ge re fino a quan do pi glia no un co lo re d'oro vecc hio. Si las cia no sco la re sul la car ta e alla fine, rin gra zian nu u Sig ni ruz zu, si man gia no!«vir: Ca mil le ri, A. (2001). Gli aran ci ni di Mon tal ba no. Mi la no: Mon da do ri Edi to re. 138

139 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 2 Ra zu me va nje be se di la Gli aran ci ni di Mon tal ba no com pren sio ne scrit ta 1. Che cosa sono gli aran ci ni? A Un frut to che cres ce solo in Si ci lia. B Una crocc het ta di riso a for ma di aran cia. C L'es pres sio ne dia let ta le per gli orecc hi ni. 2. Qua le tipo di car ne ci vuo le per pre pa ra re gli aran ci ni? [S ce gli ne due.] A Bo vi na B Ca pri na C Sel vag gi na D Sui na E Equi na 3. Quan ti gior ni ci met te va Ade li na per pre pa ra re gli aran ci ni? A Due B Uno C Tre 4. Gli aran ci ni A Si bol lo no in pen to la B Si cuo cio no al for no C Si frig go no in pa del la 5. Qua li sono gli er bag gi e gli or tag gi che si usa no per la pre pa ra zio ne de gli aranci ni? [S ce gli ne tre.] A Se da no B Zucc hi ne C Sal via D Prez ze mo lo E Ci pol la F Zaf fe ra no 6. Il ri sot to si pre pa ra A Pri ma del la car ne B Dopo la car ne C In sie me alla car ne 139

140 ITALIJANŠČINA Pri lo ga 3 Pri mer ja va med knji žev nim be se di lom in od lom kom iz fil ma Con fron ta il te sto let te ra rio con la tras po si zio ne ci ne ma to gra fi ca Con fron ta la sce na des crit ta nel te sto con quel la che hai vi sio na to. In di ca per qua le sup porto, se con do te, val go no le af fer ma zio ni del la se guen te ta bel la. 1. La se quen za è di tipo des crit ti vo. A nes su no dei due B en tram bi C te sto scrit to D vi deo 2. La se quen za è di tipo dia lo ga to. A te sto scrit to B vi deo C nes su no dei due D en tram bi 3. La se quen za è di tipo rifles si vo. A te sto scrit to B nes su no dei due C vi deo D en tram bi 4. Sono pre sen ti ele men ti d'in trec cio. A vi deo B nes su no dei due C te sto scrit to D en tram bi 5. Non ap pa re nes su no dei per so nag gi prin ci pa li. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due Il pe rio do dell'anno in cui si svol ge la sce na non è iden ti fi ca bi le. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due

141 Primeri uvajanja novosti v praksi 7. En tra no in sce na due o più per so nag gi. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 8. Vie ne pre sen ta ta la ri cet ta di un piat to ti pi co. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 9. Sono pre sen ti mol te es pres sio ni dia let ta li. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 10. La sce na si svol ge in un in ter no. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 11. L'epi so dio è po sto all'ini zio del ro man zo/film. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 12. La sto ria è nar ra ta in pri ma per so na. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 13. L'au to re/re gi sta è uno dei per so nag gi prin ci pa li. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 141

142 ITALIJANŠČINA 14. Si usa il dis cor so in di ret to. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 15. La se quen za è un mo no lo go. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 16. Il re gi stro usa to è mol to for ma le. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 17. Sono es pres si sen ti men ti di ami ci zia e/o sim pa tia. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 18. Du ran te la se quen za l'am bien te cam bia. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 19. L'at mos fe ra è mol to tesa. A vi deo B te sto scrit to C en tram bi D nes su no dei due 142

143 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 4 Gra fič ni pri kaz la bi rin ta 143

144 ITALIJANŠČINA Od uče nja slov ni ce k spo ro ča nju Pia Le šnik Bu čar, Šol ski cen ter Ru dol fa Mai stra, Gim na zi ja Kam nik Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Na slov uč ne eno te: Jaz in moj svet Tema: Pred sta vi tev sebe Pred vi den čas: sep tem ber, ok to ber, no vem ber Pet let učim v evrop skem od del ku, v ka te rem že od za čet ka pro jek ta vpe lju jem po dob ne pri sto pe kot jih uva ja jo po so dob lje ni uč ni na čr ti za gim na zi jo. Pred vsem pa uva jam teme, ki jih pred pi su je jo po so dob lje ni uč ni na čr ti. Po leg tega imam večlet ne iz kuš nje z Evrop skim je zi kov nim li stov ni kom za sred njo šo lo (v na da lje va nju EJL), ki me je na pe ljal na po stop no iz bi ro dru gač nih vse bin pri pou ku, pred vsem pa na dru ga čen na čin pre ver ja nja zna nja in s tem po ve za ne ga dela v raz re du. Oboje je obrav na vo slov ni ce po sta vi lo v dru gi plan, v os pred je pa pred vsem zmož no sti spo ra zu me va nja. Na pod la gi re zul ta tov preiz ku sov zna nja, ki jih pri la gam, bi rada pred sta vi la pot oz. na či ne dela z di ja ki pr ve ga let ni ka, kjer sem se še po se bej tru di la z do sled nim uvaja njem na čel po so dob lje ne ga uč ne ga na čr ta za gim na zi jo. Tudi sama sem bila prese ne če na nad us pe hom di ja kov, ki so pri pi snem pre ver ja nju (oce nje va nju) zmo gli tako iz črp no opi sati sebe in svo jo dru ži no. 144 Moja iz ho diš ča in moja na če la Pre po go sto se do ga ja, da se di ja ki na kon cu šo la nja, po tem, ko so 'pre de la li do loče ne uč be ni ke in re ši li ne skonč no šte vi lo do dat nih vaj na de lov nih li stih' ne zmore jo spo ra zu me va ti v tu jem je zi ku, kot bi upra vi če no pri ča ko va li. To je za do sten raz log, da je tre ba na čin dela ko re ni to spre me ni ti. Ta prob lem sem zaz na la tudi pri sebi, zato sem že le la spre me ni ti na čin pou če va nja: iz miš lja la sem si ved no nove in dru gač ne vaje na de lov nih li stih, ves čas sem is ka la dru gač ne pri sto pe, za ka te re pa sem poz ne je ugo to vi la, da jih ni sem do de la la in tudi ne iz pe lja la do kon ca, zato re zul ta ti niso bili v skla du s pri ča ko va nji. Ude le ži la sem se šte vil nih us po sab ljanj. Upa la sem, da bom s po moč jo so dob nih pri sto pov do se gla na pre dek. V pouk sem vpe lja la na če la, ki sem jih pri do bi la na raz lič nih se mi nar jih. Po seb no dra go ce ne so bile iz kuš nje z: de lom v evrop skih od del kih, zla sti pri no vih pred me tih (npr. Slo ve ni ja v sve tu) in upo ra bo Evrop ske ga je zi kov ne ga li stov ni ka za sred njo šo lo (EJL) v višjih let ni kih, ki je us me ri la mojo po zor nost na to, kaj di jak zna po ve da ti, na pi sa ti, kaj ra zu me, ko bere ali po slu ša. Z vklju če va njem iz ho dišč obeh pro jek tov sem po stop no spre mi nja la pouk in s tem tudi na či ne pre ver ja nja in ocenjeva nja zna nja. Po so do bi la sem struk tu ro preiz ku

145 Primeri uvajanja novosti v praksi sov zna nja, opu sti la sem pre ver ja nje del nih zmož no sti (npr. ozke je zi kov ne zmožno sti, us mer je ne zgolj na upo ra bo po sa mez ne je zi kov ne struk tu re) in se us me ri la na ce lost no pre ver ja nje zmož no sti (tvor je nje be se di la). Spoz na la sem, da vred note nje zna nja iz ha ja iz pou ka: oce nju je mo to, kar de la mo pri pou ku in tako kot dela mo pri pou ku. Kaj bodo di ja ki zna li na re di ti (pri ča ko va ni do sež ki) in vzvrat no na čr to va nje Iz iz ku šenj v pro jek tih sem spoz na la, da je zelo pomembno, da si uči telj ved no zno va po stav lja ja sne, smi sel ne in ure snič lji ve ci lje. Za sta vi la sem si zelo kon kreten cilj: di ja ki naj bi se zna li pred sta vi ti, pri tem naj bi tvo ri li pre pro sto be se di lo, na rav ni od stav ka ali kraj še ga se stav ka. To po me ni, da naj bi bili zmož ni tvo ri ti je zikov no spre jem lji ve (ra zum lji ve) po ve di z upo ra bo us trez ne ga be se diš ča, pri mer no (ra zum lji vo) iz go var ja ti in upo šte va ti stavč no in to na ci jo. Dom ne va la sem, da bodo to ver jet no do se gli, če bodo (po go sto) iz po stav lje ni tem vzor cem če ve li ko tega sli ši jo ali če sli ši jo samo to, se bodo tega tudi nau či li. Zato sem di ja ke in ten ziv no vklju či la v de jav no sti go vor ne ga in pi sne ga spo ro čanja in spo ra zu me va nja. Ne neh no sem jih iz po stav lja la tu je mu je zi ku v živ ljenj skih go vor nih po lo ža jih. Ome ji la sem ur je nje po sa mez nih slov nič nih struk tur. Iz ha ja la sem iz svo jih iz ku šenj z EJL. Vpra ša la sem se, kako di jak v pro ce sih sa mo vred no te nja od go var ja na vpra ša nje Kaj znaš, kaj zmo reš po ve da ti v tu jem je zi ku?. Di jak pove, da se zna pred sta vi ti, opisa ti svo jo dru ži no, zna so go vor ni ka o tem vpra ša ti itd. Ne od go vo ri, da zna pra vil no upo rab lja ti čle ne, sa mo stal niš ke in pri dev niš ke konč ni ce, se da njik glago la. To rej je zanj bis tve no, da se zna spo ra zu me va ti, ne pa da poz na in pra vil no upo rab lja do lo če no slov nič no struk tu ro. Za ra di tega sem skle ni la, da bom slov ni ci na me ni la manj ča sa, več se bom pos ve ča la spo ro ča nju in spo ra zu me va nju v tu jem je zi ku. Ugo to vi la sem tudi, da je pri tem zelo po mem bno, da iz ha jam iz di ja ko ve ga predz na nja, ki je ve li ko krat zelo skrom no, a ven dar raz no li ko. Zato ved no pri uva ja nju nove teme in be se diš ča di ja ke vpra šam, kaj o tem že vedo, ali če zna jo o tem kaj pove da ti. S tem laž je na da lju jem in nad gra ju jem nji ho vo zna nje, saj vzbu dim nji ho vo za ni ma nje. Di ja ke mo ra mo to rej od vse ga za čet ka de jav no vklju či ti v uč ni pro ces. Zgolj z ugi ba njem, kaj učen ci že vedo, ne do se že mo že le ne ga učin ka, saj ne gradi mo na te me ljih di ja ko ve ga zna nja. Zato se nam poz ne je lah ko»vsa hi ša se su je«. Di ja ki mo ra jo biti ves čas de jav ni Go vo ri ti, pisati, se po go var ja ti mo ra jo oni, ne uči telj. Opa žam, da se di ja ki pri pouku dol go ča si jo, ker mo ra jo pre tež no po slu ša ti uči te lja, v re sni ci pa si že li jo»ak ci je«, biti de jav ni. In ker jim te mož no sti ne damo, po sta ne jo de jav ni na svoj na čin, ki ga uči te lji obi čaj no oz na ču je mo kot ne pri mer ne ga, ne za že le ne ga. Na kon cu pou ka so di ja ki na ve li ča ni, uči te lji utru je ni, vsi pa ne za do volj ni. Zato mo ra mo vsa ko uro načr to va ti tako, da ak ti vi ra mo di ja ke. Naj bo lje v dvo ji cah ali v sku pi ni. Da je po nav lja nje mati mo drosti, je star, a ne za sta rel rek, samo ra zu mem ga v no vih oko liš či nah. Če so ne koč učen ci po nav lja li slov nič ne struk tu re in be se dišče, je po mo jih iz kuš njah zdaj bolj smi sel no po go sto ur je nje/utr je va nje zmož no sti (pred vsem go vor nih, pa tudi pi snih). 145

146 ITALIJANŠČINA 146 Na me sto da se pri ur je nju zmož no sti in spret no sti uči telj po go var ja s po sa mez nim di ja kom (fron tal no), je učin ko vi te je, če se di ja ki med se boj po go var ja jo v dvo ji cah (ali sku pi nah). Res pa je, da prej po tre bu je jo na tanč na na vo di la. In me nim, da ni ni ka kr šne za dre ge, če so ta na vo di la v slo venš či ni, saj se tako izog ne mo ne potreb nim nes po ra zu mom, pred vsem pa ra cio na li zi ra mo čas in se og ne mo sti skam di ja kov, ki ne bi ra zu me li na vo dil, bi pa zna li re ši ti prob lem/na lo go. Na vo di la v ita li janš či ni uva ja mo po stop no. V če tr tem let ni ku pa naj bi ra zu me li in zna li po sredo va ti na vo di la v ita li janš či ni tudi sami. Učen ci so na za čet ku pra vi lo ma mo ti vi ra ni za uče nje je zi ka. Vsi pri ča ku je jo, da se bodo nau či li je zi ka zato, da ga bodo upo rab lja li. Če pa mo ra jo pre tež no po slu ša ti raz la ge in v be se di lo vstav lja ti slov nič ne struk tu re, jih tudi to ve se lje in pri ča ko vanja mi ne jo. Tako kot je pri glas bi uče nje not le eno iz med sred stev za iz va ja nje/ ude ja nja nje glas be, tako kot je pri pre hra nje va nju npr. žli ca le eno iz med oro dij, da se na hra ni mo in/ali uži va mo v jedi, tako je tudi uče nje slov ni ce le eno iz med orodij, da se lah ko spo ra zu me va mo v (tu jem) je zi ku, ne pa cilj, kot se po go sto do ga ja v šo li. Učen ci že li jo go vo ri ti (res da ve li ko krat vse pov prek) in uči te lji jim mo ra mo pri pou ku to omo go či ti. Na ša na lo ga je le, da to de jav nost us trez no or ga ni zi ra mo. Zato sta pri mer na delo v dvo ji cah in igra vlog, ki ju upo rab ljam sko raj vsa ko uro, pa če tu di je iz po stav lje nih le ne kaj di ja kov, v pri hod njih urah bodo priš li na vr sto dru gi. Po mem bno je, da go vo ri jo v tu jem je zi ku. Uči telj naj os miš lja di ja ko vo zna nje Di ja ki mo ra jo ra zu me ti in spre je ti, vi de ti smi sel, za kaj naj se ne kaj nau či jo. Zato jim uči telj vsa ko krat v uvo du pred sta vi mož no sti upo ra be nji ho ve ga (no ve ga) znanja. S tem bodo ve li ko bolje mo ti vi ra ni in raje bodo so de lo va li pri pou ku. Brez dejav ne ga so de lo va nja ni traj ne ga zna nja. Uči telj naj upo šte va na če lo av ten tič no sti Pouk naj čim bolj po sne ma živ ljenj sko si tua ci jo. K us pe šnej še mu pou ku zato ve lik de lež pris pe va pri sot nost tu je ga uči te lja (ro je ne ga go vor ca), saj so di ja ki po stav ljeni v pre cej av ten tič ni po lo žaj, ko se mo ra jo z njim spo ra zu me va ti v tu jem je zi ku, kot bi bili zu naj šol ske ga pro sto ra. Tuji uči telj je ve li ka pri do bi tev za šo lo, saj nase prev za me tudi raz vi ja nje med kul tur ne kom pe ten ce, ne le da di ja kom bolj av ten tično pri ka že in po ja sni raz li ke ali po dob no sti med prvo in dru go kul tu ro (npr. kako se poz drav lja mo, kdaj in kako jemo ), am pak je lah ko od li čen de jav nik raz bi janja ste reo ti pov. Npr. di ja ki ne mo re jo več iz jav lja ti pos plo še nih mnenj o Ita li ja nih, če pred nji mi sto ji nek do, ki je Ita li jan in ne us tre za nji ho vim pred sod kom. In ker obi čaj no tuji uči telj ni v po lo ža ju oce nje val ca zna nja, di ja ki ni ma jo to li ko za vor in za dreg, da bi uri li go vor ne zmož no sti v tu jem je ziku. Uči telj naj smi sel no upo rab lja uč be nik Do sled no sem se dr ža la te mat skih sklo pov iz uč ne ga na čr ta, saj sem bila že po prejš njih iz kuš njah iz evrop ske ga od del ka pre pri ča na, da vsak di jak iz ha ja spr va iz sebe in svoj spoz nav ni svet ši ri pre ko svo jih najb liž jih: iz dru ži ne, doma, do ma če ga kra ja, pri ja te ljev, so šol cev, šo le nav zven, iz ož je ga na šir še. Za uva ja nje pred pi sanih uč nih sklo pov ni sem naš la us trez ne ga uč be ni ka, zato smo se nje go vi upo ra bi pos ve ti li le ob ča sno: z di ja ki smo se prej do go vo ri li, kdaj bodo pri ne sli uč be nik (na

147 Primeri uvajanja novosti v praksi dni) in ta krat so pred vsem utr je va li us vo je no zna nje. Raz po re di li so se v skupi ne, v ka te rih so sku paj re še va li na lo ge, ki sem jim jih za pi sa la na tab lo (stran v uč be ni ku, šte vil ka vaje). Di ja ki so to zelo zav ze to po če li, spod bu ja la sem jih, da so si med se boj po ma ga li. Di ja ki, ki so ob vla da li do lo če no temo, so jo mo ra li raz lo ži ti dru gim, da so vsi v sku pi ni zna li re ši ti na lo ge. Sku pi ne so lah ko iz bi ra le vrst ni red na lo ge in tem po dela. Na kon cu ni bilo skup ne ga pre gle do va nja (ki je mno go krat ne sti mu la tiv no za mar si ka te re ga di ja ka), saj sva s tu jim uči te ljem ves čas kro ži la med sku pi na mi in jim po ma ga la, po jas nje va la ali po prav lja la na pa ke. Zelo za ni mi vo mi je bilo, da to krat pr vič ni sem pos ve ti la po seb ne po zor no sti pravi lom pi sa nja in iz go var ja ve in ven dar di ja ki pri tem niso ime li nič več jih te žav kot nji ho vi pred hod ni ki. Pre pri ča na sem, da so pri lo že ni preiz ku si pre ver ja nja in oce nje va nja zna nja do ber do kaz o smi sel no sti uva ja nja po so dob lje nih pri sto pov k pou ku tu je ga jezi ka Se sta vi ne uč ne eno te Tema: Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: Uč na sreds tva: Jaz, moj dom in moja dru ži na di ja ki pr ve ga let ni ka (po pol ni za čet ni ki) (dru gi) tuji je zik A1 tab la, kre da (brez uč nih li stov in fo to ko pij in brez uč be ni kov) Učni ci lji Ur je nje zmož no sti spo ro ča nja in spo ra zu me va nja v ok vi ru obrav na va ne teme, in si cer z/s: utr je va njem be se diš ča in be sed nih zvez na temo dom in dru ži na; tvor bo po ve di z os nov ni mi je zi kov ni mi struk tu ra mi (gla gol v edni ni se da nji ka in ed ni na sa mo stal ni ka in pri dev ni ka, ur je nje sporo ča nja (pra vo pis)); ur je njem pra vo pi snih po seb no sti. Raz vi ja nje sa mo stoj ne ga uče nja. Pri ča ko va ni uč ni do sež ki Di ja ki utr ju je jo zmož nost go vor ne ga spo ra zu me va nja, ra zu me jo vpra ša nja in se na nje us trez no od zi va jo, tvo ri jo po ve di (v ed ni ni), pri po ve du je jo o svo jem domu in dru ži ni, poi zve du je jo po teh po dat kih. 147

148 ITALIJANŠČINA Po tek uč ne eno te Uvod (uvod na mo ti va ci ja, na pe lje va nje na obrav na vo nove sno vi, iz ha ja nje iz zna ne ga): Tuji uči telj na ve že dia log s po sa mez ni mi dija ki, tako da jih spra šu je po nji ho vih oseb nih po dat kih, po opi su nji ho vih dru žin skih čla nov in so šol cev. Di ja ki opi su jejo tako sebe kot dru žin ske čla ne ali pri ja te lje (kak šni so, kaj radi poč ne jo). Vpraša nja so tak šna, da mo ra jo di ja ki tvo ri ti po ve di oz. od go var ja ti s tvor je njem po ve di ali več po ve di. Obrav na va nove sno vi: Temo Dom, sta no va nje uve de slo ven ski uči telj ita li janš či ne z re kom Casa dol ce casa, ki ga di ja ki pri mer ja jo tako z an gleš kim kot s slo ven skim. Uči telj spod bu di di ja ke, da pred la ga jo in na ve de jo teme in be se diš če, s ka te ri mi bodo raz ši ri li svoje predz na nje o temi, tako da bodo zna li pred sta vi ti svoj dom (za čr ta jo si pot do ci lja). Pri neke vr ste vi har je nju, uči telj us kla ju je in us mer ja pred lo ge di ja kov, jih za pi su je na tab lo/pro soj ni co v slo venš či ni in ita li janš či ni, tuji uči telj pa po skr bi za iz go var ja vo v ita li janš či ni. Ko se kon ča na bor pred lo gov, mo ra jo di ja ki na pod la gi no vih izra zov tvo ri ti po ve di. Z vpra ša nji jih spod bu ja tuji uči telj, ki skr bi za us trezno iz go var ja vo, slo ven ski uči telj pa iz bra ne po ve di di ja kov za pi še na tab lo/pro sojni co, tako si lah ko vsi di ja ki (zah tev nej še) po ve di pre pi še jo v zve zek, kar jim bo os no va za sa mo stoj no pred sta vi tev nji ho ve dru ži ne oz. doma. Po mem bno je, da dija ki za res do bi jo ob ču tek smi sel no sti in upo rab no sti no ve ga be se diš ča, saj ga tako laž je us vo ji jo. Po mem bno je tudi, da čim prej in čim in ten ziv ne je novo be se diš če in nove be sed ne zve ze vklju či jo v po ve di in se sta vek. Ur je nje in utr je va nje: Po prejš njem vzor cu dia lo ga s tu jim uči te ljem mo ra jo di ja ki v dvo ji cah spoz na va ti drug dru ge ga oz. si po stav lja ti vpra ša nja in od go vo re na do slej zna ne teme (dru žina, pri ja te lji, dom). Tako so di ja ki z no vim be se diš čem nad gra di li prejš njo temo in pred vsem utr di li svo je ko mu ni ka cij ske spret no sti (vo di ti po go vor, zna ti vpra ša ti, ra zu me ti in od go vo ri ti na vpra ša nja). Doma so pi sno utr di li snov tako, da so v nekaj po ve dih pov ze li to, kar so pri pou ku po ve da li o sebi, ter še kaj do da li. V tak šni uri so bili di ja ki ves čas de jav ni, po no vi li in uri li so tako slov nične struk ture (saj so mo ra li ra zum lji vo tvo ri ti po ve di) kot vse dru ge zmož no sti ko mu ni ci ra nja (ve de ti, kaj vpra ša ti, se na ve zo va ti na prej po ve da no oz. na prejš nji od go vor so šolca) in so de lo va nja s so šol ci (ne pri jaz no vpra ša nje ne bi mo glo raz vi ja ti dia lo gov), kar je na za čet ku pr ve ga let ni ka še vab lji vo, saj jih za ni ma iz ve de ti kaj več o sošol cih in nji ho vih najb liž jih. Po leg tega pa so su ve re no so de lo va li pri na čr to va nju do se ga nja ci ljev, saj uči telj lah ko iz ha ja iz nji ho vih po treb (osre di nje no na di ja ka). Pri po ro če ne teme v uč nem na čr tu oz. let ni de lov ni pri pra vi se smi sel no nad gra ju jejo, za ra di če sar di ja ki lah ko po sto po ma us va ja jo in utr ju je jo svo je zna nje. 148 Upo ra ba zna nja: Di ja ki ob med kul tur ni iz me nja vi na pi še jo vo de ni se sta vek na temo: Pred sta vim se vrst ni ku iz Ita li je.

