IN CVETLI^NI TRGI

Transcript

1 izvirni znanstveni ~lanek UDK 339: ( ) prejeto: IN CVETLI^NI TRGI Kristina KOVA^I^ De`elni zavod za pedago{ko raziskovanje v Furlaniji - Julijski krajini, IT Trst, Ulica C. Cantù 10 IZVLE^EK Prispevek osvetljuje dejavnost tr`a{kih okoli~ank, ki so se v preteklem stoletju pre`ivljale s prodajo samoraslega in gojenega cvetja. Temelji na ustnih pri~evanjih, ker je o tem malo zapisanega in {e manj raziskanega. V njem so orisane razli~ne oblike prodaje cvetja in kraji, kjer se je razvilo cvetli~arstvo. Zbrana so imena `ensk oziroma dru`in, ki so se iz roda v rod ukvarjale z gojenjem in prodajo na trgu, nadrobno so navedene `e pozabljene vrste cvetja in cvetli~ni aran`maji, ki razkrivajo tedanji okus. Iz pripovedovanj se izrisuje `ivljenje okoli{kih kmetic, nabiralk in prodajalk cvetja ali ro`narc na dveh osrednjih cvetli~nih trgih: Rusi most in pokrita tr`nica v Trstu. Klju~ne besede: Trst, zaledje, Slovenci, 20. stoletje, nabiralni{tvo, cvetli~arstvo, cvetli~ni trgi, prodajalke cvetja THE TRIESTE FLOWER GIRLS AND FLOWER MARKETS ABSTRACT The contribution elucidates the activity of the women of the Trieste suburbia who in the last century made their living by selling wild and grown flowers. The work is based on people's personal accounts, since very little has been written about it and even less researched. The author describes the various forms of sale and places in which floriculture was developed, lists the names of women and families traditionally involved in growing and sale of flowers, and gives a detailed description of the already forgotten kinds of flowers and their arrangements that reveal the taste of people of that time. The different people's account delineate the life of the flower girls living in the town's suburbia and selling flowers at the two Trieste central flower markets: Ponte Rosso and the Indoor Market. Key words: Trieste, hinterland, Slovenes, 20 th century, flower gathering, floriculture, flower markets, flower girls 453

2 UVOD Slovensko zaledje Trsta je s kmetijskimi pridelki in uslugami oskrbovalo mesto, njegovi trgi pa so okoli- ~anom omogo~ili, da so se z zaslu`kom pre`ivljali ali si kupili vsaj najnujnej{e. Prvi katastrski zapisi iz l navajajo, da so prebivalci iz okolice prodajali v mesto zelenjavo, sadje in vino, iz kra{kih vasi so prihajali v Trst mleko, volna, sir, jagnjetina in perutnina (AST.OEC, 3, 4). Za ve~ino kme~kih dru`in je bil to najve~krat edini vir zaslu`ka, zato so si kmetje prizadevali, da bi {li pridelki naprodaj v Trst. Za dru`insko blagajno so v drugi polovici 19. stoletja prispevale zlasti `enske s prodajo in raznimi z uslugami; jako pridne in délavne ter`a{ke okoli~anke se na vse kriplje trudijo, ali timve~ morijo, da si kaj pridobijo posébno s prodajo mléka, kake vertnine in cvetlic, in tudi sicer bolj blizo mesta s perilom (Godina Verdelski, 1870, 105). Sl. 2: Prodajalka cvetja, l (Godina Verdelski, 1870). Foto 2: Venditrice di fiori, anno 1870 (Godina Verdelski, 1870). Sl. 1: Eugen Bosa, Tr`a{ke no{e Ro`narca, litografija, l. 1835, Arhiv CMSA, 23018, XII/2783. Foto 1: Eugen Bosa, Costumi triestini Venditrice di fiori, litografia, anno 1835, Archivio C.M.S.A , XII/2783. V obmestnih krajih (Sv. Ana, Rocol, Sv. Ivan, [korklja, Barkovlje, Greta) se je ob dobro razvitem vrtnarstvu kmetov - spolovinarjev (mandrjerjev) razvijalo tudi doma~e cvetli~arstvo. Zaradi vode, ugodne lege in podnebja so vrtnarji in cvetli~arji zalagali tr`nice ~ez skoraj vse leto. Po drugi svetovni vojni se je gojenje cvetja razvilo tudi na Krasu, {e zlasti na Kontovelu in Proseku, kjer sta za~ela upadati `ivinoreja in prodaja mleka. V 70. letih 20. stoletja, ko je vedno ve~ doma~inov opu{~alo kmetovanje, se je cvetli~arstvo razvilo v {e bolj oddaljenih kra{kih vaseh, kot sta Sale` in ki so prodajale cvetje, so pravili ruo`narce; ponavadi so tudi same, ob pomo~i dru`ine, gojile cvetice. Imele so posebno dovoljenje (li~enco) za prodajo po mestnih ulicah oziroma na stalnem prostoru na tr`nici. Do 80. let 20. stoletja je bilo dovoljenje izredno cenjeno, ker je bilo njihovo {tevilo omejeno in se je izklju~no dedovalo, zato se je ta poklic prena{al iz roda v rod. Nekatere kmetice so se usmerile v gojenje in neposredno prodajo rastlin in sadik, zato so jim pravili piantarce. Posamezne dru`ine so se `e v za~etku 20. stoletja intenzivneje ukvarjale s cvetli~arstvom in v naslednjih desetletjih premogle rastlinjake (Podlonjer, Greta in Pro- 454

3 sek) in celo napravo za izdelovanje lon~enih posod (Rocol). Ve~ je bilo kmetic, predvsem s Proseka in Kontovela, ki so samo v dolo~enem obdobju prodajale okra{ene olj~ne vejice in di{e~e sivkine butarice. Revnej{e `enske in otroci iz okolice in v krajih, kjer ni bilo naravnih danosti za gojenje, so nabirali planinsko ali gozdno cvetje, okrasno zelenje, zeli{~a in u`itne rastline. Ob vseh opravilih na kmetiji in v hi{i so `enske vedno na{le ~as za gojenje in prodajo cvetja. Z doma~im cvetjem, zelenjavo in di{avnicami so v mestu zalagale `ivilske in cvetli~ne trge ali {e redke cvetli~arne in trgovine z `ivili. V~asih so kmetice prina{ale cvetje tudi mestnim gospem, katerim so prale, prodajale mleko ali slu`ile kot hi{ne pomo~nice. Z zaslu`kom so nakupile le najnujnej{e, kak pribolj{ek, kot so bile {kedenjske `emlje (bigce) in prezrela in poceni jabolka za otroke, in le v~asih kak kos blaga. V nekaterih primerih je gojenje cvetja po drugi svetovni vojni preraslo v solidno gospodarsko panogo, pri ~emer sta sodelovanje vseh dru`inskih ~lanov in predvsem neposredna prodaja na trgu omogo~ila {tevilnim ro`narcam, da so dosegle ve~jo blaginjo. V zadnji ~etrtini 20. stoletja so odprle svoje cvetli~arne. NABIRALNI[TVO Rastlinstvo