149 Primeri uvajanja novosti v praksi V be se di lu di jak: se pred sta vi (ime, prii mek, kraj bi va nja, na ziv šo le), pred sta vi svo jo dru ži no (poi me nu je čla ne in na ve de ne kaj nji ho vih last no sti), opi še na čin pre hra nje va nja v dru ži ni (vklju či ita li jan sko jed, da se ita lijan ski vrst nik na obi sku pri di ja ko vi dru ži ni po ču ti kot doma) Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja Di ja ki so bili vse sko zi zelo de jav ni in iz jem no mo ti vi ra ni za uče nje. Je zik so us vaja li na rav no s po nav lja njem po sa mez nih po ve di in de lov be se di la v zna nem kontek stu in pred vi dlji vih oko liš či nah (uče nje z ra zu me va njem). Pre se ne če na sem bila nad us pe hom mo jih di ja kov: po treh me se cih uče nja ita li janš či ne so bili vsi zmož ni na pi sa ti krat ko be se di lo, v ka te rem so se pred sta vi li. Di ja ko vi iz del ki so vse bo va li malo je zi kov nih na pak, če prav slov nič nih struk tur ni smo po se bej utr je va li. Ref lek si ja di ja kov Tudi sami di ja ki so bili pre se ne če ni, da so se v tako krat kem ča su nau či li to li ko jezi ka. Vsi so bili zmož ni na pi sa ti pre pro sto be se di lo o sebi. Me ni jo, da je to pra va pot k uče nju tu je ga je zi ka. Di ja ki že li jo upo rab lja ti je zik v os miš lje nih de jav no stih. Viri in li te ra tu ra 1 Pu kla vec N. (et al.) (2006). Evrop ski je zi kov ni li stov nik za sred nje šol ce, od 15 do 19 let. Ljub lja na: Mi ni strs tvo RS za šols tvo in šport. 2 Pa vlič Šker janc, K. ( ). De lov no gra di vo v ok vi ru pro jek ta Evrop ski od del ki. Pri lo ge Pi sni iz del ki di ja kov 149

150 ITALIJANŠČINA Pri mer 1 150

151 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri mer 2 151

152 ITALIJANŠČINA Ak tiv ne ob li ke in me to de dela: or ga ni za ci ja in iz ved ba ek skur zi je Pia Le šnik Bu čar, Šol ski cen ter Ru dol fa Mai stra, Gim na zi ja Kam nik Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Na slov gra di va: Tema: Pred vi den čas: Or ga ni za ci ja in iz ved ba ek skur zi je Kom pe tenč ni pri stop 4 6 ur + 1 dan ek skur zi ja S ko le gi smo pri na čr to va nju ek skur zij ugo tav lja li, da so di ja ki na ek skur zi jah prema lo ak tiv ni ali celo ne zain te re si ra ni za og le de kul tur nih zna me ni to sti. Skle ni li smo, da mo ra mo di ja ke vklju či ti v or ga ni za ci jo šol skih ek skur zij, jim dati mož nost, da izra zi jo svo je že lje in da je jo po bu de pri nji ho vem na čr to va nju in iz ved bi. Pri lož nost za dru gač no or ga ni za ci jo in iz ved bo ek skur zi je nam je omogo či lo so de lo va nje v pro jek tu CROMO. Do bi li smo na lo go, da z di ja ki pri pra vi mo ek skur zi jo v ob mej no ob moč je Ita lije s Slo ve ni jo. V ok vi ru pro jek ta CROMO naj bi di ja ki spoz na va li kultu re treh mej nih dr žav (Slo ve ni je, Av stri je in Ita li je) ter se uči li medse boj ne ga spre je ma nja in spo što va nja kul tur in je zi kov. Kot pro jekt, ki so ga finan ci ra le dr žav ne obla sti v Ita li ji, Av stri ji in Slo ve ni ji, je CROMO razvil do pol nilno orod je k Evrop ske mu je zi kov nemu li stov ni ku. Po seb no po zor nost pos ve ča vredno te nju med kul tur nih iz ku šenj ter me ta kog ni tiv nim je zi kov nim stra te gi jam kot prve mu ko ra ku v po slans tvu»pre ma go va nja in pre se ga nja meja«. 152

153 Primeri uvajanja novosti v praksi Se sta vi ne uč ne eno te Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča ko va na ra ven zna nja: prvi in drugi letnik gim na zi je tuji je zik A1 Uč ni ci lji spo ra zu me val na zmož nost v ita li janš či ni: ur je nje spo ra zu me val nih vzor cev v iz vir nih go vor nih po lo ža jih; med kul tur na, druž be na in dr žav ljan ska kom pe ten ca: di ja ki so pri pravlje ni ra zu me ti pra vi la rav na nja v raz lič nih druž bah; po ka že jo za ni manje za dru ge in spo što va nje do dru gih, spoz na jo ste reo ti pe, jih oza vesti jo; so pri prav lje ni in so zmož ni za kon struk tiv no spo ra zu me va nje v raz lič nih druž be nih po lo ža jih, ka ko vost no me do seb no ko mu ni ka ci jo in ob vla do va nje ne so gla sij, raz vi ja nje sa mo zau pa nja in em pa ti je (skupin sko delo v šo li in v av ten tič nem oko lju); spo ra zu me va nje v ma te rinš či ni: med se boj na do go var ja nja, pred sta vitev - jav ni na stop (pred di ja ki dru gih razre dov), je zi kov ne pri mer ja ve (ma te rinš či na - tuji je zik); ak tiv no in av ten tič no uče nje: spoz na va jo nove (kul tur ne/druž be ne) po ja ve, pro ce se, je zi kov ne izra ze, spoz na va jo svoj na čin uče nja v avten tič nem oko lju; je zi kov ni ci lji: di ja ki ši ri jo be se diš če (delo s slo var ji in splet ni mi slo varji), raz vi ja jo je zi kov no zmož nost (ra ven tvor je nja po ve di). Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti Di jak: na čr tu je ek skur zi jo: iz be re ele men te (med kul tur ne ga) opa zo va nja; poiš če vire in for ma cij in jih ob de la (ust ni, pi sni, elek tron ski), pre so ja us trez nost vira; raz vrš ča in for ma ci je (lo či po mem bne od ne po mem bnih); iz be re na čin dela; v sku pi ni deli delo, so de lu je s so šol ci v sku pi ni in si iz me nju je zna nje, iz kuš nje (so de lo val no uče nje, so cial na kom pe ten ca/veš či ne); zna zago var ja ti last na sta liš ča. Di dak tič ni pri stop kom pe tenč ni (kot na ve de no zgo raj); ak tiv ne ob li ke pou če va nja in uče nja (so de lo val no uče nje, sku pin sko delo, in di vi dual no); 153

154 ITALIJANŠČINA di sku si ja, de ba ta, te ren sko delo, delo z viri; in di vi dua li zi ra no uče nje (di jak si sam zada cilj/re zul ta te in poiš če pot do rea li za ci je). Uči la in uč ni pri po moč ki: ra ču nal nik z do sto pom do in ter ne ta, pi sne pub li ka ci je (geo graf ski vod ni ki in zem lje vi di, zgo do vin ska be se di la, tu ri stič ni pros pek ti), prosoj ni ca (za pi so va nje za mi sli pri»vi har je nju«), po ster z za pi si ci ljev, slo var ji Po tek uč ne enote Mo ti va ci ja: V di ja kih sku šam vzbu di ti po pot niš ki in ra zi sko val ni duh, da bi spoz na va li do lo čeno ita li jan sko me sto. Kot pri mer ali za ni mi vost jih spom nim npr. na Mar ca Pola, ki je od kri val nez na ne kra je in po vr ni tvi o njih po ro čal tako kot naj bi tudi di ja ki po na čr to va ni in iz ve de ni ek skur zi ji. Vse bin sko na čr to va nje (vi har je nje) us mer ja nje di ja kov s po moč jo (ra zi skoval nih) vpra šanj: Di ja kom pred la gam, da sami os mi sli jo, pri pra vi jo ek skur zi jo (v že do lo čen kraj), jo iz ve de jo in pred sta vi jo. Z ne pre sta nim us mer ja njem vpra šanj (npr. Kaj bi opa zo va li, kaj bi radi iz ve de li, kaj vas za ni ma v tu jem me stu?) di ja ki do lo či jo ci lje opa zo va nja (ki jih lah ko pov zamem v tri glav na po droč ja: na va de, tr go vi ne/lo ka li, pro sto ri dru že nja). Pred lo ge di ja kov za pi su jem na tab lo (jaz sem upo ra bi la pro soj ni co, da smo jo lahko upo ra bi li za kon tro lo v na sled njih urah). Z do dat ni mi vpra ša nji in spod bu da mi ute me lju je jo in os miš lja jo pred lo ge (Za kaj se vam zdi to po mem bno? Kaj pa če? Se tudi dru gi stri nja te? Kaj še pred la ga te? Kaj pa po tem ko se vr ne te v šo lo? Itd.). Di ja ki sami tudi pred la ga jo pred sta vi tev svo jih iz ku šenj dru gim vrst ni kom, ki še bodo šli na to ek skur zi jo (ust na pred sta vi tev, po sta vi tev raz sta ve in spo min kov), kra tek tečaj ita li janš či ne za ti ste, ki se tega je zi ka ne uči jo. Pri po go vo ru di ja ki ugo to vi jo, da jim mno ge dob lje ne in for ma ci je ne bodo za dostne, če jih ne bodo zna li pri mer ja ti s ti sti mi iz svo je ga oko lja (pri mer ja va opa zo vanih ele men tov v dveh kul tur nih okoljih). Do go vo ri jo se, da bodo sku pi ne poi zvede le tudi po to vrst nih in for ma ci jah. Na čr to va nje dela: Na uči te lje va vpra ša nja:»kako do se či za stav lje ne ci lje?«,»kako si bo ste raz de li li delo?«itd. di ja ki pred la ga jo de li tev v sku pi ne (po te mat skih sklo pih) in deli tev dela zno traj sku pi ne (spra še va lec, za pi so va lec, po moč nik na lo ge, ki si jih lah ko tudi iz me nju je jo, da di jak ne oprav lja ves čas ene in iste na lo ge). 154

155 Primeri uvajanja novosti v praksi Uvod: 1. ura: Ugo tav lja nje predz na nja»kaj že vem?«di ja ke vpra šam, kaj že vedo o kra ju, o de že li, o pre bi val cih. Di ja ki na va ja jo svo je iz kuš nje in to, kar so iz ve de li po pri po ve do va nju znan cev, pri ja te ljev, pri mer ja jo med se boj. Ne ka te re na ved be di ja kov za pi šem na pro soj ni co (ob eval va ci ji jih ponov no pri ka žem, da di ja ki pre so di jo us trez nost svo jih pr vot nih na vedb). Spra šujem di ja ke o ute me lje no sti na ve de nih tr di tev - raz vi je se po go vor o ste reo ti pih (Kaj so ste reo ti pi? Na šte je jo ne kaj ste reo ti pov o Slo ven cih). Ker di ja ki ugo to vi jo, da zelo malo vedo o iz bra nem kra ju, se do go vo ri jo, kako bodo poi ska li in for ma ci je (viri in for ma cij: splet, pri ja te lji, star ši, zem lje vi di, tu ri stič ni vod ni ki/pri roč ni ki, en ci klo pe di je) in si iz me nja li ste reo tip ne pred sta ve. Od lo či jo se, da se bodo o tem pos ve to va li z uči te lji geo gra fi je, zgo do vi ne, umet nost ne zgodo vi ne, slo venš či ne in dru gih pred me tov (psi ho log, so cial ni de la vec). Za klju ček 1. faze: Do go vo ri mo se, kaj lah ko na re di jo zu naj pou ka, doma, da bi se bo lje pri pra vi li na na sled njo uro, saj za na sled njo šol sko uro na po vem je zi kov ne teme. 2. ura: Ugo tav lja nje predz na nja»kaj že vem?«di ja ke po zo vem, naj pred vi di jo si tua ci je, v ka te rih bodo mo ra li upo rab lja ti ko muni ka cij ske zmož no sti in stra te gi je (us trez no ve de nje/ob na ša nje) ter vklju či ti vse svo je raz po lož lji vo je zi kov no zna nje. Di ja ki zo pet na va ja jo pri me re, spodbu jam jih z vpra ša nji, med se boj se do go var ja jo, nji ho ve pred lo ge za pi šem na tab lo. Raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti: Di ja ki utr ju je jo in ši ri jo be se diš če, uri jo zmož nost go vor ne ga spo ro ča nja in spora zu me va nja. Vsa ka sku pi na (ki je od go vor na za do lo če no temo) na svoj list v slo venš či ni za pi še be se de, be sed ne zve ze in po ve di, da do bi jo ne kak šen na bor izra zov, za ka te re pred vi de va jo, da jih bodo upo rab lja li v av ten tič ni si tua ci ji (na ek skur zi ji). Ko li kor zna jo, za pi še jo tudi v ita li janš či ni. Sku pi ne si izme nja jo za pi ske in vsa ka na sled nja sku pi na do pol ni be se diš če (slovar) prejš nje sku pi ne. Na kon cu pred stav ni ki sku pin sku paj z uči te ljem ko men ti rajo, uči telj do pol ni, po ja sni, od pra vi na pa ke. Igra vlog: iz iz bra nih po ve di di ja ki v dvo ji cah ob li ku je jo dia log in ga pred sta vi jo pred raz re dom. Di ja ki se do go vo ri jo, da bodo doma ob li ko va li je zi kov ni pri roč nik (slo var pri roč nih izra zov) in ga raz de li li vsem so šol cem. Na čr to va nje av ten tič ne ga uče nja je zi ka: Di ja ki se do go vo ri jo, kako bodo na ek skur zi ji iz bolj šali svo je zna nje ita li janš či ne (zla sti raz ši ri li be se diš če). Na pri mer: dom ne va jo, da bodo v po go vo ru z do ma či ni na le te li na nove izra ze (ki bodo za be le že ni na sne mal ni ku/mo bil nem te le fo nu), da bodo pre poz na li na pi se na/v tr go vi ni/lo ka lu ali ob cest ni tab li in si jih za pi sa li. Po iz ve de ni ek skur zi ji nove izra ze pred sta vi jo v raz re du. 155

156 ITALIJANŠČINA 3. ura: Pri pra va na ek skur zi jo Di ja ki pre gle da jo gra di va, ki so jih do slej zbra li in pri pra vi li. Po sku pi nah pred sta vi jo nove in for ma ci je, ki so jih pri do bi li iz raz lič nih virov (zgodo vi na, geo gra fi ja, umet nost na zgo do vi na). Po no vi jo je zi kov no zna nje in utr di jo nove izra ze. Do go vo ri jo se za do konč no de li tev dela (teh nič ne po drob no sti, kdo kaj na re di, prine se ) Do go vo ri jo se za us trez no ve de nje in rav na nje. Iz ved ba - te ren sko delo - sku pin sko delo: Tri sku pi ne s po šti ri mi di ja ki iz ve de jo na čr to va no delo. 156 Med kul tur ne teme, pred met preu če va nja: 1. Na va de Kako se do ma či ni ve de jo (Kak šnim ge stam ali izra zom naj se di ja ki izog ne jo, da ne uža li jo do ma či nov?): kako poz dra vi jo, kako se zah va li jo, kako se od zi va jo na proš njo za pomoč; do ka te re stop nje so pri prav lje ni po nu di ti po moč (npr. pri prav lje nost za po sre do va nje in for ma cij); kako izra ža jo pri pad nost do lo če ni kul tu ri (kako so ob le če ni, npr. no sijo na glav ne rute, na rod ne no še itd. Pri tem di ja ke za ni ma jo pred vsem ita li jan ski vrst ni ki: kako se poz drav lja jo, nji hov iz gled, ali ka di jo, uživa jo al ko hol, po se da jo v go stin skih lo ka lih (ba rih), kje se za dr žu je jo, dru ži jo; kako skr bi jo za svo je oko lje (ali me če jo sme ti po tleh, či sti jo pas je iztreb ke ); za ni ma jih ure je nost me sta (gne ča, pro met), je sta ro ali moder no; kako so ure je ni na pi si (Ali jih ra zu me jo? Npr. WC, sme ro ka zi, opo zo rila, ob ve sti la, re kla me); kako se ogo var ja jo med se boj itd. 2. Tr go vi ne pri mer ja jo cene s ce na mi v do ma čih trgovi nah (Kam ni ku, Dom ža lah, Ljub lja ni); pri mer ja jo po nud bo (npr. ob lek, na ki ta, za bav ne elek tro ni ke, hra ne, spo min kov); ali ima jo tr go vi ne oz. go stin ski lo ka li do ma ča ali tuja ime na; za pi še jo nove/za ni mi ve/ne na vad ne izra ze z iz ložb; čas od prt ja (v ita li janš či ni).

157 Primeri uvajanja novosti v praksi 3. Pro sto ri dru že nja za mla de Di ja ki se zdru žu je jo v manj še sku pi ne. Pred hod no na zem lje vi du me sta (na sple tu) poiš če jo lo ka ci jo šo le; ugo tav lja jo, kje se mla di zbi ra jo, se jim prib liža jo, se pred sta vi jo, jih ogo vo ri jo in spra šu je jo o nji ho vem šo la nju (po ma ga jo si z an gleš či no). Nek do iz sku pi ne pa je za dol žen za opa zo va nje (in be le ženje) nji ho ve ne je zi kov ne ko mu ni ka ci je. Sklep na faza: 4. ura: Z di ja ki se po go vo ri mo o iz ve de ni ek skur zi ji. Pred sta vi jo re zul ta te/za pi ske v raz re du. 5. ura: Po sta vi jo raz sta vo (v avli) in pred sta vi jo/pre ne se jo iz kuš nje vrst ni kom v iz bra nih raz re dih (pred stav ni ki sku pin). 6. ura: Eval va ci ja»kaj ste se nau či li?«(na ve de jo je zi kov ne in med kul tur ne iz kuš nje);»kaj bi po no vili/spre me ni li?«sle di po go vor. De jav no sti/na lo ge za pre ver ja nje: Ton ski za pi si in terv ju jev, opa zo vanj, za pi ski s»te re na« Ref lek si ja Ko so se na na ši šo li za če le iz va ja ti med pred met ne ek skur zi je v Slo ven sko Be ne či jo za prve let ni ke, se nam je zde lo, da je to us trez na pri lož nost za vklju či tev di ja kov v or ga ni za ci jo ek skur zi je. Na me sto da bi pre pu sti li vo de nje ek skur zi je zu na nje mu stro kov nja ku, smo se osre do to či li na di ja ke v do lo če nem raz re du. Di ja ki so nas s svo ji mi ino va tiv ni mi pred lo gi pre se ne ti li, še bolj pa s svo jo de jav nost jo in an gaži ra nost jo. To vrst no na čr to va nje ek skur zi je je bilo res osre do to če no na učen ce, saj je uči telj le vo dil, us mer jal nji ho ve pred lo ge, raz miš lja nja in de lo va nja. To pa pred vsem s po stav lja njem vpra šanj. Raz lič ni di ja ki so se nau či li in raz vi ja li raz lič ne spret no sti, veš či ne, zna nja gle de na nji ho ve oseb ne in te re se in spo sob no sti. Da so pri do bi li ne kaj med kul tur nih iz ku šenj in jih uza ve sti li, je bilo raz vid no iz po go vo ra z nji mi po konč ni ek skur zi ji. Z je zi kov ne ga vi di ka je bilo po mem bno, da so vsi uri li in utr je va li spo razu me val no zmož nost v ita li janš či ni, pa če prav eni bolj, dru gi manj. Si cer je tako tudi pri običaj nem pou ku v raz re du in v živ lje nju. Di ja ki so raz vi ja li med kul tur no zmož nost, soo ča li so se s tujo kul tu ro, tu ji mi na vada mi in do go vo ri. Za ra di ob jek tiv nih oko liš čin smo ek skur zi jo iz ved li v pr vem let ni ku ju ni ja 2006, se ve da pa bi bilo z je zi kov ne ga vi di ka še za ni mi ve je, če bi jo iz ved li v viš jih let ni 157

158 ITALIJANŠČINA kih. V na sled njem letu je bil iz dan li stov nik CROMO, v ka te rem so bili za je ti mno gi ele men ti za opa zo va nje medkul tur ne stvar no sti. Z nje go vo po moč jo smo v na slednjih le tih laž je us mer ja li po zor nost di ja kov na ele men te med kul tur no sti pri iz ved bi ek skur zij v tu ji no. Pri za ključ ni eval va ci ji s po moč jo li stov ni ka CROMO so di ja ki sa mo stoj no ob li ko va li ne kak šen pri ročnik za mlaj še di ja ke, v ka te rem so pred sta vili svo je iz kuš nje in za pi sa li na vo di la za us pe šne med kul tur ne iz me nja ve (iz da li so ga pod ime nom Va de me cum). Prav zato, ker smo po iz da ji»med kul tur ne ga li stov ni ka«ugo to vi li, da zna jo di jaki sami ka ko vost no osmisli ti in pri pra vi ti ek skur zi jo, smo pre pri ča ni, da je tre ba čim več dela v raz re du us me ri ti na di ja ka, iz ha ja ti iz nje ga (nje go vih pred lo gov, po treb), saj je do ku ment CROMO do kaz, kako ob vo de nju di ja ko ve ga raz miš ljanja - tako da uči telj po stav lja us trezna vpra ša nja - lah ko do bi mo»pra ve od go vo re«. To vrst ni pri stop (In quiry Ba sed Lear ning, o ka te rem je na tu jih splet nih stra neh ob jav lje ne ga pre cej gra di va in iz ku šenj), pri ka te rem z uči te lje vim mo de ri ra njem di ja ki sami po sta vi jo ci lje in na čr tu je jo pot do njih, pri pou ku po go sto upo rab ljam, zla sti ko gre za pro jekt no delo. Pri tem mi dra go ce no iz kuš njo pred stav lja tudi delo z Evrop skim je zi kov nim li stov ni kom, saj di ja ka na va ja na sa mo stoj no in od go vorno delo. Viri 1 CROMO: Med kul tur ni čez mej ni mo dul do polnilo Evrop ske mu je zi kov ne mu li stov ni ku 15+. Av stri ja/ita li ja/slo ve ni ja,

159 Primeri uvajanja novosti v praksi Tim sko pou če va nje: Ita li janš či na in tek stil na teh no lo gi ja Tat ja na Ko de lja, Sred nja šo la Veno Pi lon Aj dovš či na Os nov ni po dat ki o uč ni eno ti Na slov gra di va: Tema: Eno ta: Pred vi den čas: Zgled timskega pou če va nja (ita li janš či na in tek stil na teh no lo gi ja) Os nov ne tek stil ne su ro vi ne Ob la či la 2 šol ski uri Sem uči te lji ca ita li janš či ne v gim na zij skem pro gra mu Sred nje šo le Veno Pi lon v Ajdovš či ni. Pri pou ku po go sto uva jam med pred met no po ve zo va nje, ki ga na čr tu jem v ok vi ru uč nih sklo pov. Gre za di dak tič ni pri stop, kjer uči telj po sku ša do lo če no uč no vse bi no/temo po da ti in obrav na va ti čim bolj ce lost no tako, da po sku ša isti prob lem os vet li ti z raz lič nih vi di kov. Na čr to va nje med pred met ne po ve za ve lah ko ve li ko pris pe va k do se ga nju ka ko vost ne ga izo bra že va nja. V da naš nji pe da goš ki prak si je na mreč pouk moč no pred met no struk tu ri ran, zato so uč ne vse bi ne, ki si cer tvo ri jo skle nje no ce lo to, raz drob lje ne in ne po ve za ne. Ta raz drob lje nost se ka že pred vsem v lo če va nju vse bin na po sa mez ne uč ne pred me te. Med pred met no po ve zo va nje pred stav lja na čin, kako raz drob lje ne dele ce lot ne uč ne vse bi ne zno va po ve za ti v ra zum lji vej šo, upo rab nej šo in bolj živ ljenj sko ce lo to. Me nim, da s tem pri sto pom pri di ja kih spod bu jam de jav nost in sa mo stoj nost, njiho vo zna nje je ka ko vost nej še in traj nej še. Obe nem pa raz vi jam spo sob nost so de lova nja v sku pi ni in kre pim di ja ko vo od go vor nost. Med raz lič ni mi med pred met ni mi po ve za va mi, ki sem jih iz ved la v zad njih le tih, sem iz bra la zgled po ve zo va nja ita li janš či ne s tek stil no teh no lo gi jo. Po ve zo va nje se mi je zde lo smi sel no, ko smo v dru gem let ni ku obrav na va li sklop Ob la či la. Uč no eno to sem iz ved la v raz re du, ki je izred no mi ren, vča sih celo pa si ven. Pri čako va na ra ven zna nja je A2, ven dar je vsi ne do se ga jo. Ci lji, ki sem jih za sta vi la, so pri la go je ni pri ča ko va ni rav ni: di ja ki naj bi opi sa li svo ja ob la či la in last no sti tka nin, iz ka te rih so ta ob la či la iz de la na. Po ve za la sem se z uči te lji co teh no lo gi je, sku paj sva na čr to va li uč ni sklop in si raz de li li vlo ge. Uč ni sklop je za če la uči te lji ca teh no lo gi je, ki je di ja kom s pro jek ci jo, po ka za la modne stva ri tve, ki so jih na mod ni brvi pred sta vi le zna ne ose be v raz lič nih ob la či lih. Uči te lji ca je nato opi sa la se sta vo raz lič nih tka nin, raz de li la ma te ria le na na rav ne in sin te tič ne, pri dob lje ne s ke mič ni mi po stop ki. Di ja ki so po zor no po slu ša li raz la go uč ne sno vi, ki naj brž ni ne po sred no ve za na na no ben pred met iz pred met ni ka druge ga let ni ka, kljub temu pa jih je tema zelo pri teg ni la. Di ja ki so bili ves čas de jav ni: is ka li so pri me re iz živ lje nja, po sku ša li pre poz na ti ma te ria le in raz lo ži li, kaj vse bi lah ko iz de la li iz do lo če ne ga ma te ria la. Pri sos tvo va la sem uč ni uri in se ob ča sno vklju či la v uč ni pro ces. Na tab lo sem za pi so va la ome nje ne ma te ria le v ita li janš či ni in spod bu ja la di ja ke, da so na moja 159

160 ITALIJANŠČINA vpra ša nja v zve zi s temo od go var ja li v ita li janš či ni. V splet nem ka ta lo gu so poi ska li iz del ke in po ro ča li, iz ka te rih ma te ria lov so iz del ki (na pri mer: Con qua li ma te ria li la dit ta»ali«con fe zio na gli in du men ti e la bianc he ria? In di ca te tre tipi di in du menti.) in po dob no. Ob kon cu so do bi li vzor ce bla ga in jih na le pi li na de lov ne li ste k us trez ne mu izra zu v slo var ju. Za ko nec so se di ja ki vživ lja li v vlo ge pro da jal ca in kup ca in v dru ge vlo ge (na pri mer: Sie te in Ita lia per va can za e dis fa cen do la va li gia sco pri te che ave te di men ti ca to la ca mi cia da not te itd.). Us pe lo mi je vklju či ti tudi di ja ke z manj predz na nja ali manj de jav ne di ja ke. Bilo je več sa mo stoj ne ga dela in so de lo val ne ga dela med pou kom. Di ja ki so ta na čin dela spre je li po zi tiv no. Po nji ho vem mne nju je bil pouk dru ga čen in za ni mi vej ši. V preiz ku su zna nja, ki sem ga iz ved la dva ted na po obrav na va ni temi, so na lo go, ve za no na ob la či la, po zi tiv no re ši li vsi di ja ki. Ovi re, ki nasta ja jo pri ta kem delu, so te ža ve pri pri la ga ja nju ur ni ka. Prob lem je tudi čas, ki ga mo ra mo po ra bi ti za med se boj na do go var ja nja in us kla je va nja. V na šem šol skem ak ti vu smo več krat iz ved li us pe šne po ve za ve. Za ni miv pri mer je bila so ča sna obrav na va him ne in opi sa za sta ve pri vseh tu jih je zi kih, ki jih po nu ja na ša šo la. Štir je uči te lji tu je je zi kov ne ga pou ka so to temo pred sta vi li svo je mu razre du v raz lič nih je zi kih. Po obrav na vi so iz bra ni di ja ki us vo je no vse bi no pred stavlja li dru gim od del kom. Na pri mer, di jak iz mo je ga od del ka je v pa ra lel nem od delku, pri an gleš či ni, pred sta vil ita li jan sko him no in za sta vo. Mi slim, da so med pred met ne po ve za ve ko rist ne, ven dar le če je tema živ ljenj ska, upo rab na in za di ja ke za ni mi va. Iz va ja mo jo, ka dar smo pre pri ča ni, da bodo dija ki z obrav na vo pri dru gih pred me tih po glo bi li do lo če no temo in laž je ure sni či li do lo čen cilj. Skrat ka, v teh po ve za vah mo ra mo vi de ti do lo če no pred nost, smi sel. Pri tem mo ra mo vlo ži ti pre cej na po ra in do dat ne ga dela v is ka nje idej, gra di va in us kla je va nje z dru gi mi uči te lji. Ne mo re mo pa se z dru gi mi pred me ti po ve zo va ti le zato, ker se od nas pri ča ku je, da te po ve za ve iz pe lje mo Se sta vi ne uč ne enote Cilj na sku pi na: Po lo žaj je zi ka: Pri ča kovana ra ven zna nja: 2. let nik gim na zi je Ita li janš či na kot tuji je zik A2 Uč ni ci lji Di jak: poz na se sta vo tka nin (na rav ne, sin te tič ne) in os nov ne po stop ke pri dela ve (tek stil na teh no lo gi ja); pre poz na va vr ste tka nin in nji hov iz vor pri pred stav lje nih vzor cih (tekstil na teh no lo gi ja); 160