tr`a{kega in {ir{ega zaledja je bilo skozi vse leto bogato in raznoliko, zato so se nekatere `enske pre`ivljale z nabirajem in prodajo samoraslih rastlin, od u`itnih in zdravilnih zeli{~ do okrasnega cvetja in zelenja. Takim `enskam so na Proseku in Kontovelu pravili vendurigle (tr`. ben. venderigola, lat. venditricula, prodajalka, branjevka). Nekatere di{avnice, kot npr. majaron, peter{ilj, lovor (lumbar), ro`marin in zelena ({elin), so tudi same gojile doma. Nabirale so zvon~ke (zgun~ke), trobentice (trobientce), {marnice (marijedevi~ke), ciklame (~iklame), ivanj{~ice (bedevanke, pokovice, margerite), mah in samorasle di{avnice (di{ave), kot je `ajbelj, ter zdravilna zeli{~a (trave), kot so melisa, {etraj (lisi~ka) in sivka ({pagieta). Za bo`i~ in tudi po naro~ilu (za ukaz) je v letih nabirala mah Kontovelka Giovanna Regent, p.d. Nina od Bjrse. O~i{~enega, posu{enega in lepo zlo- `enega so ga v culi prina{ale tudi `enske iz Treb~ in okoli{kih kra{kih vasi. Mah so ro`narce uporabljale za blazinjenje podlag cvetli~nih aran`majev, stranke pa so ga kupovale v predbo`i~nem ~asu za pripravo jaslic. Kontovelke in Prose~anke so di{avnice prodajale strankam po domovih, na Goldonijevem trgu, kjer je bil do leta 1936 `ivilski in cvetli~ni trg, in tudi na ladjah (Radovi~, 2000, 162). Na obmo~ju Kontovela so otroci in starej{i nabirali ostrolistne belu{e ({parengo, br{~ike, bot. Asparagus acutifolius L.) in u`itne vr{i~ke navadnega blju{~a (br{an- Sl. 3: Trg pri Rusem mostu - prodajalka mahu, l (Foto: M. Magajna, Arhiv OZE). Foto 3: Piazza del Ponterosso - una venditrice di muschio, anno 1946 (Foto: M. Magajna, Archivio OZE). dole, bot. Tamus communis L.), ki so rasli na prisojnem Bregu pod naseljem. Med trtami je rasel tudi hren, ki so ga Prose~ani in Kontovelci od marca dalje, vse dokler ni {el v cvet, so hrenove korene okrta- ~ile in jih prodajale, zvezane po dva ali tri skupaj. Zanimiv je podatek, da je v 60. letih dijakinja s Kontovela poravnala {olnino in druge stro{ke z nabiranjem belu- {evih in blju{~evih poganjkov ter z izdelovanjem sivkinih butaric (btkov). Kdor ni sam mogel v mesto, je {opke belu{ev in drugo oddajal stalnim nabiralkam (venduriglam), ki so blago izpla~ale ob povratku. V Podlonjerju so otroci hodili na padri{ko gmajno po gorske narcise (bedeníce, bot. Narcissus radiiflorus) in nabirali ciklame ali regrat (radi~ela), ki so ga spomladi prodajali trgovinam pri Sv. Ivanu. Nina iz Podlonjerja je s prodajo samoraslega cvetja pomagala star{em (mati je bila perica, o~e pa je preva`al tovore z volovsko vprego), ko sta bila v zimskem ~asu brez zaposlitve. V 30. letih 20. stoletja, ko je bila stara petnajst let, je kot ve~ina Tr`a~anov kupovala koruzno moko in druga `ivila pri gori{kih in furlanskih kmetih. S 455

4 starej{o znanko Pino p.d. [krlovko, je v Standre`u in v Sovodnjah odkrila jaso samih zvon~kov; iz njih je naredila {opke in jih ob povratku na vlaku ponujala potnikom. Ponavadi je prodala vseh 30 {opkov po 20 stotinov lire (~ente`imov). S prodajo {opkov se je celo zasmilila premo`ni dru`ini, katera jo je na naslednjih "izletih" gostila na domu. Mestnim gospem so bili od vedno v{e~ {opki gozdnega cvetja. Na Krasu so otroci hiteli drug pred drugim, da bi nabrali ~imve~ pomladanskih zvon~kov in trobentic. Drobne {opke zvon~kov so okrasili s sr~astimi listi (pierje) ciklam ter jih povezali s sukancem (kuanc, cviren). Maja meseca so trgali {marnice in narcise (jürjevke), avgusta pa so pri{le na vrsto ciklame (~iklame). Zaslu`ka ni bilo veliko, navadno le za an par kuciet. Tudi v bolj oddaljenih kra{kih vaseh onstran meje so `enske in trume otrok nabirali travni{ko in gozdno cvetje; v Komnu, Pliskovici, Velikem Dolu in na Gorjanskem je vse do leta 1970 vsaka druga hi{a pripravljala {opke za na Pontero{ ali za prodajalke, ki so imele stojnice na tr`a{kih ulicah. Dogajalo se je tudi, da so jih ro`narce pri~akale na tramvajski postaji na Oberdankovem trgu, ko so izstopale s culami {opkov. Stalen in donosnej{i je bil dohodek od prodaje mleka, masla, mesa, klobas, koko{i, jajc, pr{uta, graha, repe in drugega, kar so `enske s Krasa prodajale dru`inam, gostilnam in bolj stalnim odjemalcem. Do 50. let, ko {e ni bilo avtobusov, so `e ob {tirih zjutraj odhajale pe{ v Trst. ^e so imele kolo, so od doma odhajale ob {estih zjutraj in se vozile dobro uro do mejnega prehoda. Tam so cariniki pregledali, ~e imajo pri sebi kaj nedovoljenega, kot npr. doma~e `ganje ali brinovec, in ~e so imele kaj mesa, so ga pretehtali. Pot so nadaljevale do Op- ~in, od koder so se v Trst peljale s tramvajem. Ve~krat so vzele s seboj tudi otroke, da so jim pomagali nositi in spotoma videli morje. V~asih so cule {opkov oddajale mo{kim, ki so z vozovi peljali na prodaj drva v Trst. Nabiralke iz Velikega Dola pri Komnu so vstajale ob dveh pono~i in nesle na Rusi most zvon~ke, ciklame, {marnice ter posebno vrsto okrasnega komar~ka (douji kuarome~) in praprot, ki so ga nabirale na Postojnskem. Tudi iz Brkinov so tja do 60. leta v Trst prodajali, vse kar so doma pridelali ali nabrali v naravi. S tega obmo~ja so do 55. leta poleg sadja vozili v Trst tudi oglje (karbun), ki so ga `gali v karbonícah, `enske pa mleko, maslo, meso, gobe, samoraslo cvetje, kot npr. gorske narcise, ivanj{~ice in {marnice. Na cvetli~ni trg pri Rusem mostu je k prose{ki ro`narci do visoke starosti prihajala Pepca iz Se`ane. Med drugo svetovno vojno je ovdovela in je kot samohranilka s prodajo {opkov cvetja pre`ivila tri otroke. Od prvih povojnih let do leta 1998 je prina{ala teloh, ma~ice, praprot, {opke zvon~kov, narcis ali me{ane {opke iz kra{kega cvetja, sestavljene iz navadnih glavincev (douje fiordalizo), tr`a{kih nagelj~kov (douje garofel~ek, bot. Dianthus