161 Primeri uvajanja novosti v praksi poi me nu je raz lič ne tka ni ne in raz be re ne ka te re last no sti tka nin (bar va, ob li ka, vr sta tka ni ne) (ita li janš či na). Pri ča ko va ni uč ni re zul ta ti Di ja ki zna jo poi me no va ti dele ob la čil, vr ste ob la čil in mod nih do dat kov. Po ve do, za ka te re pri lož no sti se do lo če no ob la či lo (mod ni do da tek) upo ra bi, opi še jo se sta vo iz bra ne ga ma te ria la. Pred sta vi tev iz ve de jo s po moč jo upo ra be IKT (pred sta vi tev v Po wer Poin tu). Iz bi ra iz ho dišč ne ga be se di la Be se di lo z ve ljav ne ga uč be ni ka Li vuo le pro va re? Ve sti ti e bianc he ria in pred sta vi tev raz lič nih mod nih artik lov v Po wer Poin tu. Di dak tič ni pri stop med pred met no po ve zo va nje; tim sko uče nje in pou če va nje. Uči la in uč ni pri po moč ki: ra ču nal nik, vi deo pro jek tor, na ključ no iz bran iz de lek iz učil ni ce, vzor ci vla ken in tka nin, de lov ni list s si ste ma tič no raz de li tvi jo na rav nih in umet nih vla ken, vzorč ki bla ga Viri 1 Ali ab bi glia men to na tu ra le, Ca ta lo go. Dostopno na spletni strani: aliorganicwear.it/catalogo.asp ( ). 2 Moda e stile in passerella. Dostopno na spletni strani: watch?v=epcegqxlmrc ( ) Po tek uč ne eno te Uvod na mo ti va ci ja Z di ja ki sem vo di la po go vor o tek stil nih ma te ria lih, ki so v učil ni ci (ob la či la, nahrbt ni ki, dež ni ki...). Raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti Spre je ma nje be se di la Go stu jo či uči telj (uči te lji ca tek stil ne teh no lo gi je) v slo venš či ni pred sta vi glav ne tekstil ne su ro vi ne PowerPoint pred sta vi tev vla ken in ti pič nih tka nin iz teh vla ken. S po moč jo vzor cev raz lo ži last no sti in upo ra bo ma te ria la in os nov ne po stopke pride la ve. Uči telj ita li janš či ne ključ ne be se de ob raz la gi pre ve de v ita li janš či no in jih na pi še na tab lo. 161

162 ITALIJANŠČINA Di ja ki naj prej po sku ša jo pre poz na ti in opi sa ti tek stil ni ma te rial, nato do pol nju je jo de lov ni list. Ob li ku je jo dvo je zič ni slo var poj mov iz tek stil ne teh no lo gi je. So de lu jejo v po go vo ru v zve zi s pred sta vi tvi jo v slo venš či ni. Od ziv na spre je to be se di lo Di ja ki od pre jo splet ni ka ta log Vključu je jo se v pogo vor (Con qua li ma te ria li la dit ta Ali con fe zio na gli in du men ti e la bianc he ria? In di ca te tre tipi di in du men ti. Itd.). V ita li janš či ni opi še jo last no sti tka nin in na ve de jo, kaj bi iz njih iz de la li. Vživ lja jo se v vlo go kup ca in pro da jal ca (Sie te in Ita lia per va can za e dis fa cen do la va li gia sco pri te che ave te di men ti ca to la ca mi cia da not te.). V dvo ji cah dia log tudi za pi še jo. Upo ra ba zna nja in pri dob lje nih zmož no sti Di jak opi še svo ja ob la či la in pove, iz ka te rih ma te ria lov so ter opi še last no sti teh tka nin. Vzorč ke vla ken, ki jim jih raz de li uči telj, us trez no na le pi jo na de lov ne li ste Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja Iz pa siv nih di ja kov so se»pre le vi li«v de jav ne di ja ke. Ra zu me li so uč no snov in usvo ji li be se diš če, kar so do ka za li tudi pri preiz ku su zna nja. Ref lek si ja di ja kov Po zi tiv no so ovred no ti li pri stop. Tema jim je bila za ni mi va. Niso ime li te žav pri pom nje nju be sed in be sed nih zvez, če prav jih je bilo ve li ko. Me ni li so tudi, da je nji ho vo zna nje, pri dob lje no na ta na čin, traj nej še in da izra zov ne bodo po za bi li ta koj, ko bodo kon ča li z eno to Ob la či la. Pri lo ge Pri lo ga 1: Poj mov ni slo var vla ken, tka nin in iz del kov 162

163 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri lo ga 1 Poj mov ni slo var vla ken, tka nin in iz del kov V to raz pre del ni co so di ja ki vstav lja li vzor ce bla ga in vla ken. VLAKNO/fi bra tes si le TKANINA/stof fa/tes su to/ma te ria le IZDELEK/ar ti co lo/pro dot to NARAVNO/na tu ra le UMETNO/sin te ti ca VZOREC TKANINE/cam pio ne di tes su to PRILOŽNOSTI ZA UPORABO/oc ca sio ni 163

164 ITALIJANŠČINA Uč na de jav nost s prob lem skim pri sto pom So nja Šu li goj, Sred nja eko nom sko-po slov na šo la Ko per Os nov ni po dat ki o učni de jav no sti Na slov gra di va: Tema: Eno ta: Pred vi den čas: Zgled uč ne de jav no sti, ki ce lost no raz vi ja zna nje in zmož no sti Opis pro fi la ose be na pod la gi raču na Opis ose be 1 šol ska ura Že dvaj set let sem uči te lji ca ita li janš či ne, ki jo na rav ni tu je ga in dru ge ga je zi ka pou ču jem na Sred nji eko nom sko-po slov ni šo li v Ko pru. V pro jek tu Po so dab lja nje gim na zij ske ga pro gra ma sem naj prej so de lo va la kot men tor ska uči te lji ca, le tos pa sem čla ni ca Pred met ne raz voj ne sku pi ne na Za vo du RS za šols tvo, ki skr bi predvsem za uva ja nje so dob nih pri sto pov k učenju in poučeva nju. Učite ljem skuša prib ližati di dak tični mo del, ki je us mer jen k raz vi ja nju kompe tenc, ino va tiv no sti in us tvar jal no sti, traj nost ne mu učenju in ob vla do va nju živ ljenj skih si tua cij. Da bi svo jim di ja kom čim bolj po ma ga la raz vi ti spo ra zu me val no zmož nost v itali janš či ni, ki je v živ lje nju nuj no po ve za na tudi z dru gi mi zmož nost mi, sku šam v pouk vklju če va ti so dob ne na či ne pou če va nja, pred vsem pa se tru dim iz ha ja ti iz živ ljenj skih si tua cij, iz mla dost ni ko ve ga vsak da na. Ugo tav ljam, da so di ja ki ve li ko bolj mo ti vi ra ni in us tvar jal ni in da se jim uče nje zdi smi sel no, če vedo, da bodo nau če no zna nje lah ko upo ra bi li v prak si. Vse di ja ke, na pri mer, za ni ma, kako se spo ra zu me ti in ob na ša ti v ita li jan ski tr go vi ni ali go stinskem lo ka lu, na bla gaj ni že lez niš ke po sta je ali kina ipd. Pri teg ne jih tudi»pre po vedan sad«, to rej ti sto, kar obi čaj no ni pred met uč ne ga na čr ta in uč be niš kih gra div (kle tvi ce, sleng ). Pri pou ku tudi zelo radi upo rab lja jo so dob no teh no lo gi jo. Celo, ko utr ju je mo do lo če no slov nič no struk tu ro ali be se diš če, je od ziv di ja kov ne primer lji vo bolj ši, če to poč ne mo s po moč jo ra ču nal ni ka in splet nih vaj. Ve li ko raje»kli ka jo«po tip kov ni ci, kot pa da bi re ši tve vpi so va li v de lov ni list. Opis ose be ni tema, ki bi di ja ke zelo za ni ma la. Po leg tega se v vsa kod nev nih življenj skih si tua ci jah mla dost ni ka ne po jav lja prav po go sto (če le ni bil oro pan in mora na po li cij ski po sta ji po da ti opis sto ril ca, pa še tu lah ko na ve de zgolj zu na nje zna čil no sti). Sploh pa v živ lje nju ni ma mo ve li ko krat pri lož no sti opi sa ti ose be na na čin, ki smo ga us vo ji li v šo li. Mla dost ni ki v me do seb nih od no sih po go sto uporab lja jo nam ne ra zum ljiv na čin spo ra zu me va nja, po sre du je jo po dat ke in opi su je jo v ši frah in z ge sta mi. Hkra ti pa je opis ose be zelo»šol ska«tema: z njo se di ja ki sre ču je jo na vseh stop njah uče nja in pri vseh je zi kih. Skle ni la sem, da bom to ne rav no pri vlač no temo obrav na va la dru ga če in pri pra vi la neko neo bi čaj no, za ni mi vo de jav nost, ki bi di ja ke bolj pri teg ni la. Tudi di ja kom s slab šim predz na njem bi s tem po nu di la mož nost de jav ne ga so de lo va nja. 164

165 Primeri uvajanja novosti v praksi Po tek učne de jav no sti Uč no uro sem iz ved la v dru gem let ni ku pri na da lje val cih (ita li janš či na kot dru gi je zik), ko je opis ose be eden iz med pred pi sa nih uč nih sklo pov. Pri ča ko va na ra ven zna nja je B1, ven dar prib liž no tret ji na di ja kov do se ga viš jo ra ven (B2 ali B2+), obenem pa prib liž no tret ji na ne do se ga pri ča ko vane rav ni. Cilj uč ne ure je pred sta vi tev ose be s po moč jo po dat kov, ki jih di ja ki pri do bi jo s prob lem skim pri sto pom. Di jak v na lo go vklju ču je poz na va nje na ku po val nih strate gij in ce nov nih raz re dov pro daj nih iz del kov (vzgo ja za po tro šni ka), na tanč no opa zu je z na me nom raz bra ti re le vant ne po dat ke (kraj in čas na ku pa, ko li či na ali te ža iz del kov, cena, na čin pla či la, po pu sti in ugod no sti ). Na pod la gi zbra nih podat kov skle pa o zna čaj skih last no stih kup ca. De jav nost sem iz ved la v manj ših sku pi nah, v ka te rih so sodelo va li di ja ki z raz ličnim predz na njem. Sku pi ne so ob li ko va le mi sel ni vzo rec, kon cept ali pred lo go, na pod la gi ka te rih so iz ved le in ovred no ti le go vor ni na stop Ref lek si ja Ref lek si ja uči te lja Me nim, da je to vrst nih de jav no sti pri pou ku pre ma lo. Veliko je pri lož no sti, da učitelj z malo do miš lji je čr pa ide je za pouk iz vsak da nje ga živ lje nja. S tem os mi sli de jav nost in di ja ke mo ti vi ra za so de lo va nje. Ref lek si ja di ja kov Moji di ja ki radi ra zi sku je jo, zato je bila na lo ga, v ka te ri naj bi na pod la gi ra ču na ugo to vi li zna čaj ske last no sti kup ca in se sta vi li nje gov pro fil, zelo po sre če na. Še pose bej jih je k delu spod bu dil po da tek, da ose be, ka te rim so bili iz stav lje ni ra ču ni, poz na jo in da bodo še le po oprav lje ni na lo gi iz ve de li, kdo so. Pri lo ge Pri me ri di ja ko vih iz del kov 165

166 ITALIJANŠČINA Pri mer 1 166

167 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri mer 2 167

168 ITALIJANŠČINA 2.3 Vred no te nje zna nja in zmož no sti Neva Še če rov, Za vod RS za šols tvo, So nja Šu li goj, Sred nja eko nom sko-po slov na šo la Ko per Ce lost no (prob lem sko) vred no te nje zna nja in zmož no sti pri pou ku ita li janš či ne 168 Vred no te nje zna nja iz ha ja iz pro ce sov uče nja in pou če va nja: iz ci ljev pou ka, obravna va nih vse bin in di ja ku poz na nih oko liš čin, zato odra ža uč ni pro ces. Če uči telj uva ja prob lem ski pouk, ki spod bu ja di ja ko vo sa mo stoj nost, iz vir nost, so de lo vanje z dru gi mi, bo tudi pro ces vred no te nja prob lem sko za stav ljen in ce lo sten. Pri prob lem sko us mer je nem pou ku gre za sa mo stoj no iz bi ro re ši tev, sez na nja nje di ja kov z me to da mi re še va nja in nje ni mi po stop ki. Za prob lem ski pouk je zna čil na do lo če na prob lem ska si tua ci ja, ki di ja kom ni raz vid na na prvi po gled in ni reš lji va le z raz po lož lji vim predz na njem. Di jak mora za raz re ši tev da ne ga prob le ma vlo ži ti do lo čen na por, da lah ko po ve že last ne iz kuš nje in pri dob lje no zna nje v viš jo kako vost zna nja. Do spoz nanj di jak pri ha ja z ak tiv ni mi me to da mi dela: z is ka njem po dat kov v raz lič nih vi rih, z vklju če va njem v po go vor, s prob lem skim uče njem. Za re ši tev prob le ma mora spro ži ti mi sel ne pro ce se na viš ji rav ni, npr. pov ze ma ti be sedi lo in ga preob li ko va ti, raz bra ti glav no mi sel in vzroč no-po sle dič na raz mer ja v bese di lu, pos plo še va ti, pri mer ja ti, pri la ga ja ti se, ana li zi ra ti, po sre do va ti po mem bne in for ma ci je, us tvar jal no tvo ri ti be se di lo, ob li ko va ti tezo, jo zna ti za go var ja ti itd. Prob lem ski pouk pri tu jih je zi kih zah te va ce lostno vred no te nje, ki ni us mer je no le na pre ver ja nje je zi kov ne ga zna nja in zmož no sti, am pak vklju ču je tudi dru ge zmožno sti, ključ ne kom pe ten ce in pri dob lje ne uč ne stra te gi je. Po leg pre ver ja nja zmožno sti spre je ma nja (bra nje, po slu ša nje), pi sne ga spo ro ča nja (tvor je nje kraj ših in dalj ših pi snih se stav kov) in go vor ne ga spo ro ča nja in spo ra zu me va nja (me dia ci ja), naj bi s preiz ku si znanj (ust ni mi in pi sni mi) pre ver ja li tudi dru ge di ja ko ve zmož nosti in kom pe ten ce, npr. upo ra bo spo ra zu me val nih stra te gij (zna ti se vklju če va ti v po go vor, upo ra bi ti na do mest ne stra te gi je pri so de lo va nju v po go vo ru, zna ti za ključi ti po go vor; ob vla da ti teh ni ke bra nja, raz bra ti po men be se de s po moč jo vi zual ne iz toč ni ce, kon tek sta in slov nič nih ka zal ni kov; pri is ka nju že le nih po dat kov upora bi ti raz lič ne vire, str ni ti in for ma ci je v novo be se di lo, zna ti po ve za ti zna nje pridob lje no pri dru gih pred me tih itd.). Uči telj naj bi zato pri se stav lja nju preiz ku sov zna nja omo go čal di ja ku, da po ka že vse svo je zmož no sti, spo sob no sti in zna nja, ki jih je pri do bil v ok vi ru uč ne ga pro ce sa, in te re snih de jav no sti in tudi v živ lje nju. S prob lem skim pri sto pom pri pou ku in ce lost nim (prob lem skim) vred no te njem znanja bo di jak os mi slil uče nje je zi ka, hkra ti pa bo za uče nje bolj mo ti vi ran. Vred no te nje zna nja vklju ču je ana li zo ka ko vo sti uč ne ga pro ce sa ali iz del ka, zato da bi spre je li od lo či tve, ki vo di jo k iz bolj ša nju pou ka. Vred no te nje je zato del si ste ma za go tav lja nja ka ko vo sti. Vred no te nje je pro ces, ki vklju ču je pre ver ja nje in oce nje va nje. Pre ver ja nje zna nja je si ste ma tič no in na črt no zbi ra nje po dat kov o tem, kako di jak do se ga uč ne ci lje. Oce nje va nje je pri pi so va nje šte vilč ne vred no sti, oce ne, ki je lah ko tudi opi sna. Učitelj sam pre so di, kdaj bo le pre ver jal uč ne re zul ta te in kdaj jih bo oce nje val. Zato ni vsa ko prever ja nje zna nja tudi oce nje va nje.

169 Primeri uvajanja novosti v praksi Pri vred no te nju zna nja se spo pri je ma mo z vpra ša njem he te ro ge no sti raz re da. Doga ja se na mreč, da di ja ki pri raz vi ja nju spo ra zu me val ne zmož no sti v dru gem/tujem je zi ku ne na pre du je jo ena ko hi tro in niti ena ko in ten ziv no, zato ne do se ga jo pri mer lji vih rav ni zna nja. Te ža ve lah ko omi li mo s skrb no iz bi ro uč nih ci ljev, ki jih na me ra va mo pre ver ja ti. V preiz ku se zna nja pa vklju ču je mo zna ne oko liš či ne in te ma ti ko, ob li ku je mo ja sna na vo di la in uva ja mo raz lič ne tipe na log. Opre de li mo kri te ri je vred no te nja zna nja, ki so di ja ku poz na ni in ra zum lji vi. Zanj je po mem bno, da ve, kaj je cilj pre ver ja nja, na kaj naj bo po zo ren in po čem bo uči telj pre so jal njegov uč ni do se žek. Ka ko vost ni preiz ku si znanj naj upo šte va jo raz no li kost di ja kov gle de na nji ho ve zmož no sti, spo sob no sti, in te re se, uč ni slog. Vklju ču je jo naj na loge na raz lič nih rav neh, tudi ti ste, ki uva ja jo viš je spoz nav ne rav ni. Spod bu ja jo naj uče nje z ra zu me va njem in prob lem sko uče nje. Preiz ku si zna nja naj ne po nu ja jo zgolj na log, ki so le pa siv no in me ha nič no po nav lja nje po da nih raz lag, obrav na vanih slov nič nih struk tur, ki se jih si cer di ja ki nau či jo, ven dar jih kljub in ten ziv nem ur je nju ne zna jo upo ra bi ti v živ ljenj skih si tua ci jah. Zna nje je zi ka, ki ni upo rab no, in se v živ lje nju ne more izra zi ti, je le ne smi sel no obre me nje va nje spo mi na. Uči telj naj zato vklju ču je ti ste na či ne vred no te nja, ki kar naj bolj prib li ža jo je zi kovni rabi v živ lje nju. To so: Ne po sred no vred no te nje Uči telj uva ja iz vir na be se di la in vred no ti ra zu me va nje in je zi kov no zna nje s pomoč jo pro stih od go vo rov na vpra ša nja. Di jak svo je od go vo re tudi ute me lji. Pri tem tvo ri kraj ša (pi sna/ust na) be se di la na rav ni od stav ka in tudi dalj ša be se di la, v okvi ru ka te rih izra ža in za go var ja last na sta liš ča. Sle di zgled nepo sred ne ga vred no te nja, s ka te rim pre ver ja mo ra zu me va nje krat kega be se di la s po moč jo krat kih od go vo rov na vpra ša nja (A-na lo ga) in z ute me lji tvi jo od go vo ra (B-na lo ga). BALLARE È IS TIN TI VO Bal lia mo per di ver tir ci, per ri las sar ci, fare ami ci zia, per far col po su chi ci pia ce, bal lia mo per si no per sport (è più di ver ten te che an da re in pa le stra). Insom ma, bal la re è is tin ti vo. Se ne era no ac cor ti anc he i no stri an te na ti, i qua li ce le bra va no con dan ze ri tua li i mo men ti più im por tan ti del la vita: le nas ci te, i ma tri mo ni, un buon rac col to Na lo ga A: Ris pon di alle se guen ti do man de. Perché ci pia ce bal la re? In qua li oc ca sio ni bal la va no i no stri an te na ti? Na lo ga B: E a te pia ce bal la re? Na vo di lo: Na pi ši krat ko be se di lo v ka te rem boš opi sal svoj od nos do plesa. Opi ši svo jo iz kuš njo v zve zi s to de jav nost jo. Ute me lji, za kaj ti je/ni ples všeč. 169

170 ITALIJANŠČINA Ce lost ni pri stop Uči telj vred no ti do se že no spo ra zu me val no zmož nost v dru gem je zi ku, hkra ti pa tudi uč ne stra te gi je in kom pe ten ce (npr. med kul tur na, so cial na, di gi tal na kom peten ca itd.). Ta na čin vred no te nja po na zar ja na sled nja na lo ga. Na lo ga: V sku pi nah pri pra vi te je dil nik za rojst nod nev no za ba vo za so šol ca, ki bo 20. ju ni ja do pol nil 18 let. Na vo di la: Na raz po la go ima te do lo čen zne sek (10 na ose bo). Šte vi lo po vab lje nih je 20, od tega so 3 ve ge ta ri jan ci. So šo lec ima vrt in sa dov njak. Na za ba vi se ne to či al ko hol nih pi jač. Ne kaj de nar ja na me ni te tudi de ko ra ci ji. Di jak bo mo ral pri re še va nju te na lo ge, po leg poz na va nja po stop kov pri pra ve jedi in jezikov ne ga zna nja (je dil nik je v ita li janš či ni), do ka za ti tudi dru ge zmož no sti (npr. v tem pri me ru ma te ma tič no zmož nost pri izra ču nu stroš kov, es tet sko zmožnost pri de ko ra ci ji pro sto ra). Po leg tega bo mo ral po ka za ti do lo če no mero iz naj dljivo sti (sad ja di jak ne kupi, na be re ga v pri ja te lje vem vrtu) itd Opi sno vred no te nje zna nja Opi si do sež kov pri spo ro ča nju in oce nje val ne les tvi ce po sa mez nih rav ni naj bodo smi sel ni, ja sni in di ja kom ra zum lji vi. Na vo di lo za go vor ni na stop: Delo v sku pi nah. Ob li kujte po pot ni na črt po Evro pi. Iz be ri te vr sto po to va nja, kraje, ki jih na me ra va te obi ska ti, in pre voz na sreds tva. Vri ši te po sa mez ne eta pe po to va nja v zem lje vid. Iti ne ra rij pred sta vi te svo jim so šol cem in jih po va bi te na skup no po to va nje. Last ne pred sta vi tve in pred sta vi tve dru gih sku pin vred no ti te na pod la gi na sled nje oce nje val ne les tvi ce: Spo ro či lo Zgrad ba Na lo ga/ vse bi na Je zik Pred sta vi tev Je spo ro či lo ja sno, je po va bi lo na po to va nje pre prič lji vo? Je be se di lo po ve za no? So vklju če ni vsi zah te va ni po dat ki/na vo dila? Je pred sta vi tev ra zum lji va? Je pred sta vi tev za ni mi va? J K L 170

171 Primeri uvajanja novosti v praksi Vred no te nje stop nje ob vla do va nja spo ro čanj skih po lo ža jev v živ ljenj skih oko liš či nah Ime nu je mo ga tudi prag ma tič no oz.»iz vir no«vred no te nje ali vred no te nje v življenj skih spo ro čanj skih po lo ža jih s po moč jo iz vir nih be se dil. V na da lje va nju po sredu je mo zgled go vor ne ga po lo ža ja, ki se prib li ža iz vir nim oko liš či nam. Pri pou ku uči telj lah ko upo rab lja zem lje vid me sta. Zgled 1: Orien ta ci ja v pro sto ru Na vo di la, prva na lo ga (dvo go vor): Delo v dvo ji cah. Eden iz med vaju je ko le sar, dru gi pe šec. Ko le sar vpra ša za pot peš ca, ki mu jo opi še. Lah ko si po ma ga ta z izra zi v ob lač kih in v ok vir ju. an da re drit to, al se ma fo ro gi ra re a de stra/si ni stra, con ti nua re la stra da, im boc care la ro ton da, ol tre pas sa re il pon te, pro se gui re drit to pas san do il se ma fo ro, prose gui re fino all in cro cio, di ri ger si ver so la casa di fron te, tor na re in die tro 171

172 ITALIJANŠČINA Vir sli ke: Grup po Meta (1998). Uno, Cor so di ita lia no per stra nie ri. Roma: Bo nac ci edi to re. Le gen da: 1-piz ze ria 2-scuo la di mu si ca 3-am bu la to rio 4-casa del prof che dà le zio ni pri va te Na vo di lo, dru ga na lo ga: Delo v dvo ji cah. Eden iz med vaju je ko le sar, dru gi pe šec. Ko le sar vpra ša za pot peš ca, ki mu jo opi še. Lah ko si poma ga ta z izra zi v ob lač kih in v ok vir ju. 172

173 Primeri uvajanja novosti v praksi Pod čr taj raz li ke v po ve dih, ki se na ha ja jo v ob lač kih prve in dru ge na lo ge. Po jasni, v čem se be se di la raz li ku je jo. Ob li kuj pra vi lo. Re ši tve: Scu sa/scu si; mi puoi aiu ta re/mi può aiu ta re; devi an da re/deve an da re; hai ca pi to/ ha ca pi to; vuoi an da re/vuo le an da re; Ciao/Ar ri ve der la Upo ra ba raz no li kih ob lik vred no te nja Uči telj v uč ni pro ces uva ja sa mo vred no te nje, vza jem no vred no te nje, vred no te nje pro jekt ne ga dela (na da lja vo), sprem lja nje in vred no te nje di ja ko ve ga na pred ka glede na za stav lje ne vme sne ci lje. Me to do sa mo vred no te nja uva ja mo z Evrop skim je zi kov nim li stov ni kom za sred nješol ce Vred no te nje je zi kov ne zmož no sti (upo ra ba slov nič nih struktur) Je zi kov ne zmož no sti ne vred no ti mo izo li ra no, tem več v be se di lu, ki ga di jak tvo ri pri pi snem ali go vor nem spo ro ča nju in spo ra zu me va nju. V na da lje va nju po sre du je va pri mer na lo ge, ki pre ver ja je zi kov no zmož nost v kontek stu. Iz ho dišč no be se di lo je pre pro sto, na rav ni A2. Di ja ki na tanč no pre be re jo iz ho dišč no be se di lo in do pol ni jo raz pre del ni co z zah te va ni mi po dat ki, v na sled nji na lo gi do pol nju je jo preob li ko va no be se di lo (pre tvor ba gla go lov iz 3. ose be ed nine v 1. ose bo, upo ra ba pred lo gov (ži vim v me stu, v dr ža vi), poi me no va nje hra ne, šport ne disci pli ne). Po pre de la ni prvi in dru gi na lo gi in po ust nem utr je va nju dija ki do pol ni jo in terv ju. S to na lo go do ka zu je jo zmož nost sa mo stoj ne ga tvor je nja po ve di. Zgled 2: Spre je ma nje be se di la in vred no te nje je zi kov ne zmož no sti Na vo di lo 1: Pre be ri be se di lo. FEDERICA, LA CAMPIONESSA Fe de ri ca Pel le gri ni ha 16 anni. Alle Olim pia di di Ate ne ha vin to la me da glia d'argen to nel nuo to, 200 m sti le li be ro. È nata il 5 ago sto 1988 a Mi ra no vi ci no a Ve ne zia. Vive a Spi nea (Ve ne zia). Ama man gia re pane e for mag gio e ama as col ta re la mu si ca hip-hop. Il suo grup po prefe ri to sono gli Eva nes cen ce. 173

174 ITALIJANŠČINA Fe de ri ca è una ra gaz za nor ma le: stu dia, as col ta la mu si ca e, na tu ral men te, nuota mol to. Ogni gior no pri ma di an da re a scuo la, va a nuo ta re. Poi nuo ta an co ra dopo la scuo la. Ama mol to i leo ni. Il suo film pre fe ri to è il car to ne ani ma to il Re Leo ne. Ha una gran dis si ma col le zio ne di leo ni di pe luc he. Ora tut ti la chia ma no»la leo nes sa«. adat ta to da Az zur ro, la tua ri vi sta di Ita lia no, 2005 Na vo di lo 2: Do pol ni ta be lo z zah te va ni mi po dat ki. Nome Cog no me So pran no me Data di nas ci ta Luo go di nas ci ta Re si den za Pro fes sio ne Hobby Dis ci pli na spor ti va Film pre fe ri to Cibo pre fe ri to Na vo di lo 3: Do pol ni be se di lo, v ka te rem se Fe de ri ca pred sta vi. Ciao, (1) Fe de ri ca ma tut ti mi chia ma no la (2). (3) a Spi nea in (4). Pra ti co il (5). Sono cam pio nes sa dei (6) sti le li be ro. Mi pia ce man gia re (7) e (8). Mi pia ce as col ta re la (9). Col le zio no (10). REŠITVE: 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) 10) mi chia mo/sono leo nes sa vivo, abi to Ita lia nuo to 200 m pane for mag gio mu si ca (hip-hop) leo ni di pe luc he 174

175 Primeri uvajanja novosti v praksi Na vo di lo 4: Do pol ni in terv ju s Fe de ri co. In ter vi sta a Fe de ri ca Pel le gri ni. A: Come ti chia mi? B: A: B: Se di ci. A: Di dove sei? B: A: B: Pane e for mag gio. A: B: L'hip-hop. A: B: Nuo to. A: Qual è il tuo film pre fe ri to? B: A: B: Alle Olim pia di di Ate ne. REŠITVE: A: Come ti chiami? B: Mi chamo Federica/Sono Federica. A: Quanti anni hai? B: Sedici. A: Di dove sei? B: Di Spinea, vicino a Venezia. A: Che cosa ti piace mangiare? B: Pane e formaggio. A: Quale musica ascolti? B: L'hip-hop. A: Che cosa fai prima di andare a scuola? B: Nuoto. A: Qual è il tuo film preferito? B: Il Re Leone. A: Dove hai vinto la medaglia d argento? B: Alle Olimpiadi di Atene Zgle di na log Sle di jo zgle di na log, pri ka te rih sku ša va upo šte va ti na če la, ki sva jih po sre do va li v uvod nem delu be se di la tega po glav ja. Pri se stav lja nju na log sva se del no zgle do va li po tu jih vi rih, ven dar vseh na log nis va preiz ku si li, zato mor da ne us tre za jo vsem merilom, ki jih ima jo do bri preiz ku si zna nja, to so: ve ljav nost, za nes lji vost, objek tiv nost in ob čut lji vost. So pa zato to pri me ri na log, ki jih lah ko preiz ku si te v raz re du. Di ja ki se sami oce ni jo gle de na opre de lje ne kri te ri je. Ver ja me va, da bo uči te ljem, z nji ho vi mi iz kuš nja mi in z ve li ko us tvar jal no sti, uspe lo se sta vi ti po dob ne na lo ge, ki bodo pri mer nej še in ka ko vost nej še, saj bodo prila go je ne po tre bam va ših di ja kov in preiz ku še ne v prak si. 175

176 ITALIJANŠČINA Spre je ma nje be se di la in od ziv nanj Zgled 1: BRALNO RAZUMEVANJE IN ODZIV NA IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no dvo go vor no (in terv ju), sli kov no oprem lje no be se di lo, 348 be sed, je zi kov no manj zah tev no z zna no (obrav na va no) temo, ki je di jaku bli zu (šport, in te re si). B1 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ce lost no ra zu me va nje, smisel no do pol nje va nje po ve di; je zi kov na zmož nost: ra zu me va nje be se diš ča v zvezi s šport no de jav nost jo, tvor ba be se di la na rav ni od stav ka. vklju če va nje stra tegij spre je ma nja: is ka nje po datkov, skle pa nje; vklju če va nje stra te gij tvor je nja: is ka nje re ši tev, uteme lje va nje last ne iz bi re. Vir: iz ho dišč no be se di lo: In ter vi sta a Va len ti no Ros si, a cura di Pao la Co ma ri, Fo cus Ju nior, no vem ber CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re te melj no spo ro či lo in terv ju ja (in terv ju van ca, šport no de javnost, in te re se), ra zu me va nje vse bi ne do ka zu je z do pol nje va njem preob li ko va ne ga bese di la, so de lu je v in terv ju ju, raz la ga, sve tu je/ali izra ža last na sta liš ča. 176

177 Primeri uvajanja novosti v praksi Na vo di lo: Pre be ri be se di lo. In ter vi sta a Va len ti no Ros si THE DOCTOR VA FORTISSIMO! Rius ci re a»bec car lo«non è sta to fa ci lis si mo. Alla fine, però, ce l'ab bia mo fat ta, e pro prio alla vi gi lia di una gara mol to im por tan te per lui: quel la di Mi sa no in Ita lia, dove Va len ti no Ros si ha stra vin to ri pren den do si così dal la ca du ta sul circui to di In dia na po lis del la set ti ma na pri ma. Sono ve nu ti da tut ta Ita lia per inter vi star lo. E sic co me l'emo zio ne era tan ta, ma il tem po poco, è su bi to par ti ta una raf fi ca di do man de di tut ti i tipi. Ti pia ce la mu si ca? Sì, mol to: la as col to sem pre, so prat tut to il rock e grup pi come Green Day e AC/DC. Da pic co lo suo na vo anc he la chi tar ra, ma non ri cor do più niente. Ogni tan to però fac cio il Dj alle fe ste: mi pia ce mi xa re! Es se re così alto ti ha crea to prob le mi come pi lo ta? So prat tut to quan do cor re vo con le moto pic co li ne, le 125. Nel la Moto GP, in ve ce, è un van tag gio es se re più alti. Come hai fat to a con ci lia re la scuo la con le gare? Sem pli ce ho smes so di an da re a scuo la! Ho fat to il li ceo lin gui sti co per due anni e mez zo, fino a quan do ho cor so nel cam pio na to eu ro peo. Poi, con il pri mo anno di mon dia le, non era dav ve ro più pos si bi le con ti nua re e pur trop po ho do vu to smet te re. Dav ve ro pur trop po? Ma sì, a par te gli scher zi, mi dis pia ce dav ve ro. Quan do cadi in gara cosa pro vi? Ter ro re, ver gog na? La pri ma cosa di cui ti preoc cu pi è di non far ti male. Poi però pen si»che so ma ro che sono sta to!«. È pro prio quel lo che mi son det to la set ti ma na scor sa, a In dia na po lis. Usi dei trucc hi per non far ti ri co nos ce re? Mi ri co nos co no mol ti in Ita lia e in Spag na. In Ame ri ca e a Lon dra pos so sta re tran quil lo. Co mun que in dos so cap pel lo e occ hia li. Ma il se gre to che fun zio na di più è fare pre sto. Se ti fer mi sei fi ni to! Il tuo sog no nel cas set to? Sve gliar mi pre sto, an da re in spiag gia e poi a pran zo in un ri sto ran te con tan ta gen te, fare un giro in cen tro, ma ga ri per com pra re un paio di scar pe e dei cd, e la sera an da re a bere qual co sa con gli ami ci. Na lo ga A: Glo bal no ra zu me va nje be se di la in ra zu me va nje po drob no sti Na vo di lo 1: Oz na či z da (SÌ) ali ne (NO). Va len ti no Ros si: SÌ NO 1) ha un so pran no me. 177

178 ITALIJANŠČINA 2) ha fi ni to il li ceo lin gui sti co. 3) tras cor re le se ra te con gli ami ci. 4) vuo le cir con dar si di fan. 5) sog na una vita come quel la del la gen te co mu ne. REŠITVE: 1. sì; 2. no; 3. no; 4. no; 5. sì. Na vo di lo 2: Do pol ni be se di lo z manj ka jo či mi izra zi. Va len ti no Ros si è il mi glior pi lo ta ita lia no di (7). Ha vin to a Misa no ma ha (8) a In dia na po lis dopo una (9) sul cir cui to. I gior na li sti, ve nu ti sul po sto, gli han no ri vol to (10) do man de. È di sta tu ra (11), e que sto gli dava dei prob le mi nel le cor se con le moto pic co li ne. (12) se di ci anni ha smes so di fre quen ta re il (13) e ciò gli dis pia ce. Non suo na più la (14), ma si esi bis ce come Dj alle fe ste. Non vuo le es se re (15) per ciò in dos sa il cap pel lo e gli occ hia li e va sem pre di (16). [Oz na či pra vil no re ši tev] o meno o fret ta o not te o moda REŠITVE: 7. moto; 8. per so; 9. ca du ta; 10. va rie, nu me ro se 11. alta; 12. A; 13. li ceo; 14. chi tarra; 15. no ta to, ri co nos ciu to ; 16. fret ta. Na lo ga B: Od ziv na be se di lo, ute me lji tev od go vo ra Na vo di lo 1: Sve tuj, od go vo ri in ute me lji. Da a Va len ti no Ros si al me no due con si gli su come con ci lia re l'atti vità spor ti va con lo stu dio. Per con vin cer lo devi spie gar gli perché do vreb be se gui re i tuoi con si gli. Ti pia ce reb be es se re fa mo so/-a? Elen ca al me no due lati po si ti vi e due ne ga ti vi del la no to rietà. I pro: Sì, mi pia ce reb be es se re fa mo so/-a perché I con tro: No, non mi pia ce reb be es se re fa mo so/-a perché VREDNOTENJE ODGOVORA Z UTEMELJITVIJO: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 178

179 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 2: BRALNO RAZUMEVANJE IN ODZIV NA BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: iz vir no dvo go vor no (in terv ju), sli kov no oprem ljeno be se di lo, 273 be sed, je zi kov no sred nje zah tevno z zna no (obrav na va no) temo, ki je di ja ku bli zu (šo la, in te re si). B1, B2 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ce lost no ra zu me va nje, ra zume va nje po drob no sti, do ka zo va nje ra zu me va nja z do pol nje va njem po ve di ali us trez no iz bi ro med dani mi mož nost mi; je zi kov na zmož nost: ra zu me va nje be se diš ča v zvezi s šol sko prob le ma ti ko in oseb ni mi in te re si, tvorba be se di la na rav ni od stav ka. vklju če va nje stra te gij spre je ma nja: is ka nje po datkov, skle pa nje; vklju če va nje stra te gij tvor je nja: is ka nje re ši tev, uteme lje va nje last ne iz bi re, izra ža nje last nih sta lišč. Vir: izhodišč no be se di lo: Il mio la vo ro è gio co lie re da Il Mes sag ge ro dei ra gaz zi, ja nuar CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re te melj no spo ro či lo in terv ju ja (in terv ju va nec in nje go vi in te re si), ra zu me va nje vse bi ne do ka zu je z iz bi ro pra vil nih re ši tev, z us trez ni mi od go vo ri na vpra ša nja, na pod la gi zbra nih po dat kov ugi ba o živ ljenj ski poti in terv ju van ca, po sre du je in for ma ci jo o last nih in te re sih, o mož no sti ure sni če va nja teh in te re sov ob po klic ni ka rie ri. 179

180 ITALIJANŠČINA Na lo ga A: Bral no ra zu me va nje, bra nje, ra zu me va nje glo bal ne ga spo ro či la in is ka nje po dat kov Na vo di lo 1: Pre be ri be se di lo. INTERVISTA A FEDERICO BENUZZI A 33 anni, Fe de ri co Be nuz zi non ha an co ra de ci so se si sen te un gio co lie re con una lau rea in Fi si ca, o un pro fes so re di Fi si ca con la pas sio ne per la gio co le ria. E nel dub bio, fa en tram be le cose: in seg na in un li ceo di Bo log na e si esi bis ce in spet ta co li di gio co le ria. Fe de ri co è sta to il pri mo ita lia no che ha la vo ra to al Cir co di San Pie tro bur go, nel Tra i due ruo li c'è il risc hio di fare con fu sio ne? Più che con fu sio ne, c'è so mi glian za. Gio co le ria e fi si ca si ba sa no sul le stes se leg gi e sia il pal co sia la cat te dra mi con sen to no di co mu ni ca re con gli al tri. Mi ca pi ta di por ta re in clas se i miei at trez zi per spie ga re al cu ni con cet ti. In seg na men to e gio co le ria ric hie do no en tram bi im peg no e fa ti ca. Ma ri pa ga no con gran di sod dis fa zio ni. Come hai ini zia to a fare il gio co lie re? Per ri va lità con mio fra tel lo, che sta va im pa ran do: vo le vo di ven ta re più bra vo. Poi lui ha smes so, men tre io ho con ti nua to. Pri ma da au to di dat ta, in fi ne fre quen tan do cor si seri, anc he all'es te ro. A chi vuo le av vi ci nar si a que sto mon do, con si glio di com pra re tre pal li ne e ini zia re a eser ci tar si e par te ci pa re a fe sti val e ra du ni, dove ci si può is cri ve re a mini-cor si in ten sivi. Solo suc ces si va men te, di is cri ver si a una vera scuo la. Il la vo ro di gio co lie re può ave re una fun zio ne so cia le? Ne sono più che con vin to. Tan to che l'es ta te scor sa sono sta to in Tan za nia, dove mi sono esi bi to gra tis ov via men te in al cu ni vil lag gi e or fa no tro fi. Ho vo lu to por ta re un mes sag gio di gi o ia, ma anc he di dis ci pli na e per se veran za, per di mo stra re ai bam bi ni che con l'im peg no si ries ce ad ar ri va re a un ri sul ta to, anc he par ten do da una si tua zio ne svan tag gia ta. Na vo di lo 2: Od go vo ri na vpra ša nja. 1) Qua li sono le pas sio ni di Fe de ri co Be nuz zi? 2) Perché Fe de ri co por ta a scuo la at trez zi da gio co lie re? [S egna la ris po sta giu sta.] Per far di ver ti re i ra gaz zi. Per spie ga re i con cet ti di fi si ca agli stu den ti. Perché fa con fu sio ne tra i due me stie ri. Perché si sen te più gio co lie re che in seg nan te. 180

181 Primeri uvajanja novosti v praksi 3) Chi gli ha in seg na to il me stie re del gio co lie re? [S egna la ris po sta giu sta.] Suo fra tel lo. Nes su no. All'ini zio nes su no, poi ha fre quen ta to dei cor si. I gio co lie ri del Cir co di San Pie tro bur go. 4) In che cosa si as so mi glia no la fi si ca e la gio co le ria? 5) Che cosa con si glia Fe de ri co agli as pi ran ti gio co lie ri? Pri ma Poi 6) Fe de ri co si esi bi to anc he in Tan za nia. In qua li po sti? 7) Quan ti sol di ha gua dag na to Fe de ri co in Tan za nia? REŠITVE: 1. Fi si ca e gio co le ria; 2. Per spie ga re i con cet ti di fi si ca agli stu den ti; 3. All'ini zio nes su no, poi ha fe quen ta to dei cor si; 4. Gio co le ria e fi si ca si ba sa no sul le stes se leg gi; 5. Pri ma di com pra re tre pal li ne e ini zia re a eser ci tar si e poi, di is cri ver si ad una vera scuo la; 6. In al cuni vil lag gi e or fa no tro fi; 7. Non ha gua dag na to nien te. Na lo ga B: Od ziv na be se di lo, po sre do va nje in ute me lji tev last nih sta lišč [P ri vred no te nju zna nja naj uči telj upo šte va me ri la za vred no te nje kraj še ga pi snega se stav ka]. Na vo di lo 1: Od go vo ri na vpra ša nji, po sre duj last na sta liš ča in jih ute me lji. 1. Se con do te Fe de ri co sce glierà la car rie ra di in seg nan te o di gio co lie re? Fa' una sup po si zio ne e ar go men ta la. (5 točk) 2. Hai for se de gli in te res si non stret ta men te col le ga ti a quel lo che stu di? Se la tua ris po sta è ne ga ti va spie ga perché non svol gi at ti vità ex tras co la stic he e non hai al tri in te res si. (5 točk) Se la tua ris po sta è po si ti va spie ga come pen si di con ci lia re que sta pas sio ne con lo stu dio. (5 točk) VREDNOTENJE ODGOVORA Z UTEMELJITVIJO: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 181

182 ITALIJANŠČINA Zgled 3: RAZUMEVANJE VIDEO POSNETKA IN INTERPRETACIJA PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: Vir: vi deo po sne tek, og las za os veš ča nje, ne be sed no izra ža nje. B, B2 po SEJO. spre je ma nje be se di la: glo bal no ra zu me va nje, ra zume va nje po drob no sti, do ka zo va nje ra zu me va nja s krat ki mi od go vo ri na vpra ša nja; je zi kov na zmož nost: ra zu me va nje in upo ra ba besed in be sed nih zvez na temo eko loš ke ga ob na šanja, var če va nja z vodo in ener gi jo, poi me no va nje vsa kod nev nih de jav no sti; raz vi ja nje pra vo pi sne zmož no sti. vklju če va nje stra te gij spre je ma nja: opa zo va nje, skle pa nje; vklju če va nje stra te gij tvor je nja: is ka nje re ši tev, uteme lje va nje last ne iz bi re in sta lišč; dru ge kom pe ten ce: poz na va nje prob le ma ti ke global ne ga po manj ka nja vode, skrb za oko lje, od govor no rav na nje z viri ener gi je, is ka nje re ši tev proble ma. Iz ho dišč no be se di lo: Speg ni la luce ac cen di il cer vel lo, 7gNob2Eg&feature=related ( ). CILJI PREVERJANJA Di jak: spre je ma video po sne tek, raz be re te melj no spo ro či lo in po drob no sti, ra zu me va nje vse bi ne do ka zu je z us trez ni mi od go vo ri na vpra ša nja, opi še ose bo na pod la gi nje nih de janj, izra ža odo bra va nje oz. neo do brava nje pri ka za ne ga ve de nja, raz la ga teh ni ko iz ved be po snet ka in ge slo (viš ja ra ven). 182

183 Primeri uvajanja novosti v praksi Na lo ga A: Spre je ma nje spo ro či la ne be sed ne iz toč ni ce Na vo di lo: Opi ši ose bo in od go vo ri na vpra ša nja. 1. Des cri vi il pro ta go ni sta del lo spot. Se gui la se guen te sca let ta: as pet to fi si co, nome, età, ab bi glia men to, am bien te in cui si tro va, azio ni che com pie, com por ta men to. 2. Qua le par te del la gior na ta è rap pre sen ta ta nel lo spot? 3. Se con do te, que sto ra gaz zo è res pon sa bi le? Sce gli la ris po sta e ar go men ta la tua scel ta. Sì, perché No, perché 4. Che cosa fa il per so nag gio che com pa re nell'ul ti ma par te del lo spot? Na lo ga B: Od ziv na iz toč ni co, in ter pre ta ci ja in izra ža nje sta lišč (viš ja ra ven) Na vo di lo: Izra zi svo ja sta liš ča. 5. La pri ma par te del lo spot è gi ra ta in bian co e nero, men tre la se con da a colo ri. Perché, se con do te? 6. Spie ga lo slo gan Speg ni la luce ac cen di il cer vel lo. Na lo ga C: Spre je ma nje no ve ga be se di la na temo na log A in B, raz vi ja nje bral ne ga ra zu me va nja in pra vo pi sne zmož no sti Na vo di lo: Pre be ri na vo di la za var če va nje z vodo in elek trič no ener gi jo. Pre pi ši jih v zve zek in na me sto sli čic opi ši us trez ne be se de. Leg gi il se guen te va de me cum per ris par mia re ac qua e ener gia elet tri ca. Co pia lo sul qua der no e so sti tuis ci le il lu stra zio ni con le pa ro le cor ris pon den ti. Chiu di il men tre ti in sa po ni, men tre ti spaz zo li i, lavi i. Fa' la in ve ce che il così uti liz ze rai meno ac qua. Lava e in un ap po si to con te ni to re, piut to sto che sot to l'ac qua cor ren te. 183

184 ITALIJANŠČINA Usa la e la la va sto vi glie solo a pie no ca ri co (così puoi ris par mia re mol ti li tri di ac qua po ta bi le). Get ta i di car ta che usi per struc car ti nel del la spaz za tu ra e non nel lo sca ri co, per evi ta re un ul te rio re uso del lo sciac quo ne e un con se guen te spre co di. Speg ni tut te le non ne ces sa rie o tie ni le ac ce se solo per il tem po in cui ser vo no. Usa dove pos si bi le a bas so con su mo. In es ta te usa i solo nel le ore cen tra li del la gior na ta e sem pre re go lan - do li al mi ni mo. Non te ne re gli ap pa recc hi in stand by ma in ter rom pi com ple ta men te il col le ga men to alla. REŠITVE: ru bi net to, den ti, piat ti, doc cia, bag no, frut ta, ver du ra, la va tri ce, faz zo let ti, ce sti no, ac qua, lam pa de/lam pa di ne, con di zio na to ri, rete Na lo ga D: Od ziv na spre je to be se di lo, od go vo ri na vpra ša nja z ute me lji tvi jo Na vo di lo: Do pol ni us trez ne stolp ce v spod nji ta be li. Zgle duj se po pri me rih. REGOLE CHE RISPETTO / REGOLE CHE NON RISPETTO Non spen go mai le luci perché mi di men ti co sem pre e poi se con do me non con suma no tan to. 184

185 Primeri uvajanja novosti v praksi Lavo i pan ni solo se ho raccol to ab ba stan za in du menti da riem pi re la la va tri ce, perché in que sto modo faccio meno la vag gi, quin di ris par mio ac qua e ener gia elet tri ca. / MERILA ZA OCENJEVANJE ODGOVORA (TRDITVE) Z UTEMELJITVIJO Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Od go vor je ute me ljen v smi sel no po ve za nih po ve dih (ali po ve di). 1 Od go vor je po manj klji vo ute me ljen (je le po dan). 0 Od go vor ni po dan. 185

186 ITALIJANŠČINA Pi sno spo ro ča nje V na da lje va nju po sre du je va ne kaj zgle dov pi sne ga spo ro ča nja. Di jak pred pi sanjem obrav na va iz ho dišč no be se di lo, s tem pri do bi be se diš če in dru ge spo ro čanjske struk tu re in laž je pri sto pi k tvor je nju bese di la. Na lo ga: Kraj ši pi sni se sta vek na iz ho dišč no temo (var če va nje z vodo) Na vo di lo: Na pi ši se sta vek z be se da mi, v ka te rem pred sta viš te melj ni prob lem pomanj ka nja vode in opi šeš, kako sam var ču ješ z vodo. Pred la gaj ukre pe, s ka te ri mi bi lah ko omi li li prob lem nee na ko mer ne raz po lož lji vo sti vod nih vi rov in ome ji li po ra bo vode. AMREF ITALIA SPRECOMENOSUBITO! MESE DELL'ACQUA (22 MARZO 22 APRILE) Vir : (ci ti rano ) VREDNOTENJE KRAJŠEGA VODENEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 3.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 186

187 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 4: OBRAVNAVA IZHODIŠČNEGA BESEDILA IN PISNO SPOROČANJE PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no raz la gal no, sli kov no oprem lje no be se di lo, 578 be sed, je zi kov no sred nje zah tev no z zna no (obrav na va no) temo. B1 po SEJO. spre je ma nje be se di la: te melj no razu me va nje be sedi la, is ka nje do lo če nih spe ci fič nih po dat kov; je zi kov na zmož nost: ra zu me va nje be se diš ča v zvezi z dru ži no, s pre hra no, poi me no va nje de jav no sti v dru ži ni; pi sno spo ro ča nje: tvor je nje be se di la na pod la gi navo dil. med kul tur na zmož no sti: is ka nje po dob no sti in raz lik med tra di cio nal no ita li jan sko in slo ven sko dru ži no; vklju če va nje stra te gij spre je ma nja: is ka nje po datkov, skle pa nje, vklju če va nje stra te gij tvor je nja: us trez no vklju če vanje na vo dil. Vir: iz ho dišč no be se di lo: La fa mi glia ita lia na tra ieri e oggi, CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re te melj no spo ro či lo be se di la o dru ži ni, z raz lič ni mi na lo ga mi do ka zu je poz na va nje izra zov in be sed nih zvez, ki so po ve za ni z dru ži no, raz be re po dob no sti in raz li ke med ita li jan sko in slo ven sko dru ži no (pre hra nje val ne na va de, praz no va nja, od nos otrok do star šev itd.), s po moč jo na vo dil in vzor ca iz ho dišč ne ga be se di la tvo ri kra tek pi sni se sta vek, v ka te rem opi še ti pič no slo ven sko dru ži no (šte vi lo dru žinskih čla nov, vpliv tra di cio nal ne slo ven ske dru ži ne na mo der no dru žino, pre hra nje val ne na va de, vlo ge v dru ži ni, od nos odraš ča jo čih otrok do star šev itd.). 187