sylvestris) ali belih in rumenih ivanj{~ic. V 70. letih so {tudenti iz Slovenije dobro zaslu`ili s prodajo bele omele v predbo`i~nem ~asu. Nabirali oziroma sekali so jo na [tajerskem in vozili v Trst. Nekatere `enske so nabirale izklju~no zeleno rastlinje (zelienje), ki so ga ro`narce uporabljale kot rezano zelenilo za cvetli~ne {ope ali kot podlago za aran`maje. Kot dodatek cvetli~nim {opkom so bili cenjeni navadni ruj (rej, rejuna, bot. Cotinus coggygria), lasati belu{ (bafe, bot. Asparagus tenuifolius), mlad ostrolistni belu{ ({paranga, bot. Asparagus acutifolius), ki so rasli v naravi, ter lovor (lumbar), pu{pan in druge grmovnice, ki so uspevale na doma~em vrtu. ^ez leto so nabirale mah, ki so ga ro`narce uporabljale za prekrivanje podlag iz slame. Zanimiv je podatek, da so se v 50. letih starej{i spominjali nabiralk iz Kri`a, ki so velike koli~ine ruja prodajale v Benetke, kjer naj bi bili iz njega pridobivali rde~e barvilo. Zaslu`ek, ~etudi skromen, je bil za revne kmetice pomemben in dragocen, zato so z rastlinjem v culah hodile v Trst do visoke starosti in dokler so zmogle {e kaj nabrati. [e danes nekatere `enske iz tr`a{ke okolice in predvsem iz obmejnih krajev Slovenije prina{ajo ro`narcam doma~e in samoraslo cvetje. Nabiralke iz Slovenske Istre, Brkinov, s Krasa in iz ju`nih krajev biv{e Jugoslavije imajo svoja nezakonita prodajna mesta pri Sv. Jakobu na Istrski ulici, pred pokrito tr`nico, vzdol` Carduccijeve ulice in na Goldonijevem trgu. Ro`narce in cvetli~arne redno zalagajo tudi posamezni mo{ki, ki z avtomobilom dova`ajo samoniklo cvetje iz obmorskih in notranjih krajev Slovenije. PRODAJA Medtem ko je pri gojenju pomagala vsa dru`ina, je bila prodaja cvetja izklju~no `enska domena. Najve~ doma~ega cvetja je po drugi svetovni vojni prihajalo iz Barkovelj, s Proseka in Kontovela. Med temi kmeticami je bilo tudi veliko starejših, ki so bile brez vsakršnega pokojninskega dohodka. V stiku z mestom in kupci so kmetice morale postati podjetne, prera~unljive in zgovorne, ~e so hotele uspešno zaklju~iti kup~ijo. Nemalokrat pa so se morale za ceno pogajati ali na denar po~akati. Zgodilo se je tudi, da se niso mogle dogovoriti in so cvetje raje odnesle v doma~o cerkev in na pokopali{~e. ^e cvetja oziroma samoraslega cvetja in zelenja (merkancija) niso takoj prodale, so obhodile druge trge ali ga celo same prodajale (kantále, Prosek) na cesti. Navadno so se postavile na bolj izpostavljena in prehodna mesta, in dokler niso vsega zakantále, niso {le domov, saj je pri marsikateri dru`ini edini denar prihajal prav od te prodaje. Prodaja cvetja se je prena{ala iz roda v rod po `enski liniji. Dobr{en del `ensk je nadaljeval dru`insko tradicijo, tako da se danes z gojenjem ali prodajo cvetja ukvarja `e ~etrta generacija. V Trstu in okolici je nekaj 456

5 cvetli~arn, ki jih upravljajo tr`a{ke Slovenke, potomke nekdanjih prodajalk cvetja. Arhivske raziskave bi najbr` pokazale, da sega dru`inska tradicija {e veliko dlje v preteklost. Zaradi uvedbe davkov in dav~nih dokazil je v 70. letih 20. stoletja prodaja cvetja mo~no upadla. Ro`narce, kmetice in prodajalci na debelo so bili podvr`eni {tevilnim kontrolam, ki so jim lahko sledile izredno visoke globe. Prosta prodaja in dostava cvetja je postala nezakonita, zato so morale biti ro`narce izredno previdne in so le skrivaj odkupovale cvetje. PREGLED GOJENJA CVETJA PO VASEH Kontovel Na Kontovelu so cvetje gojili na vrtovih blizu naselja in na terasah (Mokolani, Fernedi, [kedjanc), kjer je bila vinska trta zasajena v vrstah (rgadah) oziroma speljana na nizkih latnikih. Najboljši pa{tni, ~eprav te`je dostopni, so bili Pod [koljem nad Miramarom, kjer je zaradi zavetrne in prisojne lege vse vzcvetelo {e pred koncem zime. Pod zidovi teras in med trtami so uspevale spomladanske ~ebulnice. Za to nezahtevno cvetje so poskrbeli mo{ki med delom v vinogradu. Na robu zidov sta v dolgih vrstah rasli sivka in ro`marin in na o`jih, neizrabljenih pasovih (podzidancah) pa posamezne doma~e vrtnice, oljke ali sadna drevesa. Na terasah so uspevale tudi doma~e krizanteme ({opaste mrtinke), narcise vseh vrst in pitane vijolice. Tudi gorskih narcis je bilo v~asih vse polno do 60. let, ko so Kontovelci za~eli opu{~ati terase in so se jih polastile robida, akacija in srne. Z Gori{kega so po drugi svetovni vojni prinesli bele in rumene krizanteme, ki so jim pravili gori{ke, in v 60. letih do meter visoke sanremske "kepovke", ki so jim pravili turni. Terase na fli{nih tleh so imele izvire, ki niso nikoli presahnili. Skoraj povsod pa je moral biti vodnjak ({tirna) ali vsaj manj{i zabetoniran zbiralnik de`evnice za pripravo {kropiva z modro galico (vedriuol). Tudi na Proseku, ki le`i na apnen~astih tleh, je ve~ina vrtov imela vodnjake. Po drugi svetovni vojni je bilo na Kontovelu nekaj dru`in, ki so se intenzivno ukvarjale s cvetli~arstvom. Med njimi so bili Emilija Pahor Puntar, p.d. Milja Pahorjeva, in sin Danilo, Marija Starc Pra{elj, p.d. Pokrjeva, z mo`em Pepijem, p.d. Z Mlake, in Guerrino Pra{elj, p.d. Od Pineke, z `eno Mirelo Starc, ki je imela stojnico na Rusem mostu. V Dulu (blizu Dru{tvene gostilne, kjer so v 80. letih zgradili vrstne hi{e) je dru`ina Starc, p.d. Star~evi, imela velike nasade vrtnic, perunik, aster, tulipanov, gladiol, ivanj{~ic, okrasnega sadnega drevja, paj~olank (migelca, miganje), spomin~ic (forgist, bot. Myosotis) in krizantem. Sl. 4: Goldonijev trg - prodajalka zvon~kov in ma~ic iz Brkinov, februar 2001 (Foto: K. Kova~i~). Foto 4: Piazza Goldoni - una venditrice di bucaneve e rami di salice della Birchigna, febbraio 2001 (Foto: K. Kova~i~). Na kmetiji Ane Cibic in Darka Starca, p.d. Pokrjevi, so se od povojnih ~asov do 70. let ob cvetli~arstvu ukvarjali {e z `ivinorejo, zato so imeli dobro pognojeno zemljo, ki je bila neobhodno potrebna za uspe{no gojenje cvetja. Tudi prodaja mleka in osmica sta prinašali nekaj zaslu`ka; Pokrjevi so bili sploh edini v vasi, ki so imeli dovoljenje za `ganjekuho. Delali so neprekinjeno: podnevi so negovali nasad, pozno popoldne nabirali cvetje in ga do no~i urejevali v {ope. Zgodaj zjutraj so `enske zlo`ile cvetje v cule in {le peš v Trst. Ko je sin Darko dorasel, je s trikolesnim vozilom odpeljal cvetje na trg in trgovinam, {e preden je {el v slu`bo. Tudi neka Ivanka, p.d. Vanka, je imela ve~ gred (leh) letnega frgista. V vasi so bili tudi taki, ki niso imeli veliko cvetja, a so kljub temu vsako jutro nosili velik fagot na Rusi most. Pono~i so taki uzmi~i cvetja kradli, kjerkoli se je dalo, tudi na pokopali{~u. Cvetli~arstvo je na Kontovelu za~elo upadati v

6 letih, ko je vse ve~ deklet opu{~alo delo na kmetiji in so se raje zaposlovale v mestnih trgovinah kot prodajalke. Prosek Na Proseku se je predvsem po drugi svetovni vojni ve~ina dru`in ukvarjala z gojenjem in prodajo cvetja. Tudi najbolj revna dru`ina je premogla majhno njivo s cvetjem. V Bregu so va{~ani `e v za~etku 20. stoletja ob vinski trti gojili spomladanske ~ebulnice, sivko ({pagieta) in `e pozabljeno vrsto vrtnice (gartro`a), ki so ji pravili tru{ke. Ta je bila bele barve, z mesnatimi ven~nimi listi in kraj{imi stebli (riepi), zato so jo uporabljali za delo, tj. za pripravo cvetli~nih aran`majev, kot so blazine (ku{ini) in venci (kranclji, girlande) za pogrebe. Med obema vojnama je dru`ina Ivanke Cibic (r. 1899), p.d. Vanke z Bo{keta, v veliki dolini, ki je bila zaradi rose vla`nej{a, gojila dalije "pomponke", doma~e krizanteme, cinije "minionke" in gladiole (me~i, nusi). Ivanka je do leta 1960 prodajala cvetje v Trstu, njen mo` Jo`ef, p.d. Pepi Zdri~ev, pa je ob~asno hodil na dnino kot vrtnar v vili Netti nad Grljanom ( ) in do leta 1957 sezonsko delal v rastlinjaku Ivana Regenta na Proseku. V Trst je Ivanka {la samo takrat, ko je imela na vrtu kaj lep{ega cvetja ali ~e je pridelala ve~ zelenjave (npr. {pina~o). S prislu`enim denarjem je pla~ala stro{ke za razsvetljavo, vodo ali poravnala dolg v trgovini, kjer so vedno kupovali vse na upanje. ^e cvetja ni prodala, je morala kantat tudi do mestnega pokopali{~a pri Sv. Ani. Zgodilo se je tudi, da je robo raje podarila, kot da bi se vra~ala domov s polnim jerbasom. Otroci so ji pomagali pri nekaterih vrtnarskih delih: sajenju, nabiranju cvetja in pletju plevela, delat fronte, kot je sama pravila doma~im, ko so morali v vrsti uoplet med obema vojnama so dalije uporabljali izklju~no za delo, zato so cvetne glavice natikali (nadrli) na tr{a stebelca. Na trg so kmetice nosile polne jerbase samih cvetnih glavic (ko{ki). Doma~i se {e spominjajo, kako je mati neko~ prodala mimoido~emu gospodu {op nabodenih dalij, a ~ez ~as se je ta vrnil ves razjarjen, ker je med potjo izgubil vse cvetne glave. Tiste kmetice, ki so prodajale samo zelenje, so {le spomladi nabirat gorske narcise na Volnik pri Repnu in jih prodajale ro`narcam pred pokopali{~em pri Sv. Ani. Posamezne dru`ine so gojile le dolo~eno vrsto cvetja; po vojni in do leta 1985 se je Mar~ela Regent (poitalijan~eno Reggente) Cibic, p.d. Kau~eva, specializirala za gojenje marjetic in paj~olanke, Ivanka Segina, p.d. Gorjanka, pa je do leta 1990 gojila izklju~no spomin~ice, cinije "minionke" in po prvi svetovni vojni je na svojem vrtu gojila in prodajala cvetje tudi Julija Bri{~ik, p.d. Pi{~eva. Po drugi svetovni vojni se je dru`ina Ivana ^uka (Zuccoli), p.d. ^ukovi, pre- `ivljala s prodajo cvetja, ki so ga gojili v zastekljenih zabojnikih (kasuonih). Rastlinjake so imele samo tiste dru`ine, ki so se pre`ivljale skoraj izklju~no s prodajo svojega cvetja. Prvi rastlinjak v vasi je pred drugo svetovno vojno imel Alojz Ver{a, p.d. Od Fike. V njem je gojil nageljne, ki jih je `ena Marija, p.d. Fika, kot ro`narca prodajala na tr`nici. Po vojni je tudi Ivan Regent, p.d. Nini Bsek, zgradil velik rastlinjak, v katerem so ob~asno bili zaposleni nekateri doma~ini. Tudi Vladimir Pertot, p.d. Ladi Mu`inov, je v 60. letih gojil cvetje v rastlinjakih. Dru`ina Emila Regenta, p.d. Kukulin, ki je po vojni gojila predvsem spomin~ice, je v 60. letih zgradila rastlinjak, v katerem ne~ak {e danes nadaljuje dru`insko tradicijo. Na vrtu ro`narce Ane ^uk (Zuccoli) Regent so gojili tulipane in rumene narcise (tromboni). V 40. letih so za trg pripravljali drobne {opke di{e~ega grahorja (grah, ki cvetie, bot. Lathyrus odoratus). Mre`ico (bot. Limonium sinuatum (L.) Mill.) so v 60. letih hodili iskat v grade{ko laguno. Iz Grade`a je prihajala tudi pitana {parenga, ki so jo uporabljali kot okrasno zelenilo in jo kasneje prenesli v doma~e vrtove. [e v 40. letih so v zadnjih oktobrskih dneh zavarovali pred slano doma~e krizanteme, ki so rasle v vla`nih in hladnej{ih dolinah, tako da so v bli`ini nasada za nekaj dni kurili z listjem in suhljadjo. Gost dim, ki se je valil po dnu doline, je ubranil pred slano zadnje cvetje, ki je v prvih novembrskih dneh, ob vseh svetih (za vahte), prina{alo zanesljiv zaslu`ek. Ne`nej{e cvetje so prena{ali v posebnih pletenih ko{arah (kofe), ki so bile podolgovate oblike in so imele dva ro~aja. Ko{are so prekrivali z nepremo~ljivim blagom (cerado), ki so ga privezali z vrvjo. Navadno so jih `enske nosile na glavi, ~e pa je bila zelo nalo`ena, so jo v dveh nalo`ili na avtobus. Ko{ara je v hi{i in na vrtu ve~krat nadome{~ala zibelko. Veliko bolj prikladne so bile cule (cüla, fagot); da bi jih `enske la`je nosile na glavi, so v sredino obrabljene rjuhe (punjava) polo`ile tr{o podlago, nanjo polo`ile cvetje in ogle zavozlale na kri`. V culah so nosile ve~je koli~ine