188 ITALIJANŠČINA Na lo ga A: Bral no ra zu me va nje, te melj no spo ro či lo, is ka nje po dat kov Na vo di lo: Pre be ri be se di lo. 188 LA FAMIGLIA ITALIANA TRA IERI E OGGI La strut tu ra del la fa mi glia ita lia na de gli ul ti mi tren ta anni è mol to di ver sa dal mo del lo tra di zio na le. La fa mi glia mo der na è com po sta dai ge ni to ri ed uno o due fi gli (ra ra men te, al me no al Cen tro- e Nord-Ita lia, più di due), ed en tram bi i ge ni to ri ge ne ral men te la vo ra no fuo ri casa. L Ita lia odier na è il pae se eu ro peo in cui nas co no meno bam bi ni. La fa mi glia tra di zio na le, agri co la e pa triar ca le, era in ve ce mol to nu me ro sa e riu ni va ge ni to ri, fi gli e ni po ti sot to lo stes so tet to. Gli uo mi ni la vo ra va no, mentre le don ne era no ca sa ling he: si oc cu pa va no del la casa e dell edu ca zio ne dei fi gli. La tras for ma zio ne del la fa mi glia, non ha, tut ta via, an co ra can cel la to ogni traccia del vecc hio mo del lo. Ci sono an co ra abi tu di ni e modi di pen sa re che le ga no la fa mi glia del pas sa to a quel la del pre sen te. In pri mo luo go, a li vel lo del la vita quo ti dia na, le fa mi glie ita lia ne si riu nis co no sem pre, per al me no un pa sto al gior no, in tor no allo stes so ta vo lo. La cena è un mo men to di dia lo go tra ge ni to ri e fi gli, uno dei poc hi nei qua li tut ti i mem bri del la fa mi glia han no la pos si bi lità di sta re in sie me. Pane, pa sta, frut ta, ver du ra, olio ex tra ver gi ne e il tra di zio na le bicc hie re di vino con su ma ti a ta vo la in pa sti re go la ri han no con sen ti to agli ita lia ni di con qui sta re il re cord del la lon ge vità con una vita me dia di 78,6 anni per gli uo mi ni e di 84,1 anni per le don ne, net ta men te su pe rio re alla me dia eu ro pea (cen to anni fa la du ra ta me dia del la vita in Ita lia era di 30 anni). In se con do luo go, non è raro che uno dei non ni pa ter ni o ma ter ni, spe cial men te se è ri ma sto ve do vo, viva in casa con uno dei fi gli. Quan do non è così, i non ni vi vo no ge ne ral men te nel la stes sa città di uno dei fi gli e sono og get to del le cure dei fa mi lia ri. Ac ca de di rado, solo se non è pos si bi le as si ster li, che i fi gli chieda no il ri co ve ro in is ti tu ti (le co sid det te»case di ri po so«) dei ge ni to ri in età avan za ta. Un ul te rio re ele men to che lega an co ra la fa mi glia ita lia na di oggi a quel la del passa to è lo stret to le ga me af fet ti vo che per ma ne tra i suoi mem bri, anc he quan do que sti han no for ma to nuo vi nuc lei fa mi lia ri. Que sto le ga me si ma ni fe sta nel la for te dis po ni bi lità ad aiu ta re i pa ren ti nel le que stio ni le ga te al la vo ro o nel le diffi coltà eco no mic he. Anc he se vi vo no lon ta no, i mem bri di uno stes so grup po fa mi lia re cer ca no sempre di ri tro var si tut ti in sie me in oc ca sio ne del le fe ste re li gio se (Na ta le e Pas qua) o di quel le fa mi lia ri (com plean ni, bat te si mi, pri me co mu nio ni, ma tri mo ni, anni ver sa ri). Se con fron tia mo, in fi ne, la fa mi glia ita lia na con quel la ame ri ca na, emer ge un ul ti ma ca rat te ri sti ca del mo del lo ita lia no. È mol to co mu ne che i fi gli vi va no con i pro pri ge ni to ri mol to più a lun go che ne gli al tri pae si oc ci den ta li, spes so fino

189 Primeri uvajanja novosti v praksi ai tren ta/tren ta cin que anni. Pri ma di spo sar si e di for ma re una nuo va fa mi glia, in fat ti, è nor ma le, per un gio va ne ita lia no, con ti nua re a vi ve re sot to lo stes so tet to con i ge ni to ri e di pen de re eco no mi ca men te da loro. A dif fe ren za dei gio va ni slo ve ni che, anc he quan do van no a scuo la, svol go no lavo ri sta gio na li, i gio va ni ita lia ni che con ti nua no gli stu di dopo la scuo la dell obb li go, di so li to, non la vo ra no né du ran te l anno sco la sti co, né du ran te l es ta te e con ti nua no a es se re man te nu ti dai ge ni to ri. Que sto è un ele men to del la menta lità dei gio va ni e del le fa mi glie ita lia ne che può stu pi re uno slo ve no; tut ta via, bi sog na te ne re pre sen te che in Ita lia è mol to dif fi ci le tro va re un la vo ro sta gio na le e non ci sono leg gi che con sen ta no agli stu den ti di svol ge re at ti vità la vo ra ti ve. Na vo di lo 1: Oz na či, ali je re ši tev pra vil na (V) ali na pač na (F). 1. In Ita lia, la fa mi glia ti pi ca è com po sta da uno o due mem bri. 2. Le don ne ita lia ne han no sem pre la vo ra to fuo ri casa. 3. La fa mi glia con su ma in sie me i pa sti al me no una vol ta al gior no. 4. Gli ita lia ni vi vo no a lun go gra zie alla loro ali men ta zio ne. 5. Qua si sem pre, i fi gli si oc cu pa no dei ge ni to ri an zia ni che non pos so no più ba da re a se stes si. VERO FALSO Na vo di lo 2: Iz be ri us trez no re ši tev. 6. Gli ita lia ni aiu ta no vo len tie ri i pro pri pa ren ti quan do que sti: a. for ma no una nuo va fa mi glia. b. han no bi sog no di sol di. c. sono mol to af fet tuo si con loro. Na lo ga B: Ra zu me va nje in upo ra ba be se diš ča in stal nih be sed nih zvez Na vo di lo: Do pol ni po ve di. L es pres sio ne»sot to lo stes so tet to«sig ni fi ca. La scuo la che tut ti i ra gaz zi de vo no fre quen ta re per leg ge, è chia ma ta con l espres sio ne. Il papà del la mam ma è il non no. 189

190 ITALIJANŠČINA Na lo ga C: Pi sno spo ro ča nje, od ziv na iz ho dišč no be se di lo Na vo di lo: Na pi ši se sta vek, ki naj vse bu je od 120 do 140 be sed. Upo šte vaj na vo di la. Strut tu ra, nu me ro di mem bri Tra di zio ni, even ti cul tu ra li Cu ci na tra di zio na le/cu ci na»globa le«il ruo lo dei sin go li mem bri nel la fa mi glia Il rap por to tra i ge ni to ri e i fi gli LA FAMIGLIA SLOVENA Des cri vi il mo del lo tra di zio na le del la fa mi glia slo ve na. Nel la fa mi glia mo der na cer ca le abi tu di ni ca rat te ri stic he del mo dello tra di zio na le di fa mi glia. Pre sen ta le abi tu di ni ali men ta ri del la fa mi glia slo ve na. Elen ca qua li sono, se con do te, i do ve ri dei fi gli e dei ge ni to ri. Spie ga qua li sono le cau se che posso no far nas ce re conflit ti in fa miglia. Qual è la cau sa più fre quen te di li ti gio a casa tua? VREDNOTENJE KRAJŠEGA VODENEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 190

191 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 5: DALJŠI PISNI SESTAVEK, ODZIV NA PREBRANO IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no spo ro či lo, 79 be sed, je zi kov no sred nje zah tev no, z zna no (obrav na va no) temo iz di ja ko vega živ lje nja. B1po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje pre bra ne ga bese di la in od ziv nanj; je zi kov na zmož nost: poz na va nje be se diš ča, spora zu me val nih vzor cev, ki so po ve za ni z uče njem (šol ska prob le ma ti ka) in vklju če vanjem v splet (IKT). is ka nje in for ma cij o šo li, izra ža nje vti sov in iz kušenj. Vir: iz ho dišč no be se di lo: ob jav lje no na fo ru mu CILJI PREVERJANJA Di jak: ra zu me vse bi no be se di la, raz be re na men spo ro či la, se od zi va na iz ho dišč no be se di lo: pred sta vi šol ski si stem v Slo ve ni ji in opi še svo je iz kuš nje in vti se v pr vem letu šo la nja na gim na zi ji. 191

192 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Po zor no pre be ri na vo di lo v ita li janš či ni. Tvo ri be se di lo z od 100 do 120 be se da mi, v ka te rem od go vo riš na spo ro či lo vrst ni ce iz Ita li je. Na vo di lo: Na pi ši se sta vek z od be se da mi. Vklju či in for ma ci je iz iz toč ni ce v ita li janš či ni. Hai let to la se guen te ric hie sta che una tua coe ta nea ita lia na ha pubb li ca to su un fo rum gio va ni le. Tu sei pro prio la per so na che Pinky sta va cer can do, per ciò aiuta la rac con tan do le anc he la tua es pe rien za sco la sti ca (in di riz zo, ma te rie, compag ni, in seg nan ti, re go la men to, ora rio ). CHIEDI RISPONDI SCOPRI Home > Scuo la ed edu ca zio ne Scuo le pri ma rie e se con da rie Pinky Ciao ra gaz zi, ho un ur gen tis si mo bi sog no di voi. Que sto è il mio pri mo anno da li cea le e già mi tro vo a do ver vi chie de re aiu to. Il pro fes so re di so cio lo gia ci ha as seg na to una ri cer ca sull or di na men to sco la sti co nei vari pae si dell Unio ne Eu ro pea. Io do vrei pre sen ta re come fun zio na la scuo la se conda ria in Slo ve nia ma per ora non sono rius ci ta a tro va re nul la aiu ta te mi per fa vo re e ee Beh, già che ci sia mo, mi pia ce reb be sa pe re anc he come ve la sta te ca van do voi J. GRAZIE!!! Ciao, Pinky, hai tro va to pro prio la per so na che fa per te J VREDNOTENJE DALJŠEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 192

193 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 6: DALJŠI PISNI SESTAVEK, ODZIV NA PREBRANO IZHODIŠČNO BESEDILO IN SODELOVANJE V POGOVORU PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no spo ro či lo, 95 be sed, je zi kovno zahtev no, ki obrav na va mla dost niš ki prob lem (spol no raz li ko va nje). B1, B2 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje pre bra ne ga bese di la in od ziv nanj; tvor je nje go vor je ne ga in pi sne ga be se di la, v ka terem di jak izra ža in ute me lju je last na sta liš ča; go vor no spo ra zu me va nje in me dia ci ja: pred sta vitev in iz me nja va last nih sta lišč. raz vi ja nje kri tič ne pre so je, re še va nje prob le mov s po moč jo last nih iz ku šenj in zna nja, pri dob lje ne ga pri dru gih pred me tih (npr. filo zo fi ja, so cio lo gi ja); stra te gi je spo ra zu me va nja: di jak se vklju ču je v pogo vor, ki ga tudi us trez no za klju či. Vir: iz ho dišč no be se di lo: Pren di la con fi lo so fia (di Cin zia Fi gus, Fo cus ju nior, ja nuar 2010). CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re spo ro či lo in nje gov na men, tvo ri pi sno be se di lo, v ka te rem vrst ni ci sve tu je, kako naj raz re ši problem v zve zi s spol nim raz li ko va njem, se od zi va na prob lem z izra ža njem last nih sta lišč, v po go vo ru po sre du je last na sta liš ča, ki jih tudi za go var ja (go vor no spo ra zu me va nje). 193

194 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Spolno razlikovanje 1. ko rak: Pre be ri iz ho dišč no be se di lo in raz be ri Ti ni no spo ro či lo. PRENDILA CON FILOSOFIA Sal ve, ami ci! Aiu ta te mi a ri sol ve re il mio prob le ma. Sono una ra gaz za ma ve sto da ra gaz zo: se guo il cal cio e par lo in slang, cose che ben poc he fem mi ne fan no. Però mi dà fa sti dio quan do LE PERSONE MI SCAMBIANO PER UN MASCHIO! Tina 2. ko rak: Pre be ri mi sli treh zna nih fi lo zo fov in raz be ri nji ho vo spo ro či lo. Oz na či mi sel, ki se po tvo jem mne nju naj bolj prib li ža mo re bit ni re ši tvi Tininega proble ma. I CONFINI DELL'ANIMA NON LI POTRAI MAI TROVARE, TANTO SONO PROFONDI. Erac li to GLI ESSERI UMANI SONO COME ATTORI MANDATI IN SCENA SENZA UN RUOLO PREDEFINITO: SIAMO NOI CHE, RESPONSABILMENTE, DOBBIA MO SCEGLIERE LA PARTE CHE CI SI ADDICE DI PIÙ. BISOGNA DIVENTARE CIÒ CHE SI È. Jean-Paul Sar tre Frie de rich Nietzsc he 3. ko rak: Tvo ri be se di lo z od 150 do 180 be se da mi, v ka te rem boš pred sta vil svo je mne nje v zve zi s ste reo tip ni mi pred sta va mi spol ne ga raz li ko va nja ter sve to val Tini, kako naj raz re ši svoj prob lem. V uvo du iz be ri mi sel iz bra ne ga fi lo zo fa in ute me lji iz bi ro. VREDNOTENJE DALJŠEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 4. ko rak: V po go vo ru so šol cem pred sta vi last na sta liš ča do prob le ma spol ne ga razli ko va nja. 194

195 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 7: DALJŠI PISNI SESTAVEK ODZIV NA PREBRANO IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no be se di lo, 76 be sed, je zi kov no manj zah tev no, ki obrav na va mla dost niš ki prob lem (ano rek si ja). A2, B1 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje iz ho dišč ne ga be se di la in od ziv nanj; tvor je nje pi sne ga be se di la, v ka te rem di jak po sredu je svo je mne nje v zve zi z mot nja mi hra nje nja. raz vi ja nje kri tič ne pre so je, pri mer re še va nja proble mov s po moč jo last nih iz ku šenj in zna nja, pridob lje ne ga pri dru gih pred me tih (npr. bio lo gi ja, psi ho lo gi ja). Vir: iz ho dišč no be se di lo: Det to tra noi, da Il mes sagge ro dei ra gaz zi, ja nuar CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re spo ro či lo iz ho dišč ne ga be se di la, se od zi va na prob lem z izra ža njem last nih sta lišč, po ve zu je zna nje, ki ga je pri do bil pri dru gih pred me tih in iz iz ku šenj, tvo ri pi sno be se di lo, v ka te rem vrst ni ku sve tu je, kako naj po ma ga prija te lji ci, ki trpi za ano rek si jo. 195

196 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Motnje hranjenja Na vo di lo: Pre be ri spo ro či lo vrst ni ka. Tvo ri be se di lo od 150 do 180 be sed, v ka terem Lo ren zu opi šeš bo le zen sko sta nje ano rek si je in mu sve tu ješ, kako naj po maga svo ji pri ja te lji ci. DETTO TRA NOI Ho co nos ciu to una ra gaz za che fre quen ta la mia com pag nia ed è di ven ta ta mia ami ca. Lei però sof fre di una brut ta ma lat tia che è l anores sia. Stia mo fa cen do di tut to per con vin cer la a man gia re, ma lei non ci vuo le as col ta re e fa di te sta sua. Sono mol to preoc cu pa to. Mi dis piace ve der la così. Cosa pos so fare? Lo ren zo 15 anni Vir: ta sa lu te.it/ar ti co lo/ano res sia-il-go ver no-vuo le-de bel lar la/3850/ ( ). VREDNOTENJE DALJŠEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 196

197 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 8: ODZIV NA RAZLIČNE PROBLEMSKE SITUACIJE PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: iz ja ve po sa mez ni kov o prob le mih, 89 be sed. B1 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje iz ho dišč ne ga be se di la in od ziv nanj; tvor je nje pi sne ga be se di la, v ka te rem di jak sve tu je ose bam, kako re ši ti prob lem, ki so ga iz po sta vi li (pi sna ali ust na na lo ga). raz vi ja nje kri tič ne pre so je, zmož nost em pa ti je, primer re še va nja prob le mov s po moč jo last nih iz kušenj. CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re po men iz jav o prob le mih, se vživ lja v po lo žaj so go vor ni ka, sve tu je. 197

198 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Dajanje nasvetov Na vo di lo: Po sre duj nas vet in pri tem upo šte vaj na slov ni ka 46. A CHI TI DEVI RIVOLGERE (DESTINATARIO) SITUAZIONE O DIFFICOLTÀ DA AFFRONTARE Il tuo ami co del cuo re Mi sono in na mo ra to ma lei non lo sa. L'in seg nan te di italia no I tuoi ge ni to ri Il tuo com pag no di ban co Una sig no ra an zia na al su per mer ca to Una mam ma preoc cu pa ta Le tue amic he Il tuo vi ci no di casa Non tro vo i miei oc- c hia li. Sia mo mol to preoc cupa ti per te. Ho pau ra del test di ma te ma ti ca. Che fila lun ga che c'è alla cas sa. Mio fi glio non vuo le stu dia re. Non ab bia mo fat to il com pi to. Il mio cane non tor na da due gior ni. IL TUO CONSIGLIO MERILA ZA OCENJEVANJE: Di jak prej me po eno toč ko, če upo šte va zah te ve na lo ge (8 točk), 2 toč ki prej me za vez lji vost in je zi kov no pra vil nost spo ro či la (sku paj 10 točk). 46 Pri naslovniku se upošteva register (slogovna in zvrstna zaznamovanost) 198

199 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 9: DALJŠI PISNI SESTAVEK, ODZIV NA PREBRANO IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: Vir: del no pri re je no be se di lo, 151 be sed, je zi kov no manj zah tev no, ki obrav na va prob lem zau pa nja do so lju di. A2, B1 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje iz ho dišč ne ga be se di la in od ziv nanj; tvor je nje pi sne ga be se di la, v ka te rem di jak iz be re iz ho diš če, ki obrav na va prob lem zau pa nja do solju di, in obrav na va prob le ma ti ko s po sre do va njem last nih sta lišč in iz ku šenj. raz vi ja nje kri tič ne pre so je, re še va nje prob le mov s po moč jo last nih iz ku šenj. iz ho dišč no be se di lo: Di chi ti fidi cie ca men te? Il mes sag ge ro dei ra gaz zi, ja nuar CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re spo ro či lo iz ho dišč ne ga be se di la, tvo ri pi sno be se di lo, v ka te rem izra ža last no mne nje o prob le mu za- u pa nja svo jim pri ja te ljem, star šem, znan cem, re šu je prob lem s po moč jo last nih iz ku šenj. 199

200 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Reševanje problemov, izražanje in utemeljevanje lastnih stališč Na vo di lo: Na tanč no pre be ri be se di lo. Iz be ri ose bo, ki raz miš lja po dob no kot ti in iz bi ro ute me lji. Na pi ši se sta vek od 150 do 180 be sed, v ka te rem boš spo ro čil, ali si zaup ljiv oz. ne zaup ljiv in za kaj. Opi ši do go dek, ki je vpli val na ob li ko va nje tvo je ga od no sa do sol ju di. A CONFRONTO: DI CHI TI FIDI CIECAMENTE? Mi fido cie ca men te del le mie amic he, so che a loro pos so dire tut to e non mi tra di ran no mai! La fi du cia è la base salda di ogni rap por to e non deve es se re mai tra di ta, perché sen za fi du cia non c è ami ci zia né amo re. Ca mil la, 15 anni Non sono uno che non si fida: anzi, a vol te do trop pa fi ducia anc he a gen te che non lo me ri ta. Non pen so di es se re un buon ami co perché spes so tras cu ro i miei ami ci e pre feris co sta re solo. Co mun que cerc herò di mi glio ra re. Mar co, 15 anni Non sono mol to fi du cio so nei con fron ti de gli al tri. Sono ab ba stan za dif fi den te perché quan do mi fi da vo dei miei ami ci, pun tual men te mi de lu de va no. Ales san dro, 16 anni In que sto pe rio do non so più in chi aver fi du cia: mi sembra che tut te le ami ci zie sia no fin te. Per for tu na ci sono i miei ge ni to ri che mi aiu ta no sem pre! Mar ta, 15 anni VREDNOTENJE DALJŠEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 200

201 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 10: DALJŠI PISNI SESTAVEK ODZIV NA PREBRANO IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no be se di lo, 147 be sed, manj je zi kovno zah tev no, ki obrav na va mla dost niš ki prob lem (od no si v dru ži ni). A2,B1 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje iz ho dišč ne ga be se di la in od ziv nanj; tvor je nje pi sne ga be se di la, v ka te rem se di jak vživlja v vlo go bra ta, ki ima te ža ve s svo jo mlaj šo sestro. raz vi ja nje em pa ti je. Vir: iz ho dišč no be se di lo: Det to fra noi, Il mes sag ge ro dei ra gaz zi, ja nuar CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re spo ro či lo iz ho dišč ne ga be se di la, tvo ri pi sno be se di lo, v ka te rem izra ža last no mne nje o od no sih v druži ni. 201

202 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Predstavitev problema z drugega zornega kota Na vo di lo: Na ured niš tvo ru bri ke DETTO FRA NOI je pris pe lo pi smo Ales sie, ki se pri to žu je nad svo jim bra tom. Na pi ši po dob no pi smo, ki ga na slo viš ured niš tvu, ven dar v vlo gi nje ne ga bra ta in z nje go ve ga zor ne ga kota. Ca me ra per due! Vivo un prob le ma che mi crea in nu me re vo li dif fi coltà e que sto è le ga to al fatto che devo con di vi de re la ca me ra da let to con mio fra tel lo che ha 16 anni. Qualc he vol ta pre val go no la ge lo sia, l in vi dia ma so prat tut to i dis pet ti. Ogni sera la stes sa sto ria: tut ti e due vo glia mo usa re il com pu ter. Quan do mio fra tel lo è ner vo so e suo na il pia no for te devo su bi re tut ti i suoi er ro ri: il prob le ma è che lui è sem pre ner vo so! Se poi sto per ac cen de re la playsta tion, lui si met te a suo na re e quin di devo speg ner la. Mio fra tel lo è una gran de ri sor sa? Non pen so pro prio. Se gli do man do una cosa che non ho ca pi to a scuo la, dice che ha da fare e deve stu dia re men tre se ne sta ste so sul let to. E poi toc ca sem pre a me pu li re e rior di na re la ca me ra. Come pos so fare per ri sol ve re que sto prob le ma? Ales sia, 13 anni VREDNOTENJE DALJŠEGA PISNEGA SESTAVKA: Glej po glav je 2.1.3: Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov 202

203 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 11: PREDSTAVITEV LASTNEGA ODNOSA DO DOLOČENE TEME PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: od ziv na iz toč ni ce v raz pre del ni ci, 41 be sed, je zikov no zah tev no be se di lo, ki obrav na va eko loš ko prob le ma ti ko. B1, B2 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje na vo dil, poz nava nje eko loš ke prob le ma ti ke; tvor je nje pi sne ga be se di la, v ka te rem di jak opi še svoj pris pe vek k va ro va nju na ra ve. poz na va nje eko loš kih na čel (po droč je zdra ve pre hrane, lo če va nje od pad kov, eko loš ka pre voz na sreds tva, var če va nje z ener gi jo (elek tri ka, ogre va nje)). Vir: iz ho dišč no be se di lo: Det to fra noi, Il mes sag ge ro dei ra gaz zi, ja nuar CILJI PREVERJANJA Di jak: ra zu me na vo di la, tvo ri pi sno be se di lo na rav ni od stav ka (do pol nju je be se di lo), opi še nači ne ob na ša nja, ki pre pre ču je jo one sna že va nje oko lja, izra ža skrb za na ra vo. 203

204 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Naloga odprtega tipa, predstavitev lastnega odnosa do varovanja okolja Na vo di lo: Pre be ri iz toč ni ce v na sled nji raz pre del ni ci. Na krat ko opi ši svoj pris pevek k va ro va nju oko lja, sklad no z vse bi no iz toč nic. SALVAGUARDIAMO IL NOSTRO PIANETA Com por ta men to eco lo gi co Il tuo im peg no a sal va guar da re la na tu ra Ac qui sta re frut ta di sta gio ne e lo cale Par te ci pa re alla rac col ta dif fe renzia ta Muo ver si sen za in qui na re Non spre ca re ac qua Ris par mia re ener gia MERILA ZA OCENJEVANJE ODGOVORA (TRDITVE) Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Spo ro či lo je us trez no in po da no v smi sel no po ve za nih po ve dih. 1 Spo ro či lo je del no us trez no. 0 Spo ro či lo ni ra zum lji vo oz. ne us tre za zah te vam na lo ge. 204

205 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled 12: ODGOVOR NA VPRAŠANJE IN UTEMELJITEV PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: Vir: od go vo ri na vpra ša nja z ute me lji tvi jo, 147 be sed, je zi kov no manj zah tev ni vpra šal nik. A2, B1po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje vpra šanj v zvezi z bo žič no-no vo let ni mi praz ni ki in od go vor z ute me lji tvi jo; tvor je nje po ve di ali kraj še ga be se di la na rav ni odstav ka, v ka te rem di jak iz be re od go vor na vpra šanje in ute me lji svo jo iz bi ro (pi sno). zmož nost izra ža nja ču stev, vti sov ob bo žič no-novo let nih praz ni kih. iz ho dišč no be se di lo: vpra šal nik o pre živ lja nju no vo let nih praz ni kov. CILJI PREVERJANJA Di jak: ra zu me vpra ša nja, so de lu je v an ket nem vpra šal ni ku z iz bi ro us trez ne ga od go vo ra in s tvor je njem krat ke ga pi sne ga be se di la (na rav ni od stav ka), v ka te rem iz bi ro tudi ute me lji. 205