zelenja, a tudi dalj{e cvetje, kot npr. gladiole. Po vojni, ko {e ni bilo dobrih povezav med Trstom in Krasom, so vse mlaj{e ro`narce in nabiralke hodile pe{ po ozkih in strmih stopni~kah do miramarske `elezni{ke postaje. S culo na glavi ali fagotom v naro~ju so v pi~lih sedmih minutah pretekle pot in stopile na vlak ob Starej{e so raje {le pe{ po cesti in v dobri uri pri{le v Barkovlje, kjer so stopile na tramvaj. Leta 1948 je v vas vozil star voja{ki avtobus, ki ga je upravljal neki Bo`i~ (Bossi). Ta je preva`al mlekarice, ro`narce, hi{ne pomo~nice in delavce. V 50. letih je Bo`i~ ustanovil podjetje " La Carsica" in njegov avtobus je vozil {e v Zgonik in Sale`. Na Proseku se je cvetli~arstvo mo~no razmahnilo zlasti po drugi svetovni vojni, zato so tr`a{ke ustanove priredile brezpla~ne te~aje, ki so jih vodili tr`a{ki izvedenci, med njimi dr. Radilo, dr. Ba{a in dr. Mutton. Doma~ini so imeli nekatere ugodnosti pri nakupu vrtnarskega orodja in rastlin ali pri vzdr`evalnih delih. Na 458

7 sede`u ustanove, na Ul. Ghega 6, so naro~ali nove vrste tulipanov iz Nizozemske in nove ali bolj{e sorte cvetja, kot npr. paj~olanko ali tulipane. V vasi ni bilo cvetli~arn, zato so doma~ini naro~ali cvetli~ne aran`maje doma~i ro`narci, da jih je ali pripravila na trgu in jih ob povratku odnesla strankam ali pa kasneje v ve~ernih urah na domu. Danes sta v vasi dve cvetli~arni in vrtnarija dru`ine Orel, p.d. Sabljetovi, ki nadaljuje tradicijo `e tri rodove in ki je leta 2001 raz{irila svojo proizvodnjo z avtomatiziranimi rastlinjaki. Greta Prisojna lega tega zaselka je ugodna za vrtnarstvo in cvetli~arstvo, zlasti za gojenje sadik. Kmetice z Grete (piantarce) so sezonsko prodajale sadike, rastline in di{avnice na Goldonijevem trgu (Plac uod drvi) in na Rusem v 20. letih je Carlo Ralza gojil rastline, ki jih je `ena Antonija Mar{i~, p.d. Ton~ka, prodajala na stojnici pri Rusem mostu. Carlo je bil `elezni~ar in je v prostem ~asu pomagal doma~im pri gojenju cvetja. Gojili so {~itovke (bot. Aspidistra), cinije, kordeline, astre, krilato mre`ico (stati~i, bot. Statice limonium L.), doma~e krizanteme in drobno cvetje za {opke. V 30. letih je dru- `ina zaslovela s ciklamami z velikimi cvetovi (bot. Cyclamen L. Primulaceae) in na cvetli~ni razstavi na gri~u Sv. Justa prejela presti`no priznanje. Tudi na Greti so gojili sivko; prodajali so jo v razli~no dolgih {opkih, ki so jih zavezovali s stebelcem. Na trg so nesli tudi {panski bezeg (majence) in zimzelene rastline, kot so lovor, pu{pan in japonsko avkubo (kubo, bot. Aucuba japonica). Ton~ka je v~asih vzela s seboj malo vnukinjo, da se je preizku{ala v prodajanju {opkov. Po Ton~kini smrti leta 1951 je stojnico prevzela njena h~i, in ko je ta zbolela, je njeno mesto prevzela svakinja Giovanna Ralza. Dru`insko tradicijo nadaljuje Ton~kina vnukinja Viviana Vouk, ki je najprej odprla cvetli~arno, danes pa preprodaja rezano cvetje na pokriti tr`nici. V 60. letih je tudi njena svakinja Sonja Cibic p.d. Fi~urna, doma s Proseka, prevzela ta{~ino dovoljenje. Na Rittmeyerjevi ulici je imela lesen kiosk in se kasneje kot prodajalka lon~nic in sadik preselila na Rusi most, kjer je ostala do pred nedavnim. V rastlinjakih je njena dru`ina gojila predvsem pelargonije, prave jegli~e (bot. Primula veris), ma~ehe, rumene `ametnice (turke, bot. Tagetes erecta) in polno~ne marjetice (pratoline, bot. Bellis perennis). Gojenje v rastlinjakih je bilo zahtevno, {e zlasti ob nizkih temperaturah, ko je bilo treba prostore dan in no~ ogrevati. Ob mo~nih sunkih burje, ki so dosegali tudi 150 km na uro, so morali mo{ki tudi pono~i varovati rastlinjake, jih utrjevati, zatesnjevati in popravljati so nosile cvetje v ko{arah pe{ do `elezni{kega viadukta v Barkovljah, kjer je bila tramvajska postaja. Od leta 1948 so hodile po klancu do Rumene hi{e, kjer so po~akale na zasebni avtobus "A", ki ga je upravljal Vittorio Sergas. ^e je bilo ve~ cvetja, so vpregle konja in ga vozom prepeljale na trg. Rastlinjake (konserve) in tople grede so imeli tudi Francele Danev, p.d. Pr Pagoseh, [tefan Danev, p.d. Pr [kuafeh, prodajalka sadik Tereza Ralza, p.d. Terezka, in v zaselku Kome{~ina tik nad svetilnikom Pino Rebec, p.d. Uopenc. Njegova svakinja Olimpia je {e do nedavnega prodajala rastline, sadike in rezano cvetje na Rusem mostu. Barkovlje Na trg je prvo cvetje prihajalo prav iz barkovljanskega brega. V za~etku 20. stoletja so ga v zaselku Judovec gojili in prodajali ro`narcam Justina Gu{tin, Alozija Martelanc, p.d. Gigia od Nandota, in Ro`ka Jej~i~. Sledili sta jim Marija, por. Gu{tin, p.d. Kuap- ~evka, in Pepka, p.d. Pr Scheimerju ali od Kimeta, ki je z mo`em upravljala znano cvetli~arno Gerli (Gerlanc) na Akvedotu (danes Drevored 20. septembra). Med prodajalkami doma~ega cvetja je bila {e Francka Zabri~ Martelanc, p.d. Kiebrovka (r. 1886). Na bre`ini (tresi) ob `elezni{ki progi med nasadom ~e{pelj je `e njen tast zasadil narcise; prve jürjevke in njim podobne di{e~e lu~ke so vzcvetele za bo`i~, februarja pa je Francka `e nesla na trg prve hijacinte. [opke je prena{ala v culi: najprej je hodila pe{ in {ele kasneje, ko je imela nekaj ve~ denarja, se je vozila z "odprtim" tramvajem z dvema vagonoma. Spomladi, ko so zemljo globoko prekopavali (pa{tnali), so presajali spomin~ice. Pri nabiranju sta Francki pomagali vnukinji, a samo tista, ki je imela "manj{o roko", je smela delati {opke. V Gri`o nad naseljem so {le brat ruj (rijeuna), s katerim so okrasile {opke in podprle cvetje s {ibkim steblom, kot npr. suhe ro`e (semprevive, bot. Helichrisium bracteatum), di{e~i grahor in cvetje podobno marjeticam (katarine). Gojili so tudi odolin (zaj~ke, bot. Antirrhinum L. scrophulariaceae) in drobne di{e~e nageljne bele in roza barve (majnike). Na vrtu so uspevale vrtnice stare vrste, temno rde~e barve, ki so jim pravili bazone, in dvojne di{e~e vijolice, ki so se potem presortale in izginile. Z Judovca je bil tudi ruo`nar Ferdinand Bri{~ek, p.d. Nando Na`uon, ki je gojil predvsem dalije in vrtnice. V 50. letih je prvi v okolici imel cel nasad Ur{ka U{aj, p.d. Uor{ka, po rodu s Proseka, je doma~e cvetje prodajala na tr`nici, kjer je imela svoj bank. Ker je imela "zlate roke" in je znala usklajevati barve, je z dalijami ustvarjala enkratne cvetli~ne aran`maje. Njen sin Pino je odprl cvetli~arno na Ul. del Rivo in nato na Puecherjevem trgu (nekdaj Giulianijev trg) pri Sv. Jakobu, kjer je kot edini mo{ki prodajalec cvetja imel izreden uspeh. 459

8 Proti koncu 19. stoletja so Na`uonevi v rastlinjakih gojili predvsem kamelije. Bele in roza cvetove so po- {iljali na Dunaj, kjer so jih ob slavnostnih plesih in sve~anostih nosili v gumbnicah. Izredno ne`ni cvetovi so potovali z vlakom v majhnih ko{aricah iz trsja, oblo`enih z vato. V preteklosti so z Judovca izva`ali na dunajski dvor tudi znamenite dehte~e vijolice, ki so danes popolnoma izginile. K Bri{~kovim na Judovec se je z Op~in primo`ila Ivanka, ki je dobro desetletje uspe{no gojila predvsem divje ma~ehe (ma~euhca, ma~ukca, bot. Viola tricolor hortensis). Oktobra jih je sejala v pokrite grede (kasuone), ki so jih za{~itili s steklom, in jih potem presajala pod zid, da so spomladi dosegle zavidljivo vi{ino 25 cm. Za prodajo je povezala po pet {opkov skupaj in jih prodajala cvetli~arnama Perotti pri Velikem trgu (danes Piazza Unità d'italia) in Gerli na Akvedotu. Dnevno je pripravila tudi do dvesto {opkov. V poletnem ~asu je iz sivkinih stebelc pripravljala di{e~e butarice (btke) za odi{avljenje perila in jih je prodajala na Rusem mostu. Pri gojenju ji je pomagal vnuk Lojze Bri{~ek, p.d. Gigko, ki je delal v glavnem pristani{kem skladi{~u (Magazzini generali). Na vrtu je delal od {tirih do sedmih zjutraj in po slu`bi do mraka. Po drugi svetovni vojni se je specializiral za gojenje hortenzij kremno roza in modre barve; slednje so bile prve v Trstu. Hortenzije je prodajal celih trideset let po vseh tr`a{kih semenarnah in cvetli~arnah. Doma so imeli nasad spomladanskih in letnih spomin~ic. Kasneje je zaslovela zelo obstojna krilata mre`ica, ki jo je njegova `ena Pepka Tomadin prodajala ro`narcam pred mestnim pokopali{~em pri Sv. Ani. Zatem so za desetletje bili v modi {opki di{e~ega grahorja. Pepka je cvetje nosila v doma izdelani veliki platneni torbi (25 x 50 x 100 cm). V 60. letih se je dru`ina preusmerila v gojenje lon~nic, ki so jih potem v mesto prodajali celih dvajset let. H~i Marija je opustila dru`insko tradicijo in se zaposlila v trgovini s konfekcijo. [ele pri petin{tiridesetih letih in po enomese~nem te~aju na Nizozemskem je spet odprla cvetli~arno na Ul. Ghiralandaio. Zjutraj je vstajala ob treh, ob {tirih je pri prodajalcih na debelo na Ul. Torrebianca v Terezijanski ~etrti nakupila cvetje in ga v trgovini do sedmih urejevala. Delo v cvetli~arni je bilo izredno naporno, a tudi donosno, saj je bil mese~ni zaslu`ek petkrat ve~ji od povpre~nih. Pri delu je bila uspe{na, ker je mladih nog ljubila cvetje in je ro~no spretnost "imela `e v krvi". Ve~ doma~inov je ob~asno negovalo vrtove bogatih Tr`a~anov in Avstrijcev, ki so imeli svoje letovi{~arske vile v Barkovljah. Za vrtnarja sta v drugi polovici 19. stoletja bila Piero Pertot, p.d. Picaferaj, in v za~etku 20. stoletja Ferdinand Bri{~ek, p.d. Nandele. Njegovi h~eri, Dora in Irma Bri{~ek, sta na Judovcu gojili cvetje in lon~nice. Dora se je usmerila v gojenje najrazli~nej{ih vrst di{avnic, ki jih je v lon~kih do pred nekaj leti prodajala v semenarno Righi na Goldonijevem trgu. Nad Rumeno hi{o je bila ro`narija Andreja Bratine, p.d. Drej~ek, ki je gojil di{avnice in zeli{~a. Njegova `ena Marija Brecelj, p.d. Mari~ka od Cikov ali Uáperta, pa je prodajala cvetje na stojnici na Garibaldijevem trgu. Andrej je delal od zore do mraka (uod vidga do vidga) in gojil cele podzidance vijolic (gori{ke, divje in pitane), hortenzije ter doma~e vrtnice. Dru`ina je vstajala `e ob treh zjutraj, da je pripravila cvetje in ga pe{ odnesla na trg. Podlonjer in Lonjer V 30. letih so se v Podlonjerju z gojenjem in prodajo cvetja ukvarjali v dru`inah Lokavcev in Me{njakov. Gojili so narcise (trombone), vrtne hijacinte, lilije, krizanteme (mrtinke) razli~nih barv, vrtnice (gartru`e), tulipane, nageljne (garofle), spomin~ice (frgist), gostoliste astre (setembrine), ivanj{~ice, di{e~e vijolice (vjuolce) in di{e~i {eboj (viola~oke). Na trg so nosili tudi samorasle narcise (bendenice) in {marnice (souzke). Rastline so zalivali z zalivalko (`lafadur); na njivah so imeli vodnjake in cementne bazene, kjer se je zbirala pred drugo svetovno vojno in vse do leta 1970 je dru`ina ro`narce Justine Turko, p.d. z Nove ceste, obdelovala terasasta zemlji{~a, na katerih je gojila gorske narcise, vrtne hijacinte, tulipane in ivanj{~ice. Poglavje zase predstavlja gojenje letnih spomin~ic, ki so dobro uspevale tudi zaradi bli`ine potoka Klju~. Po prvi svetovni vojni je Rozalija Mislej Kranjec iz Podlonjerja kljub {tevilni dru`ini {estih otrok in dobri slu`bi mo`a Antona, ki je bil zaposlen v pristani{~u, skrbela za vrt in v mesto prodajala svoje vrtnine. Pred hi{o si je dru`ina uredila nekaj gred za spomin~ice in vrtnine; z najlep{imi pridelki, kot so npr. bu~ke s cvetom (cukete), nem{ka {pina~a, radi~, blitva (bledez), motovilec (matavilc) in posebna vrsta izredno dolgega stro~jega fi`ola (tegoline), je redno oskrbovala tri mestne gostilne ali jih prodajala na glavni tr`nici (plac ta vie~e, plac na debielo, merkat), ki je do druge svetovne vojne stala na nabre`ju (Marina), kjer je danes Dom pristani{kih delavcev. Tam je Rozalija v 30. letih za~ela prodajati prve {opke spomin~ic, potem ko ji je neka znanka iz Lonjerja dala dve sadiki. Bila je med redkimi, ki so jih gojili, ker sta za to potrebni velika obdelovalna povr{ina in voda za namakanje. Takratne letne ali prave spomin~ice so imele kratka stebla, zato so bili {opki kratki in debelu{asti. Njihova neprekinjena rast in cvetenje sta zajam~ila stalen dohodek od maja do oktobra. Spomin~ice so {le dobro v promet, tako da je vsak drugi dan nesla v mesto od deset do dvajset {opkov. Desetletna h~erka Marija je leta 1932 {la sama pe{ do cvetli~arne Gerli in v naro~ju nesla vselej po petnajst {opkov, zavitih v vla`no cunjo. V povojnem ~asu, po mamini smrti, je Marija nadaljevala gojenje spomin~ic. Leta 1955 se je vozila v 460