206 ITALIJANŠČINA Na lo ga: Utemeljitev odgovorov v vprašalniku Na vo di la: Iz pol ni na sled nji vpra šal nik. Iz be ri in oz na či us tre zen od go vor, ute melji svo jo iz bi ro. Ma cosa ren de unic he le fe ste di fine anno? L al be ro de co ra to, le va can ze, i doni inas pet ta ti, sta re in sie me ai pro pri cari, ma ga ri la neve 206 Che cosa non cam bie re sti mai del le tue fe ste di Na ta le? l emo zio ne di scar ta re i re ga li l emo zio ne di ad dob ba re l al be ro l emo zio ne di ri ve de re non ni, zii e cu gi ni Non cam bie rei perché La de fi ni zio ne più ap pro pria ta per la fe sta di Ca po dan no: uni ca fe sto sa e ma gi ca no io sa La fe sta di Ca po dan no è perché Le fe ste na ta li zie ini zia no quan do i ne go zi es pon go no le de co ra zio ni quan do in co min cia no le va can ze con il brin di si di fine anno Quan do perché Non è Na ta le se: non hai fe steg gia to man ca l al be ro non hai ri ce vu to re ga li Non è Na ta le se perché Dove vor re sti fe steg gia re il pros si mo Anno Nuo vo? a casa con la fa mi glia sul la neve fuo ri con i tuoi ami ci Vor rei fe steg gia re il pros si mo Anno Nuo vo perché

207 Primeri uvajanja novosti v praksi MERILA ZA OCENJEVANJE ODGOVORA (TRDITVE) Z UTEMELJITVIJO Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Iz bra ni od go vor je ute me ljen v smi sel no po ve za nih po ve dih. 1 Iz bra ni od go vor je po manj klji vo ute me ljen. 0 Iz bra ni od go vor ni ute me ljen. 207

208 ITALIJANŠČINA Zgled 13: USTVARJALNO PISANJE PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: Vir: iz vir no pe sem sko be se di lo. B1, B2 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ra zu me va nje glo bal ne ga spo ro či la be se di la, po sred no izra že nih (pre ne senih) po me nov, ra zu me va nje po me na dru žin ske ga praz ni ka, izra ža nje svo jih ob ču tij in že lja; tvor je nje be se di la, v ka te rem di ja ka na pi še ta voš čilo (us tvar jal no pi sa nje); je zi kov na zmož nost: poz na va nje zna čil no sti be sedil ne vr ste (voš či lo). zmož nost izra ža nja ču stev, ob ču tij in vti sov ob dru žin skem praz ni ku; zmož nost upo ra be be sed nih in ne be sed nih izraznih sred stev pri izra ža nju že lja; zmož nost so de lo va nja, delo v dvo ji cah. iz ho dišč no be se di lo: Buon Na ta le CILJI PREVERJANJA Di ja ka: raz be re ta glav no mi sel be se di la, si iz me nja ta sta liš ča, ra zu me ta pre ne se ne po me ne be sed, na pi še ta voš či lo svo jim pri ja te ljem, pri tem upo ra bi ta tudi ne be sed na izraz na sreds tva. 208

209 Primeri uvajanja novosti v praksi Na vo di lo: Pre be ri be se di lo v no vo let ni jel ki. Od go vo ri na vpra ša nja. av tor: Pao lo Gat ti: lo gat ti.it 1) A chi è de di ca ta la poe sia a for ma di al be rel lo? 2) Qual è il mes sag gio del la poe sia? 3) Spie ga il sig ni fi ca to del la fra se»chi è fe li ce il dop pio quan do fa a metà«. 4) Spie ga il sig ni fi ca to del la fra se»chi vede nero solo quan do è buio«. Na vo di lo: Delo v dvo ji cah. Ob li kuj ta voš čil ni co z od 50 do 60 be se da mi. Lah ko po sne ma ta vzo rec smre či ce ali us tva ri ta dru gač no ob li ko voš či la. MERILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA (VOŠČILNICA) 2 toč ki za spo ro čil nost (in upo ra bo je zi ka) 2 toč ki za us tvar jal nost 2 toč ki za es tet ski vi dez (sku paj 6 točk) 209

210 ITALIJANŠČINA Me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov V na da lje va nju po sre du je va me ri la za vred no te nje pi snih se stav kov: na lo ga od pr te ga tipa (od sta vek) kraj ši pi sni se sta vek, dalj ši pi sni se sta vek. 1. MERILA ZA VREDNOTENJE NALOGE ODPRTEGA TIPA Viš ja zah tev nost na ra ven Cilj pre ver ja nja: od ziv na pre bra no be se di lo z ute me lji tvi jo last nih sta lišč Ra ven: B1 in B1+ po SEJO Dol ži na se stav ka: od 50 do 60 be sed Vred nost na lo ge: 5 točk Pi sni se sta vek na rav ni od stav ka: Od go vor na vpra ša nje s po sre do va njem in ute me lji tvi jo last nih sta lišč Vred no ti mo: 1 spo ročil nost: upošte va nje značil no sti be se dil ne vr ste, ja snost in ra zum ljivost spo ročila, upošte va nje zah tev na lo ge (na pri mer: ute me lji tev iz bi re med da ni mi možnost mi, na va ja nje zah te va nih in for ma cij, od ziv na neko prob lemsko iz ho dišče itd.) 2 vez lji vost: smi sel na in lo gična po ve za nost se stav ka (ra ven od stav ka ali kratke ga be se di la) Spo ročil nost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3 Se sta vek v ce lo ti za do sti zah te vam na loge. Spo ro či lo je ja sno, ute me ljitev po da na. 2 Se sta vek del no za do sti zah te vam na lo ge ali ute me lji tev je del no po dana. Spo ro či lo je ra zum lji vo. 1 Se sta vek za do sti le ne ka te rim zah te vam na lo ge, po da na so sta liš ča, vendar niso ute me lje na. 0 Se sta vek je vse bin sko neu stre zen ali ne ra zum ljiv ozi ro ma ga di jak ne na pi še. 210

211 Primeri uvajanja novosti v praksi Vez lji vost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Se sta vek je v ce lo ti smi sel no po ve zan. 1 Se sta vek je smi sel no po ve zan le v po sa mez nih de lih. 0 Se sta vek ni smi sel no po ve zan. Niž ja zah tev nost na ra ven Cilj pre ver ja nja: Ra ven: Dol ži na se stav ka: Vred nost na lo ge: od ziv na pre bra no be se di lo, po sre do va nje in pre prosta ute me lji tev last nih sta lišč A2 po SEJO ra ven krat ke ga od stav ka ali po ve di 5 točk Pi sni se sta vek na rav ni od stav ka oz. povedi: od go vor na vpra ša nje, po sre do vanje last nih sta lišč Vred no ti mo: 1 spo ročil nost: upošte va nje značil no sti be se dil ne vr ste, ja snost in ra zumlji vost spo ročila, upošte va nje zah tev na lo ge (na pri mer: iz bi ra med da ni mi možnost mi, na va ja nje zah te va nih in for macij, od ziv na neko prob lem sko izho dišče ali pre pro sta ute me lji tev itd.) 2 vez lji vost: smi sel na in lo gična po ve za nost se stav ka (ra ven od stav ka/po ve di ali krat ke ga be se di la) Spo ročil nost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3 Se sta vek za do sti zah te vam na lo ge. Sporo či lo je ja sno, po da na je pre prosta ute me lji tev. 2 Se sta vek del no za do sti zah te vam na lo ge, spo ro či lo je še ra zum lji vo, stališ ča so po da na, ven dar niso ute me lje na. 1 Se sta vek ne za do sti zah te vam na lo ge, sta liš ča so po manj klji vo po da na in niso ute me lje na. 0 Se sta vek je vse bin sko neu stre zen ali ne ra zum ljiv ozi ro ma ga di jak ne na pi še. Vez lji vost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Po ve di so smi sel no po ve za ne. 1 Po ve di niso ved no smi sel no po ve za ne. 0 Po ve di niso smi sel no po ve za ne. 211

212 ITALIJANŠČINA 2. MERILA ZA VREDNOTENJE KRAJŠEGA VODENEGA PISNEGA SESTAVKA V na sled nji raz pre del ni ci po sre du je va me ri la za vred no te nje vo de ne ga pi sne ga sestav ka na viš ji in niž ji zah tev nost ni rav ni. Viš ja zah tev nost na ra ven Cilj pre ver ja nja: Ra ven: Dol ži na se stav ka: Vred nost na lo ge: od ziv na be sed no ali ne be sed no iz toč ni co, po sre dova nje in ute me lje va nje last nih sta lišč B1, B2 po SEJO od 100 do 120 be sed 10 točk Vred no ti mo: 1 Spo ro čil nost: ja snost in ra zum lji vost spo ro či la, upo šte va nje zah tev na lo ge (po sre do va nje zah te va nih in for ma cij, od ziv na neko iz ho diš če, ute me lji tev last nih sta lišč itd.). 2 Je zik: us trez nost be se diš ča, je zi kov na pra vil nost (pra vo pi sna, ob li ko slov na in skla denj ska pra vil nost). 3 Vez lji vost: smi sel na, lo gič na po ve za nost med po ved mi v od stav ku in be se di lu. Spo ro čil nost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 4 Se sta vek za do sti vsem zah te vam na lo ge. Spo ro či lo je ja sno. Ute me ljitev last nih sta lišč je po da na. 3 Se sta vek za do sti sko raj vsem zah te vam na lo ge. Spo ro či lo je ja sno, a sta liš ča so del no ute me lje na. 2 Se stavek le del no us tre za na lo gi, za do sti le ne ka te rim zah te vam, kljub temu se spo ro či lo da raz bra ti. 1 Po da ni so le ne ka te ri ne po ve za ni po dat ki (be se de), spo ro či lo ni razum lji vo. 0 Se sta vek je vse bin sko neu stre zen ali ga di jak ne na pi še. Je zik, be se diš če Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 4 Be se diš če je us trez no. Se sta vek je sko raj brez na pak. 3 Be se diš če je us trez no, ven dar skrom nej še. V se stav ku so je zi kov ne napa ke. 2 Be se diš če je os nov no, skrom no ali se po nav lja. Je zi kov ne na pa ke so pogo ste. 212

213 Primeri uvajanja novosti v praksi 1 Be se diš če je os nov no, me sto ma neu strez no ali ne ra zum lji vo. Šte vil ne jezi kov ne na pa ke ote žu je jo ra zum lji vost spo ro či la. 0 Za pis je ne ra zum ljiv ali ne čit ljiv. Vez lji vost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Po ve di so smi sel no po ve za ne v od stav ke oz. be se di lo. 1 Po vedi so le ob ča sno po ve za ne. 0 Po ve di niso smi sel no po ve za ne. OPOMBA: Pi sni se sta vek je oce njen z 0 toč ka mi, če je vse bin sko neu stre zen, če je ne čit ljiv ali če ga di jak ne na pi še. Niž ja zah tev nost na ra ven Cilj pre ver ja nja: Ra ven: Dol ži na se stav ka: Vred nost na lo ge: od ziv na be sed no ali ne be sed no iz toč ni co, po sre dova nje in ute me lje va nje last nih sta lišč A2, A2+ po SEJO od 100 do 120 be sed 10 točk Vred no ti mo: 1 Spo ro čil nost: ja snost in ra zum lji vost spo ro či la, upo šte va nje zah tev na lo ge (po sre do va nje zah te va nih in for ma cij, od ziv na neko iz ho diš če s po sre do vanjem last nih sta lišč itd.). 2 Je zik: us trez nost be se diš ča, je zi kov na pra vil nost (pra vo pi sna, ob li ko slov na in skla denj ska pra vil nost). 3 Vez lji vost: smi sel na, lo gič na po ve za nost med po vedmi v od stav ku in be se di lu. Spo ro čil nost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 4 Se sta vek za do sti vsem zah te vam na lo ge. Spo ro či lo je ja sno. 3 Se sta vek za do sti sko raj vsem zah te vam na lo ge. Spo ro či lo je ja sno. 2 Se sta vek le del no us tre za na lo gi, za do sti le ne katerim zah te vam, kljub temu se spo ro či lo da raz bra ti. 1 Po da ni so le ne ka te ri ne po ve za ni po dat ki (be se de), spo ro či lo ni razum lji vo. 0 Se sta vek je vse bin sko neu stre zen ali ga di jak ne na pi še. 213

214 ITALIJANŠČINA Je zik, be se diš če Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 4 Be se diš če je us trez no. Se sta vek je sko raj brez na pak. 3 Be se diš če je us trez no, ven dar skrom nej še. V se stav ku so je zi kov ne na pa ke. 2 Be se diš če je os nov no, skrom no ali se po nav lja. Je zi kov ne na pa ke so po go ste. 1 Be se diš če je os nov no, me sto ma neu strez no ali ne ra zum lji vo. Šte vil ne je zi kov ne na pa ke ote žu je jo ra zum lji vost spo ro či la. 0 Za pis je ne ra zum ljiv ali ne čit ljiv. Vez lji vost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 2 Po ve di so smi sel no po ve za ne v od stav ke oz. be se di lo. 1 Po ve di so le ob ča sno po ve za ne. 0 Po ve di niso smi sel no po ve za ne. OPOMBA: Pi sni se sta vek je oce njen z 0 toč ka mi, če je vse bin sko neu stre zen, če je ne čit ljiv ali če ga di jak ne na pi še. 3. MERILA ZA VREDNOTENJE DALJŠEGA PISNEGA SESTAVKA V na sled nji raz pre del ni ci po sre du je va me ri la za vred no te nje dalj še ga pi sne ga sestav ka na viš ji in niž ji zah tev nost ni rav ni. Viš ja zah tev nost na ra ven Cilj pre ver ja nja: Ra ven: Dol ži na se stav ka: Vred nost na lo ge: od ziv na be sed no ali ne be sed no iz toč ni co, po sre dova nje in ute me lje va nje last nih sta lišč B1+, B2 po SEJO od 180 do 200 be sed 20 točk Spo ročil nost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 7-8 Spo ro či lo je ja sno. Di jak upo šte va vse iz toč ni ce. Iz črp no na ve de vse zah te va ne in for ma ci je ali us trez no izra ža in za go var ja last na sta liš ča. 5-6 Spo ro či lo je ra zum lji vo. Di jak upo šte va ve či no iz toč nic. Na ve de ne ka tere zah te va ne in for ma ci je ali svo ja sta liš ča ute me lji po manj klji vo. 3-4 Spo ro či lo je še ra zum lji vo. Di jak upo šte va le ne kaj iz toč nic. Na ve de neka te re zah te va ne in for ma ci je, sta liš ča le na ve de, a jih ne ute me lji. 214

215 Primeri uvajanja novosti v praksi 1-2 Sporo či lo je ko maj ra zum lji vo. Di jak na ve de po sa mez ne ne po ve za ne po dat ke. 0 Be se di lo je vse bin sko neu strez no ozi ro ma ga di jak ne na pi še. Slog in be se diš če Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3-4 Be se diš če in slog us tre za ta be se dil ni vr sti. 1-2 Be se diš če je skromno ali se po nav lja, slog le del no us tre za. 0 Be se diš če in slog sta neu strez na. Zgrad ba, vez lji vost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3-4 Be se di lo je v ce lo ti smi sel no po ve za no in us trez no čle nje no. 1-2 Deli be se di la ne tvo ri jo ce lo te, ob ča sno so ne poveza ni ali se po nav lja jo. 0 Di jak tvo ri po sa mez ne ne po ve za ne po ve di. Je zik Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3-4 Be se di lo je je zi kov no us trez no, pra vo pi sne in dru ge na pa ke so za nemar lji ve. 1-2 Be se di lo je je zi kov no le del no us trez no ali zelo skrom no. Kan di dat uporab lja pre tež no os nov ne je zi kov ne struk tu re s šte vil ni mi je zi kov ni mi na pa ka mi. 0 Be se di lo je ne ra zum lji vo. Niž ja zah tev nost na ra ven Cilj pre ver ja nja: Ra ven: Dol ži na se stav ka: Vred nost na lo ge: od ziv na be sed no ali ne be sed no iz toč ni co, po sre dova nje last nih sta lišč s pre pro sto ute me ljitvi jo A2 +, B1 po SEJO od 150 do 170 be sed 20 točk Spo ročil nost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 7-8 Spo ro či lo je ja sno. Di jak upo šte va vse iz toč ni ce. Na ve de zah te va ne infor ma ci je ali/in po sre du je svo ja sta liš ča. 215

216 ITALIJANŠČINA 5-6 Spo ro či lo je ra zum lji vo. Di jak upo šte va pre tež no vse iz toč ni ce in na vede ve či no zah te va nih in for ma cij. 3-4 Spo ro či lo je še ra zum lji vo. Di jak ne upo šte va vseh iz toč nic in na ve de le ne ka te re in for ma ci je. 1-2 Spo ro či lo ni ra zum lji vo, di jak le nave de ne ka te re ne po ve za ne po dat ke. 0 Be se di lo je vse bin sko neu strez no ozi ro ma ga di jak ne na pi še. Be se diš če Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3-4 Be se diš če je os nov no, a us tre za be se dil ni vr sti. 1-2 Be se diš če je skrom no ali se po nav lja. 0 Be se diš če ni ustrez no. Zgrad ba/vez lji vost Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3-4 Deli be se di la tvo ri jo ce lo to. Di jak us trez no raz vi ja mi sli. 1-2 Di jak tvo ri po sa mez ne ne po ve za ne po ve di. 0 Di jak ne tvo ri po ve di. Je zik Toč ke Opi sni kri te ri ji zna nja 3-4 Be se di lo je jezikov no us trez no, če prav di jak upo rab lja pre tež no os novne je zi kov ne struk tu re. 1-2 Be se di lo je je zi kov no še us trez no, če prav vse bu je šte vil ne je zi kov ne napa ke. 0 Za ra di je zi kov nih na pak je be se di lo ne ra zum lji vo Go vor no spo ro ča nje in sporazu me va nje 216 V na da lje va nju po sre du je va dva pri me ra na log, s ka te ri ma pre ver ja mo zmož nost go vor ne ga spo ro ča nja in spo ra zu me va nja. Prva na lo ga je in terv ju z di ja kom v zvezi s pre živ lja njem pro ste ga ča sa, dru ga na lo ga pa pred sta vi tev (opis) di ja ko ve ga na hrbt ni ka. Zmož nost go vor ne ga spo ra zu me va nja pre ver ja mo z in terv ju jem uči telja z di ja kom, zmož nost go vor ne ga spo ro ča nja pa z di ja ko vo sa mo stoj no pred stavi tvi jo. Tra ja nje pred sta vi tve (ali in terv ju ja) ome ji mo na naj več 5 mi nut in jo (ga) iz va ja mo v šti rih ko ra kih, ki jih na tanč ne je opi su je va v na da lje va nju. Od go vo re (di ja kov od ziv) oce nju je mo v raz po nu od 0 do 2 toč ki. Če je di ja kov odgo vor (od ziv) po poln oz. us tre zen, je ovred no ten z dve ma toč ka ma. Če di jak pri

217 Primeri uvajanja novosti v praksi od go vo rih po tre bu je uči te lje vo po moč (do dat na vpra ša nja, ne be sed no pod po ro) ali po sre du je po manj klji ve od go vo re ali opi se, je del na lo ge ovred no ten z 1 toč ko. Z 0 toč ka mi pa je ovred no ten na pa čen ali neu stre zen od go vor/opis oz. če se di jak ne od zi va. Po lo vič nih točk ne do de lju je mo. In terv ju in pred sta vitev, ki ju po sre du je va v na da lje va nju, sta na me nje na di ja kom za čet ni kom (A2) in na da lje val cem (B1). Pri na da lje val cih se pri ča ku je sa mo stoj no tvor je nje (kraj še ga) be se di la in na tanč nej šo ute me lji tev iz bi re. Pri za čet ni kih pa pri ča ku je mo tvor je nje po ve di oz. pre pro stih be se dil (na rav ni od stav ka) in zelo eno stav no ute me lji tev z ob ča sno uči te lje vo pod po ro. Na lo ga: Primer govornega sporazumevanja, intervju na temo Moj prosti čas Na vo di lo: Sku šaj se vži ve ti v vlo go in terv ju van ca in opi ši svo jo de jav nost v prostem ča su ali hobi. V vlo gi in terv ju van ca»tv-gle dal cem«pred sta viš svo jo de jav nost v pro stem ča su ali hobi, in si cer: na krat ko opi šeš svoj de lov ni dan in iz bra no de jav nost (svoj ko nji ček), ute me ljiš svo jo iz bi ro. Po tru di se, da bo in terv ju po te kal čim bolj na rav no. Na za čet ku in terv ju ja boš odz dra vil, po ve dal svo je ime in prii mek, na ziv šo le in raz red, ki ga obi sku ješ. In terv ju pa boš kon čal s poz dra vom in izra zil upa nje, da si bil us pe šen pri opisu svo jih in te re sov. PAZI! In terv ju ne sme tra ja ti več kot 5 mi nut. Z in terv ju jem o de jav no stih v pro stem ča su pre ver ja mo: di ja ko vo zmož nost tvo ri ti be se di lo (po ved), s po moč jo ka te re ga (kate re) opi še last ne in te re se, di ja ko vo ob vla do va nje stra te gij za so de lo va nje v po go vo ru (za če ti po go vor, v njem so de lo va ti in ga do kon ča ti, se zah va li ti, poz dra vi ti, zna ti po slu ša ti in ne pre se ga ti do de lje ne ga ča sa). 1. ko rak (1 toč ka) In terv ju se zač ne z ne kaj vljud nost ni mi fra za mi ob poz dra vu (na pri mer učitelj di ja ka lah ko vpra ša, kako se po ču ti, ali je pri prav ljen na in terv ju ) in s krat ko pred sta vi tvi jo di ja ka (ime prii mek, šo la, raz red ). Vred nost pr ve ga ko ra ka je 1 toč ka: Če je bil di ja kov od ziv us tre zen (di jak odzdra vi, pove svo je ime in prii mek ), se ga ovred no ti z 1 toč ko. 2. ko rak (1 toč ka) Na po ved teme in terv ju ja. 217

218 ITALIJANŠČINA Vred nost dru ge ga ko ra ka je 1 toč ka: Di jak je ovred no ten z 1 toč ko, če na po ve temo (pre živ lja nje pro ste ga ča sa). 3. ko rak (6 točk) Je dr ni del in terv ju ja je pred sta vi tev de jav no sti v pro stem ča su. Di jak: pred sta vi svoj ti pič ni de lov ni dan Vred nost od go vo ra 2 toč ki, če je od go vor po poln oz. di jak poda in for ma ci jo v us trez no ob li ko va nem be se di lu oz. po ve di; opi še iz bra no de jav nost ali hobi Vred nost od go vo ra 2 toč ki, če je od go vor po poln oz. di jak poda in for ma ci jo v us trez no ob li ko va nem be se di lu oz. po ve di; ute me lji, za kaj se uk var ja s to de jav nost jo Vred nost od go vo ra 2 toč ki, če di jak iz bi ro ute me lji in jo poda v us trez no obli ko va nem be se di lu. 4. ko rak (2 toč ki) Di jak in terv ju kon ča Vred nost od go vo ra 2 toč ki, če di jak poz dra vi in za klju či in terv ju v upa nju, da je svo je in te re se us trez no pred sta vil. 1. MERILA ZA VREDNOTENJE INTERVJUJA INTERVJU O PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA Toč ke Di jak: Mož ne Do se že ne 1. Poz drav, stik odz dra vi, se pred sta vi (ime prii mek, šo la, raz red) 2. Na po ved teme in terv ju ja 3. Pred sta vi tev svo je ga pro ste ga ča sa 4. Zaklju ček in poz drav na po ve de jav nost v pro stem ča su ali hobi, ki jo/ga na me ra va opi sa ti pred sta vi svoj de lov ni dan 2 opi še de jav nost v pro stem ča su ali hobi 2 ute me lji, za kaj obi sku je to de jav nost ali ute me lji, za kaj se uk var ja z do lo čenim ko njič kom za klju či in terv ju v upa nju, da je ustrez no opi sal svo je in te re se, poz dra vi spra še val ca oz.»po slu šal ce«skupaj:

219 Primeri uvajanja novosti v praksi Na lo ga: Primer govornega sporočanja, predstavitev na temo Moj nahrbtnik Na vo di lo: Opi ši svoj na hrbt nik in gle de na nje go vo vse bi no pred sta vi svo je značaj ske last no sti. Pred sta vi se in na po vej na lo go. Opi ši zu na nji vi dez na hrbt ni ka in na štej pred me te v njem. Ute me lji, za kaj po tre bu ješ te stva ri. Po vej, če sa ni maš in za kaj. Kaj na hrbt nik pove o tebi? Po tru di se, da bo pred sta vi tev po te ka la čim bolj sproš če no. Na za čet ku in tervju ja boš po ve dal, kdo si in kaj je tvo ja na lo ga. Svo jo pred sta vi tev boš kon čal s poz dra vom in izra zil že ljo, da je bila pred sta vi tev za ni mi va. PAZI! Pred sta vi tev ne sme tra ja ti več kot 5 mi nut. Na pod la gi opi sa na hrbt ni ka di ja ki pred sta vi jo svo je zna čaj ske last no sti. S tem pre ver ja mo: di ja ko vo zmož nost tvor je nja po ve za ne ga in ra zum lji ve ga go vor je nega be se di la ali po ve di, di ja ko vo zmož nost ute me lje va nja in skle pa nja, di ja ko vo zmož nost ob vla do va nja stra te gij tvor je nja go vor je nih be sedil pri go vor nem na sto pu (zna ti na sto pa ti, ja sno pred sta vi ti ali nazor no pri ka za ti iz bra no temo itd.). 1. ko rak (1 toč ka) Di jak poz dra vi, se pred sta vi in na po ve na lo go Vred nost pr ve ga ko ra ka je 1 toč ka: Če je bil di ja kov od ziv us tre zen, se ga ovredno ti z 1 toč ko. 2. ko rak (2 toč ki) Z dru gim ko ra kom se za če nja je dr ni del pred sta vi tve. Di jak opi še svoj na hrbt nik in na šte je pred me te v njem. Vred nost od go vo ra je 2 toč ki, če je opis us tre zen (npr. opre de li bar vo na hrbt ni ka, ve li kost, ko li ko je star, v kak šnem sta nju je ) v pri mer no ob li ko va nem be se di lu oz. po ve di. 3. ko rak (6 točk) Di jak ute me lji: za kaj po tre bu je na šte te pred me te 219