9 mesto s trolejbusom (filovijo) in je v culi (fagotu) nesla do petdeset {opkov. Vse je prodala ro`narci Justini, ki imela svojo stojnico pred pokopali{~em pri Sv. Ani, kjer je bilo takrat kakih 30 ro`narc. Pri gojenju in nabiranju ji je pomagal mo` Drago, a le takrat, ko ni bil vkrcan na ladjo. Potem ko je leta 1971 opravila vozni{ki izpit, je z njegovo pomo~jo v svoj Fiat 500 stla~ila tudi do tristo {opkov. V tistih ~asih je bilo povpra{evanje izredno, da bi lahko prodala {e veliko zgodaj popoldne sta se odpravila na nasade. Medtem ko je Drago trgal cvetje, ga je ona zlagala v {opke in jih povezovala z rafijo. Zve~er sta jih prenesla na dom in jih ~ez no~ postavila v vodo. Okrog osmih zjutraj jih je Marija prinesla svojim odjemalkam pred pokopali{~em in vsaki na pult polo`ila od dvajset do trideset {opkov; v drugem obhodu pa je pobrala denar. Potem se ji je mudilo domov, kjer je pre{tela denar in vsoto zapisala v bele`ko. Spomin~ice so {le dobro v prodajo, dokler niso leta 1985 na pokopali{~u za~eli graditi `arnih ni{. Hud udarec so doma~emu tr`a{kemu cvetli~arstvu zadali furlanski cvetli~arji, ki so se po letu 1980 pripeljali s tovornjaki in izsiljevali tr`a{ke prodajalke, da so morale odkupiti poleg drugega cvetja tudi njihove spomin~ice. Z gojenjem in prodajo spomin~ic so se ukvarjale {e Antonija Pribac, p.d. Tonina, ki je oskrbovala cvetli~arno Dora na Ul. sv. Nikolaja. Prav Tonina je okrog leta 1955 v okolici Podlonjerja prva gojila novo vrsto, ki je imela dalj{a stebla. Ta je zamikala neznanca, ki je neko no~ v pozni zimi, ko so se sadike namakale v potoku, da bi pognale korenine, vse odnesel. S prodajo spomin~ic so se ukvarjale {e druge Podlonjerke: pred drugo svetovno vojno Istranka Marija Franza, p.d. Pa{ietka, in njena h~i Karla, ki sta pe{ s podolgovato ko{aro {li ~ez Rocol k Sv. Ani na pokopali{~e z dalijami ali zalagali tr`a{ke cvetli~arne s tuberozami, od leta 1955 dalje Marija Colja, p.d. Karamel, Ivanka [vara z mo`em, ki je bil ~ebelar, ter Marija in p.d. Od Noko. Zaradi uspe{nega gojenja krizantem, ki se je za~elo po drugi svetovni vojni, so doma~inki Josipini pravili Pina od krizantem. V vas je pribe`ala iz Jugoslavije, odkupila staro kmetijo in z mo`em gojila cvetje, ki ga je potem prodajala na svoji stojnici (bank) pred mestnim pokopali{~em. Njen mo` se je posvetil donosnemu gojenju krizantem sorte "Thurner", ki jih je dostavljal najprej z vozom in potem s trikolesnim vozilom (motokaro). V bli`nji vasi Lonjer so se dru`ine pred drugo svetovno vojno pre`ivljale prete`no z `ivinorejo in kmetijstvom, vendar so nekatere gojile in prodajale tudi cvetje. Ve~ina `ensk (do druge svetovne vojne so bile perice) je prodajala mleko, doma~e sadje (~e{plje, zelene renklode ali ronglò, hru{ke, fige, plodove skor{a ali uoskur{e in pred vojno {e majhna jabolka, ki so jim pravili rozorol) Sl. 5: Podlonjer - Marija Kranjec Ghersin (Gr`in) in sova{~anka Andreina Zulian, p.d. Od Ku`ino pripravljata {opke spomin~ic, l (Arhiv dru`ine Ghersin). Foto 5: Sottolongera - Marija Kranjec Ghersin (Gr`in) con la compaesana Andreina Zulian detta Od Ku`ino preparano i mazzetti di nontiscordardimè, anno 1987 (Archivio della famiglia Ghersin). ter vrtnine (radi~, salatino, matavilc, glavnato solato) na glavni tr`nici in trgovinam z zelenjavo (botegin). Tako je npr. Marija Gomba~, p.d. Tr~eva, ob delu na kmetiji in z `ivino prodajala v Trst svoje tulipane in rumene narcise (trombone). Tudi Angela ^ok, je ob mleku nesla v Trst tudi nekaj cvetja z doma~ega vrta. Med vojnama je dru`ina Silvestra Glavine, p.d. Vestro [áfkenov, prodajala vrtnine in cvetje trgovinam. V 60. letih, ko je vrtnarijo prevzel sin Edi, so pridelke prodajali na glavni tr`nici. Po drugi svetovni vojni so bili edini v okolici, ki so gojili dehte~e tuberoze, kasneje pa so postale donosnej{e visoke krizanteme. Silvestrova sestra Milena Glavina, p.d. [áfkenova, je v mesto prodajala spomin~ice in spomladi perunike (iris), ki jih je nosila v platneni torbi. Danes vrtnarijo upravlja Edijev sin Damjan, ki prodaja na glavni tr`nici, kjer pa je vedno manj doma~ih vrtnarjev, najve~ do sedem. Vse ve~ja prisotnost furlanskih kmetovalcev je v zadnjih dvajsetih letih mo~no o{kodovala tr`a{ko vrtnarstvo in cvetli~arstvo, ki ob majhnih obdelovalnih povr{inah, mo~ni burji in spremenjenem podnebju nista konkuren~na. Prodaja je danes premalo donosna in nove razlastitve zaradi gradnje "hitre ceste" bodo v kratkem dodatno o{kodovale zadnje lonjerske vrtove. RO@NARCE Od za~etka stoletja so ro`narce imele posebno dovoljenje (li~enco) za prodajo cvetja na trgu. [e do 80. let je bilo vsako tako dovoljenje zelo cenjeno, ker je bilo njihovo {tevilo omejeno in ga zato ni bilo mogo~e nanovo dobiti ali od koga odkupiti. Navadno so ga ro`narce podedovale. Ker so bile ro`narce in kmetice v 461