220 ITALIJANŠČINA Vred nost od go vo ra je 2 toč ki, če je od go vor po poln oz. di jak poda infor ma ci jo v us trez no ob likova nem be se di lu oz. po ve di; pove, če sa nima v na hrbt ni ku in za kaj Vred nost od go vo ra je 2 toč ki, če je od go vor po poln oz. di jak poda infor ma ci jo v us trez no ob li ko va nem be se di lu oz. po ve di; na pod la gi po da nih in for ma cij skle pa o svo jih zna čaj skih last no stih Vred nost od go vo ra je 2 toč ki, če di jak iz po da nih in for ma cij in ute melji tev smi sel no pred sta vi svo je zna čaj ske last no sti. 4. ko rak (1 toč ka) Di jak kon ča svo jo pred sta vi tev Vred nost od go vo ra je 2 toč ki, če di jak us trez no do kon ča na lo go (npr. kon čal sem, čas je po te kel, mo ram se po slo vi ti itd.) in izra zi upa nje, da je bila pred sta vi tev za ni mi va). 2. MERILA ZA VREDNOTENJE GOVORNE PREDSTAVITVE PREDSTAVITEV ZNAČAJSKIH LASTNOSTI NA Toč ke PODLAGI OPISA NAHRBTNIKA Mož ne Do se že ne Di jak: 1. Poz drav, stik poz dra vi, se pred sta vi in na po ve na lo go 1 2. Opis na hrbtni kte opi še svoj na hrbt nik in na šte je pred me 2 v njem 3. Ute me lji tve in pove, za kaj po tre bu je na šte te pred me te 2 skle pa nja na pove, če sa nima v na hrbt ni ku in za kaj 2 pod la gi opi sa pove, ka te re zna čajske last no sti raz kriva 2 nje gov na hrbt nik 4. Za klju ček do kon ča pred sta vi tev v upa nju, da je 1 bila sled nja za ni mi va SKUPAJ:

221 Primeri uvajanja novosti v praksi Zgled diag no stič ne ga preiz ku sa zna nja Na enem iz med de lov nih se stan kov Raz voj ne pred met ne sku pi ne in sku pi ne mentor skih uči te ljic na Za vo du RS za šols tvo smo spre je li sklep, da sku paj pri pra vi mo preiz kus zna nja, ki bi ob je zi kov nem zna nju pre ver jal tudi di ja ko ve kom pe ten ce in us vo je ne spo ra zu me val ne stra te gi je. Do go vor je bil, da k so de lo va nju po va bi mo čim več uči te ljev ita li janš či ne in preiz kus zna nja iz ve de mo na ce lot ni po pu la ci ji. To je pri lož nost, da do bi mo ok vir no in for ma ci jo o pr vih re zul ta tih uva ja nja po sodo bi tev v gim na zij skem pro gra mu. Iz let ne de lov ne pri pra ve, ki smo jo pri pra vi li v ok vi ru Pred met ne raz voj ne skupine in sku pi ne men tor skih uči te ljic, smo iz bra li dru gi let nik gim na zi je. Iz bra li smo temo pre ver ja nja, opre de li li dol ži no be se di la in zah tev nost, ci lje in zmož no sti ter kom pe ten ce, ki jih bomo pre ver ja li (npr. zmož no sti spre je ma nja in tvor je nja pi snih be se dil). Do lo či li smo na lo ge, s ka te ri mi naj bi pre ver ja li di ja ko vo go vor no spo roča nje in spo ra zu me va nje. Ob li ko va li smo tudi vpra ša nja, ki naj bi bila v po moč pri uči te lje vi in di ja ko vi ref lek si ji po kon ča nem preiz ku su zna nja. Iz sled ki diag no stič ne ga preiz ku sa zna nja bodo po ma ga li Pred met ni raz voj ni skupi ni in sku pi ni men tor skih uči te ljev ter vsem vklju če nim uči te ljem pri spre je ma nju do go vo rov in re ši tev, ki naj bi po zi tiv no vpli va li na pouk in za go tav lja li ka ko vostnej še uč ne do sež ke. V na da lje va nju po sre dujeva diag no stič ni preiz kus zna nja za ita li janš či no kot tuji in kot dru gi je zik, re zul ta te vpra šal ni ka in zbir nik uči te lje vih ter di ja ko vih raz mišljanj. 221

222 ITALIJANŠČINA Diag no stič ni preiz kus zna nja iz ita li janš či ne za dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre, dru gi let nik gim na zi je, šol sko leto 2009/10 MERILA ZA OCENJEVANJE ZMOŽNOST Št. točk 1. DEL BRALNO RAZUMEVANJE DEL PISNO SPOROČANJE 20 SKUPAJ 30 BRALNO RAZUMEVANJE I Pre be ri be se di lo in od go vo ri na vpra ša nja. [6 točk] En tra in chat. Co nos ci nuo vi ami ci nel la no stra chat. Par la dei tuoi prob le mi a scuo la. sbardy Cri si da com pi ti Gior ni pas sa ti a man gia re pa net to ni, a scar ta re re ga li, a us ci re con gli ami ci: da doma ni que sti non sa ran no che ri cor di ap parte nen ti a tem pi che sem bre ran no lon ta nissi mi. Da do ma ni, in fat ti, tor no alla so li ta rou ti ne: cam pa nel la alle 8.00, zai ni in spalla e via alle le zio ni. In ter ro ga zio ni, scru ti ni e com pi ti in clas se di ven te ran no pur trop po dei com pag ni di viag gio sco mo di. E da qui a giug no ci sa ran no ben poc he va can ze. Ho bi sog no di un va de me cum per so prav vi ve re. Per fa vo re, aiu ta te mi! La risposta del tutor: Ecco alcuni consigli da seguire 222

223 Primeri uvajanja novosti v praksi A SCUOLA As col ta con at ten zio ne spie ga zio ni e in ter ro ga zio ni. Du ran te le spie ga zio ni pren di ap punti. Par te ci pa alla le zio ne chie den do spiega zio ni. Non dare ret ta ai com pag ni di sat ten ti. In ter vie ni solo quan do è per mes so. Sii dis po ni bi le, ri las sa to e di buon umo re. A CASA Fa un pre ci so pro gram ma del la giorna ta. Pre pa ra una»map pa«del la set ti ma na. Al ter na in modo in tel li gen te le ore di stu dio al di ver ti men to e alle at ti vità di tem po li be ro. Se ti sen ti stan co, in ter rom pi lo studio per qualc he mi nu to. Con cen tra ti sem pre su ciò che fai. 1. Perché lo stu den te è en tra to in chat? /1 2. Qual è il suo nome in co di ce? /1 3. Qual è lo slo gan del sito? /1 4. Da qua le in for ma zio ne hai ca pi to che il te sto par la del le va can ze na ta li zie? /1 5. Nel la fra se E da qui a giug no E da qui sig ni fi ca [cerc hia la so lu zio ne giu sta] da que sto edi fi cio dal 7 gen na io dal 24 di cem bre dall ini zio del la scuo la /1 6. Che cosa si può as pet ta re lo stu den te fino a giug no? /1 II Pre be ri tu tor je ve nas ve te in na ve di ti ste ga, ki ga ne upo šte vaš v šo li ter ti ste ga, ki ga ne upo šte vaš doma. Ute me lji svo jo iz bi ro. [4 toč ke] 1. A scuo la non /2 2. A casa non /2 223

224 ITALIJANŠČINA PISNO SPOROČANJE [20 točk] III Tvo ri be se di lo, ki naj ob se ga od 120 do 150 be sed. Upo šte vaj na sled nja na vo di la. Na vo di la: Na pod la gi slu šne/vid ne iz toč ni ce in tran skrip ci je be se di la (v pri lo gi) predsta vi av tor ja pe sem ske ga be se di la: zu na njost, na rod nost/kraj rojs tva oz. bi va nja, zna čaj ske last no sti, in te re si, po klic, od nos do so lju di in po gled na svet. Pri lo ga: Izhodišč no be se di lo Lo ren zo Jo va not ti Che ru bi ni, Ste fa no Fon ta na Tan to tan to tan to Che stai fa cen do? La vo ro. Che cosa cerc hi? L'oro. Hai uno sco po? Cre do. Dove ti tro vi? In Ita lia. E come vivi? Suo no. Di dove sei? Tos ca no. Qual è il tuo as pet to? Meno se re no di un tem po, ma non per que sto stan co. A cosa pen si? Al de ser to. Qual è il tuo im peg no? Im men so. Ed il tuo tem po? Den so. Che ri sul ta ti hai? Alti e bas si. Che ri sul ta ti hai? Alti e bas si. Rido di me, di te, di tut to ciò che di mor ta le c'è e che mi pia ce. Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Che cosa fai? Vivo. Quan do sei in for ma? Scri vo. In na mo ra to? Cre do. E lei ti ama? A suo modo. Come va il mon do? Male. Come va il mon do? Bene. Che dice il cie lo? Tuo na. E la chi tar ra... suo na!!! Sei fe li ce? A vol te. Hai di stra zio ni? Mol te. E la sa lu te? Buo na. E la chi tar ra... suo na!!! Cosa ti pia ce? Viag gia re. Tra il dire e il fare? Il mare. Cosa ti pia ce? Viag gia re. Tra il dire e il fare? Il mare. Cosa ti pia ce? Viag gia re. Tra il dire e il fare? Il mare. Cosa ti pia ce? Viag gia re. Tra il dire e il fare? Il mare. Come va il mon do? Male. Come va il mon do? Bene. Come va il mon do? Male. Come va il mon do? Bene. Rido di me, di te, di tut to ciò che di mor ta le c'è e che mi pia ce. Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Rido di me, di te, di tut to ciò che di mor ta le c'è e che mi pia ce. Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Tan to tan to tan to tan to tan to Sei fe li ce? Quan to quan to quan to tan to tan to tan to tan to Qual è il tuo im peg no? Quan to quan to quan to tan to tan to tan to tan to In na mo ra to? Quan to quan to quan to tan to tan to tan to tan to Come va il mon do? Quan to quan to quan to tan to tan to tan to tan to 224

225 Primeri uvajanja novosti v praksi Na vo di la diag no stič ne ga preiz ku sa zna nja za na da lje val ni pro gram (dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju slo ven ske Is tre) 1. BRALNO RAZUMEVANJE IN ODZIV NA IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: del no pri re je no dvo go vor no, sli kov no oprem lje no bese di lo, 193 be sed, je zi kov no manj zah tev no, z zna no (obrav na va no) temo iz di ja ko ve ga živ lje nja. dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju, B1po SEJO. spre je ma nje be se di la: bral no ra zu me va nje, te melj no razu me va nje in is ka nje do lo če nih po dat kov iz be se di la s po moč jo ne be sed ne pod po re; je zi kov na zmož nost: poz na va nje be se diš ča, spo ra zume val nih vzor cev, ki so po ve za ni z uče njem in vklju čeva njem v splet (IKT). vklju če va nje stra te gij spre je ma nja: is ka nje po dat kov, skle pa nje; vklju če va nje stra te gij tvor je nja: tvor je nje be se di la in uteme lje va nje. Vir: iz ho dišč no be se di lo: Cri si da com pi ti / tiscali.it// ( ). CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re temo be se di la, po ro če val ca in na slov ni ka, raz be re na men spo ro či la, zaz na kul tur no po dob nost/raz lič nost, poiš če do lo če ne spe ci fič ne po dat ke (tudi iz ne be sed nih po na zo ril), pre poz na last ne uč ne stra te gi je in zna ute me lji ti, za kaj ne sledi vsem nas vetom, ki jih po sre du je ured nik splet ne stra ni (v be se di lu tu tor). MERILA ZA OCENJEVANJE Vred nost na lo ge: 10 točk Na lo ge od 1. do 6. so za vsak pra vi len od go vor ovred no te ne z eno toč ko. Na lo gi 7. in 8. pa sta ovred no te ni z dve ma toč ka ma, in si cer ena toč ka za po sre do va no in for ma ci jo (od go vor) in ena toč ka za ute me lji tev. 225

226 ITALIJANŠČINA REŠITVE: 1. È in cri si per i trop pi com pi ti da fare/per prob le mi a scuo la (več mož nih od go vo rov). 2. Sbardy. 3. Al pa ra di so del lo stu den te. 4. Man gia va no pa net to ni (scar ta va no re ga li). 5. Dal 7 gen na io. 6. Com pi ti, scru ti ni, in ter ro ga zio ni. 2. PISNO SPOROČANJE PREDMET PREVERJANJA (Bral no/slu šno) ra zu me va nje iz ho dišč ne ga be se di la: (Pre)tvor ba be se di la: Ra ven: Pe sem sko be se di lo z vid no/slu šno in be sed no iz toč nico, 339 be sed, je zi kov no ne zah tev no z zna no (obrav nava no) temo. Pred sta vi tev ose be, 120 do 150 be sed. Dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju, B1 po SEJO. Vir: Iz ho dišč no be se di lo: Pe sem sko be se di lo z video po snet kom, watch?v=hrvvoz_nrx0. CILJI PREVERJANJA Di jak: spre je ma pe sem sko be se di lo av tor ja Lo ren za Jo va not ti ja Che ru bi ni ja: Tan to tan to s po moč jo vi deo pred sta vi tve (vid ni/slu šni pre no snik in tran skrip ci je be se di la v pri lo gi - bra nje be se di la); ra zu me bis tve no spo ro či lo in raz be re dolo če ne spe ci fič ne po dat ke; na pod la gi spre je te ga iz ho dišč ne ga be se di la pre tvo ri pe sem sko be se di lo v pred sta vi tev ose be: zu na nji vi dez, kraj bi va nja, na rod nost, značaj ske last nosti, in te re si, po klic, od nos do so lju di in po gled na svet. MERILA ZA PISNI SESTAVEK 1 spo ročil nost: ja snost in ra zum lji vost spo ročila, upošte va nje zah tev na lo ge (izražanje last nih sta lišč, ute me lji tev iz bi re med da ni mi možnost mi, da ja nje zah te va nih in for ma cij, od ziv na prob lem sko iz ho dišče, pre tvor ba be se di la na pod la gi iz ho diščnega be se di la itd.). 2 be se dišče in slog: us trez nost be se dišča, slo gov na in funk cij ska zvrst na zazna mo va nost (re gi ster). 3 zgrad ba: upošte va nje be se dil ne vr ste, vez lji vost/po ve za nost in raz čle nje nost be se di la. 4 je zik: je zi kov na pra vil nost (pra vo pi sna, ob li ko slov na in skla denj ska). 226 MERILA ZA ITALIJANŠČINO KOT DRUGI JEZIK (B1 po SEJO) Vred nost na lo ge: 20 točk Šte vi lo točk, s ka te rim je bil ovred no ten pi sni se sta vek, pom no ži mo z 2.

227 Primeri uvajanja novosti v praksi Spo ročil nost Toč ke Me ri lo 4 Spo ro či lo je ja sno. Di jak vklju či vse iz toč ni ce. Iz črp no na ve de vse zah te va ne in for ma ci je, us trez no izra ža last na sta liš ča, ki jih tudi ute me lji. 3 Spo ro či lo je ra zum lji vo. Di jak vklju či ve či no iz toč nic. Na ve de ne ka te re zah teva ne in for ma ci je in svo ja sta liš ča ute me lji, če prav po manj klji vo. 2 Spo ro či lo je še ra zum lji vo. Di jak vklju či le ne kaj iz toč nic. Na ve de ne ka te re zahte va ne in for ma ci je ali sta liš ča le pred sta vi in jih ne ute me lji. 1 Spo ro či lo je ko maj ra zum lji vo. Di jak na ve de po sa mez ne ne po ve za ne po dat ke. 0 Be se di lo je vse bin sko neu strez no ali ne ra zum lji vo ozi ro ma ga di jak ne na pi še. Slog in be se diš če Toč ke Me ri lo 2 Be se diš če in slog us tre za ta be se dil ni vr sti. 1 Be se diš če je skromno ali se po nav lja, slog le del no us tre za. 0 Be se diš če in slog sta neu strez na. Zgrad ba Toč ke Me ri lo 2 Be se di lo je v ce lo ti smi sel no po ve za no in us trez no čle nje no. Di jak us trez no raz vi ja mi sli. 1 Deli be se di la ne tvo ri jo ce lo te, ob ča sno so ne po ve zani ali se po nav lja jo. 0 Di jak tvo ri po sa mez ne ne po ve za ne po ve di. Je zik Toč ke Me ri lo 2 Be se di lo je je zi kov no us trez no, pra vo pi sne in dru ge na pa ke so za ne mar lji ve. 1 Be se di lo je je zi kov no le del no us trez no ali zelo skrom no. Kan di dat upo rab lja pre tež no os nov ne je zi kov ne struk tu re s šte vil ni mi je zi kov ni mi na pa ka mi. 0 Be se di lo je ne ra zum lji vo. 227

228 ITALIJANŠČINA Diag no stič ni preiz kus zna nja iz ita li janš či ne kot tu je ga je zi ka (za drugi let nik gim na zi je, šol sko leto: 2009/10) MERILA ZA OCENJEVANJE Zmožnost Št. točk 1. del Bralno razumevanje del Pisno sporočanje 20 Skupaj 30 BRALNO RAZUMEVANJE I Pre be ri strip in od go vo ri na vpra ša nja ali iz be ri us trez no tr di tev. [6 točk] 228

229 Primeri uvajanja novosti v praksi 1. Dove si tro va la fa mi glia? 2. Chi sono i mem bri del la fa mi glia? 3. Il fi glio pro po ne ai suoi ge ni to ri di [Oz na či us trez no tr di tev]: smet te re di ce na re in sie me. par la re di cose di ver ten ti. leg ge re nel tem po li be ro. co mu ni ca re tra mi te In ter net. 4. Con chi è sta to scor te se il fi glio? 5. Il fi glio si è poi scu sa to? 6. Il com por ta men to del fi glio [Oz na či us trez no tr di tev]: ren de tri sti i ge ni to ri. sor pren de i ge ni to ri. non in te res sa ai ge ni to ri. fa ar rab bia re i ge ni to ri. II Od go vo ri na vpra ša nja in ute me lji svo jo iz bi ro. [4 toč ke] 1. A te pia ce par la re du ran te i pa sti? Perché? 2. Ti pia ce scri ve re nei blog? Perché? PISNO SPOROČANJE [20 točk] III Tvo ri be se di lo, ki naj ob se ga od 80 do 100 be sed. Upo šte vaj na sled nja na vo di la. Na vo di lo: Na pod la gi slu šne/vid ne iz toč ni ce in tran skrip ci je be se di la (v pri lo gi) na pi ši pred sta vi tev av tor ja pe sem ske ga be se di la: zu na njost, na rod nost, kraj rojs tva oz. bi va nja, in te re si, po klic, značaj ske last no sti. Pri lo ga: Iz ho dišč no be se di lo Lo ren zo Jo va not ti Che ru bi ni, Ste fa no Fon ta na. 2005: Tan to tan to tan to (glej diag no stič ni preiz kus zna nja za dru gi je zik na na rod no me šanem ob moč ju Slo ven ske Is tre) 229

230 ITALIJANŠČINA Na vo di la za vre dno te nje diag no stič ne ga preiz ku sa zna nja 1. BRALNO RAZUMEVANJE IN ODZIV NA IZHODIŠČNO BESEDILO PREDMET PREVERJANJA Be se di lo: Ra ven: Spo ra zu me val na zmož nost: Dru ge zmož no sti: pre ve de no dvo go vor no, sli kov no oprem lje no be se di lo, strip, je zi kov no manj zah tev no, z zna no (obrav na va no) temo iz di ja ko ve ga živ lje nja. tuji je zik, A2 po SEJO. spre je ma nje be se di la: ce lost no ra zu me va nje in is ka nje do lo če nih po dat kov iz be se di la s po moč jo ne be sedne pod po re, zaz na va od no sov med dru žin ski mi čla ni (zah tev no!); je zi kov na zmož nost: poz na va nje be se diš ča v zve zi z dru ži no, ra zu me va nje opra vi či la. vklju če va nje stra te gij spre je ma nja: is ka nje po dat kov, skle pa nje (di jak raz be re od no se med čla ni dru ži ne; vklju če va nje stra te gij tvor je nja: tvor je nje po ve di, ute melji tev iz bi re. Vir: Iz ho dišč no be se dilo: Strip (Bral no ra zu me va nje 1. nalo ga) CILJI PREVERJANJA Di jak: raz be re bis tve no spo ro či lo in nje gov na men, s po moč jo ne be sed ne ga dela be se di la poiš če do lo če ne spe ci fič ne po dat ke, iz dia lo ga raz be re od no se med dru žin ski mi čla ni, zna ute me lji ti iz bi ro: za kaj upo rab lja blog oz. za kaj ga ne upo rab lja; za kaj se s star ši pri ko si lu/ve čer ji po go var ja oz. ne po go var ja. MERILA ZA OCENJEVANJE Vred nost na lo ge: 10 točk Na lo ge od 1. do 6. so za vsak pra vi len od go vor ovred no te ne z eno toč ko. Na lo gi 7. in 8. sta ovred no te ni z dve ma toč ka ma, in si cer ena toč ka za po sre do va no in for ma ci jo (od go vor) in ena toč ka za ute me lji tev. 230

231 Primeri uvajanja novosti v praksi REŠITVE: 1. A ta vo la/a cena. 2. (Il) papà, (la) mam ma,(il) fi glio. 3. d 4. Con il pa dre/papà. 5. Sì. 6. b 2. PISNO SPOROČANJE PREDMET PREVERJANJA (Bral no/slu šno) ra zu me va nje iz ho dišč ne ga be se di la: (Pre)tvor ba be se di la: Ra ven: pe sem sko be se di lo z vid no/slu šno in be sed no iz toč nico, 339 be sed, je zi kov no ne zah tev no z zna no (obrav nava no) temo. pred sta vi tev ose be, 100 do 120 be sed. tuji je zik, A2 po SEJO. Vir: Iz ho dišč no be se di lo: Pe sem sko be se di lo z vi deo posnet kom. CILJI PREVERJANJA Di jak: spre je ma pe sem sko be se di lo av tor ja Lo ren za Jo va not ti ja Che ru bi ni ja: Tan to tan to s po moč jo vi deo pred sta vi tve (vid ni/slu šni pre no snik in tran skrip ci ja be se di la v pri lo gi - bra nje be se di la). Ra zu me te melj no spo ro či lo in raz be re do lo če ne spe ci fič ne po dat ke; na pod la gi spre je te ga iz ho dišč ne ga be se di la pre tvo ri pe sem sko be se di lo v pred sta vi tev ose be: zu na nji vi dez, kraj bi va nja, na rod nost, in te re si, po klic, zna čaj ske last no sti. MERILA ZA PISNI SESTAVEK 1. Spo ročil nost: ja snost in ra zum lji vost spo ročila, upošte va nje zah tev na lo ge, (izražanje last nih sta lišč, ute me lji tev iz bi re med da ni mi možnost mi, da ja nje zah te va nih in for ma cij, od ziv na neko prob lem sko iz ho dišče, pretvor ba be sedi la na pod la gi iz ho diščnega be se di la itd.). 2. Be se dišče in slog: us trez nost be se dišča, slo gov na in funk cij ska zvrst na zazna mo va nost (re gi ster). 3. Zgrad ba: upošte va nje be se dil ne vr ste, vez lji vost/po ve za nost in raz čle nje nost be se di la. 4. Je zik: je zi kov na pra vil nost (pra vo pi sna, ob li ko slov na in skla denj ska). MERILA ZA ITALIJANŠČINO KOT TUJI JEZIK (A2 po SEJO) Vred nost na lo ge: 20 točk Šte vi lo točk, s ka te rim je bil ovred no ten pi sni se sta vek, pom no ži mo z

232 ITALIJANŠČINA Spo ročil nost Toč ke Me ri la 4 Spo ro či lo je ra zum lji vo. Di jak vklju či vse iz toč ni ce. Na ve de zah te va ne in for maci je ali/in opi še svo ja sta liš ča. 3 Spo ro či lo je ra zum lji vo. Di jak vklju či pre tež no vse iz toč ni ce in na ve de ve či no zah te va nih in for ma cij. 2 Spo ro či lo je še ra zum lji vo. Di jak vklju či nekaj zah te va nih in for ma cij in na ve de po sa mez ne in for ma ci je. 1 Spo ro či lo ni ra zum lji vo, kan di dat le na ve de ne ka te re ne po ve za ne po dat ke. 0 Be se di lo je vse bin sko neu strez no ali ne ra zum lji vo ozi ro ma ga di jak ne na pi še. Be se diš če Toč ke Me ri la 2 Be se diš če je osnov no, a us tre za be se dil ni vr sti. 1 Be se diš če je skrom no ali se po nav lja. 0 Be se diš če ni us trez no. Zgrad ba Toč ke Me ri la 2 Deli be se di la tvo ri jo ce lo to. 1 Di jak tvo ri po sa mez ne ne po ve za ne po ve di. 0 Di jak ne tvo ri po ve di. Je zik Toč ke Me ri la 2 Bese di lo je je zi kov no us trez no, če prav di jak upo rab lja pre tež no os nov ne je zikov ne struk tu re z na pa ka mi. 1 Be se di lo je je zi kov no še us trez no, če prav vse bu je šte vil ne je zi kov ne na pa ke. 0 Za ra di je zi kov nih na pak je be se di lo ne ra zum lji vo. V na da lje va nju sva vklju či li tudi vpra šal nik, s ka te rim pre ver jam uči te ljev od ziv. 232

233 Primeri uvajanja novosti v praksi Obra zec za učite lje in di ja ke Re zul ta ti diag no stičnega preiz ku sa zna nja (dpz) 1. let nik gim na zi je, šol sko leto 2009/2010 SKUPNO ŠTEVILO DIJAKOV, KI SO OPRAVLJALI DPZ: Šte vi lo točk BRALNO RAZUMEVANJE Šte vi lo di ja kov, ki so do se gli: Šte vi lo točk PISNO SPOROČANJE Šte vi lo di ja kov, ki so do se gli: SKUPNO ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK (bral no ra zu me vanje in pi sno spo ročanje) SKUPNO ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK (bral no ra zu me va nje in pi sno spo ročanje) Šte vi lo točk Šte vi lo di ja kov Šte vi lo točk Šte vi lo di ja kov Splošni vtis učite lja 1. V čem je preiz kus zna nja dru gačen? 2. Kaj so pred no sti? 3. Kaj so sla bo sti? 4. Kje so bile težave? 233

234 ITALIJANŠČINA 5. Ali so re zul ta ti pri mer lji vi z do se da nji mi pi sni mi oce na mi di ja kov? so ena ki pri DPZ so boljši re zul ta ti pri DPZ so slabši re zul ta ti Splošni vtis di ja kov (V čem je preiz kus zna nja dru gačen? Kje so pred no sti, kje težave? ) 234

235 Primeri uvajanja novosti v praksi Vred no te nje re zul ta tov diag no stičnega preiz ku sa zna nja z ref lek si jo O diag no stič nem preiz ku su zna nja V dru gem ted nu ja nuar ja 2010 smo v dru gih let ni kih slo ven skih gim na zij izvedli diag no stič ni preiz kus zna nja (v na da lje va nju DPZ), ki sva ga za sno va li in pri pra vi li zno traj Pred met ne raz voj ne sku pi ne za ita li janš či no. DPZ se raz li ku je od obi čaj nih preiz ku sov, ki jih v šo li iz va ja mo pri pi snem pre verja nju zna nja, saj v obeh sklo pih (bral no ra zu me va nje in pi sno spo ro ča nje) ce lost no pre ver ja zna nje in zmož no sti di ja kov. Zmož nost ra zu me va nja iz ho dišč ne ga be se di la in od ziv nanj Di jak v sli kov no pod pr tem be se di lu z zna no temo: ra zu me ce lost no spo ro či lo oz. raz be re bis tvo spo ro či la, poiš če do lo če ne spe ci fič ne po dat ke, skle pa o po dat kih, ki v be se di lu niso ne po sred no izra že ni (npr. na men, av tor ja, na slov ni ka, oko liš či ne, me do seb ne od no se), se od zi va na iz ho dišč no be se di lo: izra ža vti se, opi še iz kuš nje in po ka že od nos do be se di la oz. teme, ute me lju je in za go var ja svo je po gle de, raz miš lja nja, sta liš ča, ve de nje. Pri tej na lo gi ne oce nju je mo je zi ka, slov ni ce in pra vo pi sa, tem več le ra zu me va nje be se di la oz. od ziv nanj in ute me lji tev last nih sta lišč. Zmož nost pi sne ga spo ro ča nja Di jak na pod la gi be sed ne in ne be sed ne pod po re (be se di lo, sli ka, strip, pe sem): tvo ri ja sna in ra zum lji va spo ro či la, pri tem upo šte va dane iz toč ni ce in be se dil no vr sto, izra ža in ute me lju je last na sta liš ča, pre tvo ri iz ho dišč no be se di lo v dru go be se dil no vr sto, pov za me vse bi no be sed ne ga in ne be sed ne ga dela be se di la. To na lo go oce nju je mo po na sled njih kri te ri jih: spo ro čil nost, be se diš če in slog, vezlji vost, zgrad ba in je zik. Dru ge zmož no sti K re še va nju na log di jak pri sto pa prob lem sko, je sa mo kri ti čen, zmo re ana li zi ra ti last no ve de nje oz. uč ne na va de (Qua le con si glio (non) se gui e perché? A te pia ce par la re du ran te i pa sti? Ti pia ce scri ve re nei blog?). Di jak po leg spo ro čanj skih zmož no sti ob vla du je/upo rab lja: stra te gi je za preob li ko va nje be se di la ali ne be sed ne iz toč ni ce: iz be re re 235

236 ITALIJANŠČINA le vant ne po dat ke iz be sed ne ga in ne be sed ne ga dela iz ho dišč ne ga be sedi la in jih smi sel no str ne v novo be se di lo, zmož nost lo gič ne ga skle pa nja (npr. ugo tav lja nje zna čaj skih last no sti ose be, ki na sto pa v vi deo-po snet ku), zmož nost na tanč ne ga opa zo va nja (vi deo po sne tek, sli kov no oprem ljeno be se di lo z najst niš ke ga fo ru ma), zmož no sti, ki jih vklju ču je pri od zi vu na prob lem sko iz ho diš če (iz ha ja iz last nih iz ku šenj, jih upo ve du je, raz la ga, sve tu je). Je zi kov na zmož nost se kot par cial na zmož nost ne pre ver ja/oce nju je po se bej, izoli ra no iz kon tek sta, tem več je kot ne po greš lji va se sta vi na spo ro ča nja vklju če na v me ri la za oce nje va nje spo ro čanj skih zmož no sti. Vzo rec DPZ je oprav lja lo 255 di ja kov v 15 od del kih oz. sku pi nah. Prvi del preiz ku sa je bil di fe ren ci ran gle de na predz na nje di ja kov, to rej raz li čen za za čet ni ke (A1 A2) in na da lje val ce (B1 B2). V dru gem delu, ki je bil sku pen za vse di ja ke, pa sva različ no ra ven predz na nja upo šte va li pri se sta vi na log in v me ri lih za oce nje va nje pisne ga se stav ka. 236 Re zul ta ti Na pod la gi vpra šal ni kov, ki so jih po oprav lje nem preiz ku su iz pol ni li uči te lji v sode lo va nju z di ja ki, ugo tav lja mo, da so bili pri DPZ us pe šnej ši na da lje val ci. Njim se je preiz kus zdel laž ji od obi čaj nih pi snih preiz ku sov zna nja pri red nem pre ver janju v šo li. Za čet ni ki so ime li te ža ve pred vsem z ra zu me va njem be se diš ča v iz hodišč nem be se di lu, ki je bilo pod pr to z ne be sed no iz toč ni co (strip) in pri pi snem se stav ku. Me ni jo na mreč, da ne poz na jo do volj be se diš ča za opis ose be (ne ka te re last no sti ose be naj bi raz bra li iz vi deo-po snet ka, dru ge iz pe sem ske ga be se di la). Uči te lji ugo tav lja jo, da ne poz na va nje po sa mez nih je zi kov nih struk tur (npr. pas sato pros si mo) di ja kov ni ovi ra lo pri re še va nju na lo ge, saj so raz bra li te melj no vse bino be se di la. Od 255 dija kov jih je 163 do se glo več kot 50 od stot kov mož nih točk, kar pred stav lja 64 od stot kov, 63 di ja kov ali 36 od stot kov pa jih je do se glo manj kot 50 od stot kov mož nih točk.

237 Primeri uvajanja novosti v praksi 26 di ja kov oz. 10 od stot kov je do se glo med 50 in 59 od stot kov točk, 30 di ja kov oz. 12 od stot kov je do se glo med 60 in 69 od stot kov točk, 39 di ja kov oz. 15 od stot kov je do se glo med 70 in 79 od stot kov točk, 38 di ja kov oz. 15 od stot kov je do se glo med 80 in 89 od stot kov točk, 25 di ja kov oz. 10 od stot kov je do se glo med 90 in 99 od stot kov točk, 5 di ja kov oz. 2 od stot kov je do se glo 100 od stot kov točk. Vti si in od ziv Splo šni vtis uči te ljev je bil ve či no ma po zi ti ven, DPZ se jim je zdel dru ga čen, zani miv in ino va ti ven, po da li pa so ne kaj kri tič nih pri pomb in pred lo gov, o ka te rih smo se v Pred met ni raz voj ni sku pi ni po go vo ri li in jih bomo upo šte va li pri na daljnjih to vrst nih preiz ku sih. Vse ka kor pa naj bi bil ome nje ni preiz kus uči te ljem ide ja za red ne šol ske preiz ku se, ki naj zna nje in zmož no sti pre ver ja jo ce lost no in se ne ome ju je jo na pre verjanje po sa mez nih struk tur ali be sed in be sed nih zvez. Iz od go vo rov v vpra šal ni ku je raz vid no, da se je tako uči te ljem kot di ja kom DPZ zdel dru ga čen, in si cer: vse bu je hkra ti vid no in slu šno iz toč ni co (vi deo-po sne tek), di ja ki so se mo ra li»znaj ti«, pra vil no us me ri ti po zor nost na po slu ša nje be se di la in opa zo va nje ose be na vi deo-po snet ku, zah te va do bro poz na va nje je zi ka, 237

238 ITALIJANŠČINA ni»ti pič nih«slov nič nih na log, eks pli cit ne ga pre ver ja nja je zi kov nih struk tur, vklju ču je upo ra bo in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je, se ne na na ša ne po sred no na tre nut no obrav na va no snov, po treb no je bolj»splo šno«zna nje, me ri la za oce nje va nje so dru gač na. Uči te lji so vi de li pred no sti pred vsem v tem, da: se slov ni ce ne oce nju je po se bej, da je vklju če na v be se di lu (pre ver ja se jo hkra ti s spre je ma njem be se di la), preiz kus za je ma raz no vrst ne di ja ko ve zmož no sti in spret no sti, se iz ka že de jan sko,»splo šno«zna nje v neo bi čaj ni,»ne-šol ski«si tua ci ji (di ja ki so mo ra li upo šte va ti sku pek oko liš čin, zato so bili manj osre doto če ni na ne ka te re po sa mez ne zmož no sti, kar pa je zna čil no tudi za stvar ne živ ljenj ske si tua ci je), je pri stop k pre ver ja nju zna nja dru ga čen, za ni mi vej ši, ce lo sten, omo go ča krea tiv no pi sa nje. Uči te lji so vi de li sla bo sti oz. te ža ve pred vsem v: za go tav lja nju us trez ne IKT-opre me (učil ni ca z med mrež jem in s ka kovost ni mi zvoč ni ki), iz ved be nih vpra ša njih, npr. kdaj pred va ja ti vi deo po sne tek, sla bi ka ko vo sti fo to ko pij (ne ka te re se sta vi ne iz ho dišč ne ga be se di la so bile sla bo vid ne), za ple te nih, po ne kod di ja kom ne ra zum lji vih na vo di lih oz. vpra ša njih, pri manj klja ju do lo če ne ga be se diš ča in je zi kov nih struk tur, ki jih di ja ki še niso us vo ji li ali pa so jih po za bi li, pre ma lo raz de la nih me ri lih za oce nje va nje pi sne ga se stav ka, ne za dost nem upo šte va nju na tanč no sti pri je zi ku (uči te lji se ne stri njajo, da se pri na lo gah od pr te ga tipa ne upo šte va je zi kov ne pra vil no sti). Po sa mez ni uči te lji pa so me ni li tudi, da: DPZ ni us kla jen s ci lji splo šne ma tu re, so ne ka te ri di ja ki k re še va nju pri sto pi li ne re sno, to rej re zul ta ti niso bili stvar ni, mor da niso pra vil no upo šte va li me ril za oce nje va nje, je iz bra no pe sem sko be se di lo za za čet ni ke pre zah tev no. 238

239 Primeri uvajanja novosti v praksi Gle de pri mer lji vo sti s prejš nji mi pi sni mi oce na mi di ja kov ugo tav lja mo, da so bili re zul ta ti tega preiz ku sa: pri treh raz re dih (sku pi nah) ena ki, pri dveh raz re dih bolj ši, pri os mih slab ši, za dve sku pi ni pa uči te lji tega po dat ka niso na ved li. Splo šne ga vti sa di ja kov o DPZ-ju ne mo re mo enot no pov ze ti, saj so bili nji ho vi odzi vi zelo raz lič ni. Pri mno gih je bil od ziv po zi ti ven, preiz kus se jim je zdel za ni miv in re la tiv no la hek. Za dru ge di ja ke pa je bil zah te ven, v ne ka te rih toč kah ne ra zumljiv. Uči te lji so vti se di ja kov str ni li ta ko le: Di ja kom se je zdel naj težji del slušno ra zu me va nje, be se di lo se jim je zde lo skrom no in težko so kar ko li na pi sa li. Način pre ver ja nja jim je bil všeč. Čeprav so na pi sa li zelo skro men sesta vek, bi z ve se ljem kaj po dob ne ga po no vi li (še kdaj pi sa li to vrst ne teste). Mo ti la so jih le pre težka vprašanja za ra zu me va nje be se di la (mnogih izra zov niso ra zu me li). Večina di ja kov do slej ni poz na la bese dišča za opis oseb (zato so se težko izražali) niti gla gol skih ob lik pre te kli ka, a jih to ni mo ti lo. Bral no ra zu me va nje je bilo bis tve no lažje kot običajno. Di ja ki so v an ke ti, ki sem jo iz ved la po pre gle du po prav lje nih preiz kusov, izra zi li ne za do voljstvo za ra di se sta ve preiz ku sa. Večini se je zdel težji od ti stih, ki so jih pi sa li do se daj. Večina ni vi de la v njem no be ne pred no sti, nas prot no, več kot po lo vi ca jih je ime la težave pri pi sa nju pi sne ga se stav ka, saj be se di la niso ra zu me li, ali se niso zna li izra zi ti. V an ke ti sem jih tudi vprašala, ali je od sot nost na log iz poz na va nja je zika pred nost ali po manj klji vost. Več kot po lo vi ca jih meni, da pri ta kih na lo gah laže do kažejo, da so se do ločene struk tu re naučili, kot pa pri pro stem se stav ku, kjer jih skromno be se dišče pri tem ovi ra. Di ja kom se je zdel naj težji del slušno ra zu me va nje, be se di lo se jim je zde lo skrom no in težko so kar ko li na pi sa li. Večji ob seg od običaj nih preiz ku sov, zah tev no be se dišče. Točko va nje zad nje na lo ge je dru gačno. Di ja kom je bil preiz kus všeč, ne ka te ri bi žele li manj pi sa nja in več nalog al ter na tiv ne ga oz. iz bir ne ga tipa. Vi deo jim ni bil všeč, ker niso ve de li, kaj pi sa ti. Be se di lo pri bral nem ra zu me va nju je laž je, vpra ša nja so dru ga če zastav lje na. Mo raš zna ti opa zo va ti, svo bo da izra ža nja (pri zad njih na logah kar sami mi sli jo). Na vo di la so pres plo šna in po manj klji va, di ja ki po gre ša jo na vo di la v ita li janš či ni. Te žek jim je bil pi sni se sta vek, ker se niso znaš li, saj so na va je ni, da se prej vse pre ve ri, po leg tega se niso še uči li na tanč ne ga opi sa ose be. 239

240 ITALIJANŠČINA Di ja ki pred la ga jo za ni mi vej še pe smi (Lau ra Pau si ni, An drea Bo cel li). Strip je bil pre te žek, tudi ne ra zum ljiv, di ja ki niso ra zu me li bis tva. Ne ka te rim je bil preiz kus zelo všeč, dru gim pa sploh ne (pe sem sama). Prvi del se je ve či ni zdel zelo la hek, dru gi pa tež ji. Splo šen vtis za nimi vo. Di ja kom je bil test si cer všeč (vključ no z vi deom), a priz na va jo, da so do lo če ne stva ri (be se de) po za bi li, ker jih že dalj ča sa niso utr je va li. Sicer se jim preiz kus ni zdel te žak. Di ja ki niso va je ni tak šne ga tipa na log in tak šne ga na či na pre ver ja nja. Med pi snim spo ro ča njem so se pre več pos ve ča li po snet ku in»po za bili«, da je tre ba na pi sa ti se sta vek. Pa še ne kaj iz jav di ja kov, kot so jih za pi sa li: Preiz kus zna nja je vse bo val vi zual no pod po ro in ni imel slov nič ne ga dela. Pod pred no sti šte je mo bolj šo pred sta vo za ra di vi zual ne pod po re. Med sla bo sti tega preiz ku sa šte je mo: tež ka pre poz nav nost ka rak te ri stike člo ve ka, ki ga samo opa zu ješ. Pri so šol cih ni bilo mo ti va ci je in ni bilo slov nič ne ga dela, kjer se lah ko pri do bi pre cej točk. Ni mam ne ke ga po seb ne ga mne nja. Prvi del mi ni bil pre ti ra no všeč, dru gi del pa se mi je zdel za ni miv in mi je šel ve li ko laž je od rok. Meni je bilo tež ko. Za spis je bilo pre ma lo po dat kov. Zame je bilo pre ma lo ča sa, saj ni sem uspela vse ga na pi sa ti. Preiz kus mi je bil všeč. Zelo je bil za ni miv ter tudi za ba ven. Je za ni mi vo, ven dar zelo, zelo tež ko! Tež ko! Prva na lo ga se mi je zde la laž ja kot pri na vad nem te stu, dru ga pa tež ja. Ta test se mi je zdel bolj za ni miv kot os ta li, am pak je bil zame dru gi del tež ji kot pri dru gih te stih. Bolj še kot na vad ni te sti, laž je in za ni mi vej še. Mi slim, da je ta preiz kus zna nja bil zelo za ni miv. Z njim lah ko profe sor ca pre ve ri na še zna nje ita li janš či ne, nam po ma ga iz bolj ša ti svo je zna nje, iz go vor ja vo. Test se mi je zdel laž ji kot os ta li te sti. Zad nji del pa mi ni bil tako za nimiv. Pri spi su je bilo po treb no malo več raz miš ljat. Bolj še kot test, am pak vsee no»kr neki«. Ni sem ime la do volj ča sa za re šit. Za ni mi vo. Diag no stič ni preiz kus se mi je zdel za ni miv, saj je vse bo val slu šno/vidne na lo ge. 240

241 Primeri uvajanja novosti v praksi Sklep ne ugo to vi tve Po oprav lje ni ana li zi diag no stič ne ga preiz ku sa ugo tav lja mo, da smo bili pri ne ka terih toč kah pre ma lo po zor ni oz. ni smo pred vi de li ne ka te rih te žav. Ena iz med sla bo sti, ki so se raz kri le pri vrednote nju na log, so bila pre ma lo raz dela na me ri la za oce nje va nje na log od pr te ga tipa, ki so vse bo va la le dve mož ni toč ki (ena toč ka za po sre do va no in for ma ci jo ali od go vor, ena toč ka za ute me lji tev). Za radi tega ta na lo ga ni do volj raz li ko va la med di ja ki, ki so zelo pre pro sto in na krat ko oz. je zi kov no ko maj spre jem lji vo od go vo ri li in ute me lji li od go vor, in ti sti mi, ki so pra vil no upo ra bi li us trez no be se diš če in je zi kov ne struk tu re ter tvo ri li smi sel no po ve za ne po ve di. Na va ja va pri me re od go vo rov, ki so bili ovred no te ni z dve ma toč ka ma, če prav niso ena ko vred ni. Pri me ri niso po prav lje ni, zato vse bu je jo šte vil ne je zi kov ne in skladenj ske na pa ke. A casa non pre pa ra una»map pa«del la set ti ma na. Io non pre pa ro una map pa perchè non è bi sog no. A scuo la non in ter vie no solo quan do é per mes so, perché non fa cen no neanc he i miei com pag ni di clas se. I mol ti pro fes so ri sono da cor do con que sto. A casa non fac cio un pre ci so pro gram ma del la gior na ta, perché poi non fac cio nien te di que sto. A scuo la non sono dis po ni bi le o sia ri las sa ta e non sono sem pre di buon umo re. Come fac cio ad es ser lo se qualc he in seg nan te non mi piace ed e no io so?! Ri las sa ta sono quan do non c'è nes sun esa me e nes suna in ter ro ga zio ne, ma quan do ci sono A scuo la non as col ta con at ten zio ne, spie ga zio ni e in ter ro ga zio ni. Lo sa che que sto non è pro prio bene se non as col to con at ten zio ne, spie gazio ni e in ter ro ga zio ni ma a me qualc he le zio ne e pro prio no io sa. A scuo la non as col to con at ten zio ne spie ga zio ni e in ter ro ga zio ni perchè mi an no ia no. Al cu ni pro fes so ri spie ga no in modo mol to mo no to no e quin di non at tra go no la mia at ten zio ne. Op pu re av vol te puo es se re anc he in te res san te ma sono io che sono as so na ta o di mal umo re. A casa non fac cio un pre ci so pro gram ma del la gior na ta, in fat ti a casa non fac cio nul la, si for se tra una pubb li cità tro vo il tem po per fare una cosa uti le come de di car mi alla scuo la Per me un pro gram ma non esi ste, perché non sa rei ca pa ce di por tar lo a ter mi ne; me glio de ci de re all'ul ti mo mi nu to cosa fare. Pri pri pra vi po dob nih preiz ku sov zna nja bova to rej upo šte va li, da mo ra jo biti na loge od pr te ga tipa ovred no te ne z več kot le dve ma toč ka ma. V me ri la bova vklju či li spo ro čil nost, vez lji vost in upo šte va nje prib liž ne dol ži ne be se di la. Za ra di spre membe me ril bova do pol ni li tudi na vo di lo za na lo go (npr. vklju či ti šte vi lo be sed). Pri ana li zi re zul ta tov sva opa zi li, da mno gi di ja ki ni ma jo us vo je nih stra te gij tvorje nja oz. preob li ko va nja be se di la. V na vo di lu za pi sni se sta vek mo ra mo bo lje poja sni ti zah te ve na lo ge in ga do pol ni ti z: iz luš či/raz be ri us trez ne in for ma cije in jih preob li kuj v novo be se di lo. 241

242 ITALIJANŠČINA Tudi pri pri pra vi vpra šal ni ka za uči te lje sva spre gle da li ne ka te re po mem bne po datke, ki so te melj ni za us pe šno ana li zo preiz ku sa. Vpra ša ti bi mo ra li, na pri mer, tudi po rav ni zna nja di ja kov. Tako sva mo ra li ra ven do lo ča ti gle de na kraj, v ka te rem stoji šo la, kar pa ni ved no mo go če (npr. Ko per, Nova Go ri ca). Za ra di po manj klji vo sti v vpra šal ni ku ana li za ni tako na tanč na in po glob lje na, kot sva si že le li. Ugo tav lja va, da sta pri pra va na log in ana li za diag no stič ne ga preiz ku sa zelo zah tevni na lo gi. Zu na nje pre ver ja nje na mreč pri prav lja jo, iz va ja jo in ana li zi ra jo sku pi ne, v ka te rih so de lu je jo stro kov nja ki z raz lič nih po dro čij. Pre pri ča ni pa sva, da je bilo kljub za čet niš kim te ža vam in ne ka te rim ne do sledno stim vred no iz pe lja ti DPZ. Zelo sva za do volj ni, da se je to li ko uči te ljev od zva lo kljub neu god ne mu ter mi nu (ko nec oce nje val ne ga ob dob ja, te sti ) in tako pri pomo glo k ugo tav lja nju zna nja in zmož no sti, ki jih ob vla da jo na ši di ja ki po pr vem letu šo la nja na gim na zi ji. Ver ja me va, da je bil DPZ s svo jim dru gač nim pri sto pom po zi tiv na iz kuš nja tako za di ja ke kot za uči te lje. Pri ča ku je va, da sva s tem preizku som le pri ka za li ce lo sten na čin pre ver ja nja zna nja in zmož no sti. Uči te lji pa naj sami pre so di jo, kako se bodo pri na dalj njem delu zgle do va li po njem. Pre pri ča ni sva, da je za ugo tav lja nje de jan skih di ja ko vih zmož no sti tak na čin prever ja nja pri mer nej ši od»kla sič nih«preiz ku sov zna nja, ki lo če no pre ver ja jo po samez ne zmož no sti ali je zi kov ne struk tu re in be se diš če. Se ve da pa se mo ra mo zave da ti, da je ce lost no na rav nan preiz kus zna nja in zmož no sti lah ko us pe šen le, če pri pou ku tu je ga je zi ka spod bu ja mo pri do bi va nje in raz vi ja nje kom pe tenc, ki so po treb ne za ob vla do va nje mno go vrst nih živ ljenj skih si tua cij. Pri pou ku ita li janš čine mo ra mo zato, po leg pri do bi va nja je zi kov ne ga zna nja, raz vi ja ti tudi kom pe tence, ki se naj bolj izra ža jo v upo rab nih na lo gah. Te na mreč kar naj bolj zaob je ma jo se sta vi ne na rav ne ga uče nja, ki omo go ča traj no zna nje. Ob kon cu že li va še po ka za ti, kako so ne ka te ri uči te lji us pe šno»nad gra di li«dpz s tem, da so iz da nih iz toč nic pri pra vi li še do dat ne na lo ge. Ena iz med uči te ljic je v iz ho dišč nem be se di lu bral ne ga ra zu me va nja do bi la ide jo za do ma čo na lo go: di ja ki so mo ra li na ri sa ti strip ali na pi sa ti dia log, ki po na zar ja si tuacijo v nji ho vi dru ži ni. To je ino va ti ven in us tvar ja len zgled pre tvor be be se di la oz. a pli ka ci ja obrav na va ne teme na last ne iz kuš nje. Iz del ka, ki nam ju je pri jaz no po sre do va la uči te lji ca Ta nja Ko de lja s Sred nje šo le Veno Pi lon Aj dovš či na, pa ne po tre bu je ta ko men tar ja. Iz di ja ko vih od zi vov je razbra ti, da se jim na lo ga ni zde la obre me nju jo ča ali celo od več. 242

243 Primeri uvajanja novosti v praksi Strip na temo iz ho dišč ne ga be se di la preiz ku sa zna nja (pri mer preob li ko va nja be se di la v dru go be se dil no vr sto) Pri mer 1 243

244 ITALIJANŠČINA Pri mer 2 244

245 Primeri uvajanja novosti v praksi 245

246 ITALIJANŠČINA V zbirki Posodobitve pouka v gimnazijski praksi bodo izšle naslednje knjige: 246

247 ITALIJANŠČINA 247

248 ITALIJANŠČINA Na naslovnici TORILO, lesena okrogla, pičel pedenj široka in do pol pednja globoka, iz enega kosa lesa izstružena ali izdolbena skodela za odcejanje sira. Skodele so imele nekoliko navzven nagnjen obod in naluknjano dno, za olepšanje zunanje oblike sira, pa so jih olepšali z okraski v zarezovalni obliki. Kot motivi se na torilih pogosto pojavljajo enokraki križ, malteški križ, rozeta ali simbol IHS, pa tudi srce, križci in žlebiči. (povzeto po: Cevc, T. (1987). Velika Planina. Življenje delo in izročilo pastirjev. Ljubljana: DZS, str. 43) ISBN