10 sorodstvu, ga je navadno prevzela najbolj primerna v `lahti. Tudi zaradi tega so bile ro`narce kljub razprtijam in zdraham zelo povezane in slo`ne. Med njimi se je razvila velika tekmovalnost, a tudi tovari{tvo. "Ta bo moj," so pomislile, ko je {el kdo mimo stojnice, v potrebi pa so si rade pomagale. Ko je morala ena sama pripraviti tri pogrebne vence naenkrat, so ji druge prisko~ile na pomo~, in ~e niso imele cvetja, so si ga izposojale. Zanje je veljalo splo{no mnenje, da vedno tarnajo in da se nikoli ne pohvalijo s {eftom. Tako obna{anje so imele tudi pri odkupu cvetja; redkokdaj so ga pohvalile, in to zato, da so ga dobile po najni`ji ceni. Tudi takrat, ko so vse prodale, so malodu{no to`ile, da so na mo~ utrujene (zmatrane), pozimi, da so mo~no prezeble, in poleti, da so v neznosni vro~ini skoraj omedlele. Zato so na Proseku pravili dekletom, naj gredo raje za {iviljo kot pa za ro`narco, ki se zmeraj lamentà. Tudi zadnje ro`narce so sku{ale preusmeriti h~ere v druge poklice, ~e{ da je to delo pretrdo. In ko so bo`ale svoje otroke po licu, so jih pravzaprav praskale, ker so bile njihove zdelane roke hrapave od trnja, trde `ice in mraza. Ta poklic je bil utrudljiv in je zahteval zna~ajno mo~ne in telesno vzdr`ljive `enske, da so lahko kljubovale vsem in vsemu. Prodaja cvetja jim ni dopu{~ala ~asa za dom in dru`ino, marve~ so jim morali vsi doma~i pomagati in sodelovati. Doma je stara mati kuhala in prala, a ~e ni bilo drugih, je ro`narca najela hi{no pomo~nico iz vasi. S trga so se ro`narce vedno vra~ale s polnimi vre~ami `ivil za vso dru`ino in v vasi je veljalo splo{no mnenje, da njihove dru`ine ne trpijo lakote. Prodaja je bila odvisna od vremena, letine, splo{ne blaginje, a tudi od ustvarjalnosti ro`narc, njihove ro~ne spretnosti, podjetnosti in prikupnosti. Odnos s kupci je bil tako trden, da so tudi za {tiri rodove postali stalni odjemalci. Do kupcev je bilo treba biti kar se da prijazen, uslu`en in nevsiljiv. Stranke je bilo treba pridobiti na vse na~ine; stopiti jim naproti in jih prisr~no pozdraviti, se jim dobrikati ali jih ogovoriti s frazami: "Bela signora cossa ghe demo?" In: "Bongiorno, signora! La me conti tuto..." Kupci so se najve~krat navezali na svojo ro`narco, in ~e je bila po{tena in jim je dobro postregla, so k njej prihajali tudi iz bolj oddaljenih mestnih okrajev in vasi, kot sta [kedenj in Dolina. Novinke so morale prestati marsikaj hudega, ker so bile starej{e nevo{~ljive (fou{tne). Ko je v 50. letih pri{la mlada ro`narca na trg v sraj~ki z razgaljenimi rokami, jo je starej{a obto`ila, da se razkazuje mo{kim kupcem. Naslednji teden pa je pri{la na trg njena h~i v obleki brez rokavov in z globokim izrezom. Ker ni bilo pokojninskega zavarovanja, je ve~ina prodajala na trgu, dokler je zmogla. Zanje je veljalo pravilo, da "ku se ankret lotijo, morajo umret na placu", ker ni bilo toliko dobi~ka, da bi si lahko kaj prihranile za starost. Prodajalke cvetja so bile predane svojemu poklicu in jih je dobesedno vleklo na trg, ki je postal nepogre{ljiv del njihovega `ivljenja. Leta 1972 je postal obvezen skrbstveni prispevek, ki ga nekatere prodajalke niso zmogle pla~evati, ker so bili dohodki neredni in razmeroma nizki. Tudi dav~ne kontrole in izredno visoke kazni so pripomogle k temu, da so nekatere ro`narce pred~asno zapustile trg. DELOVNA OBLEKA RO@NARC Na za~etku stoletja so ro`narce imele vsak dan, tudi v ~asu prodaje v mestu, glavo pokrito z ruto (fe~ou), zavezano na tilniku (na jucko). Njihove h~ere so nosile ruto zavezano pod brado le ob hudem mrazu ali ob potrebi in so za urejeno pri~esko hodile k frizerju. Zaradi vlage in prepihov so bile dobro oble~ene; nosile so dolge obleke in brezrokavnik (petorino). V 50. letih je bil {e obvezen ~rn predpasnik (fjtruh) iz satena, ki so ga {e mokrega zlikale, da je postal ~rn ku `u`ek. Predpasnik je bil vedno ~rne barve, ker je bilo cvetje umazano in vedno bolj {kropljeno s strupi. Pozimi so ga oblekle nad volnen ali krznen pla{~. Navadno je bil predpasnik obrobljen z `ivobarvnim trakcem. Spredaj je imel dva velika `epa, enega za denarnico (takvin) in drugega za robec. Za te`ja dela, kot je bila priprava pogrebnih vencev, so v skladi{~u imele poseben predpasnik iz trdega, povo{~enega in nepremo~ljivega blaga (cerada). Po vojni so mlaj{e ro`narce bile bolj dostojno oble- ~ene; po zgledu deklet, ki so delala v tovarnah, so si kodrala lase in so od doma odhajale brez predpasnika in z odkrito glavo. Predpasnik so si nadele {ele na trgu. Samo ~e je pritisnil mraz, so si zavezale naglavno ruto, v mrzlih dneh celo dve. Mlaj{e so skrbele za svoj zunanji videz, zato so ve~krat zamenjale pla{~ in jopi~. ^e je bilo zelo mrzlo, so si se{ile zelo te`ak pla{~, "cover coat", ali obleko brez rokavov. Zaradi te`kih pla{~ev so jih ve~krat bolele rame. Pri sebi so vedno imele volneno ogrinjalo ({ial). Rokavic niso mogle nositi, ker so delale z vodo. ^e jih je zeblo, so dale roke v `ep in si obule dva para nogavic (kuciet), da so bile videti ku ane stare none. MESTA PRODAJE CVETJA CVETLI^NI TRG NA RUSEM trg na Rusem mostu (Plac na Pontero{e) ima {e danes odmerjen prostor za prodajo cvetja. Ta cvetli~ni trg je zelo dobro obiskan, ker je zmerom ponujal razli~ne vrste cvetja, od preprostega in doma~ega do gojenega. V primerjavi s sicer redkimi cvetli~arnami je bilo tu cvetje cenej{e in bolj sve`e. Po vojni sta bila `ivilski in cvetli~ni trg odprta tudi ob nedeljah in praznikih. Tr`ni red v preteklosti ni to~no 462

11 dolo~al delovnega urnika. Prodajalke so bile na trgu tudi po dvanajst ur, ker ~e so imele ve~ neprodanega cvetja, so raje po~akale na morebitnega kupca. Od poldne do treh je bilo najmanj dela. V 60. letih so stojnice s cvetjem smele prodajati ob praznikih, in sicer do 13. ure. Pred dvajsetimi leti je red dolo~al, da morajo ro`narce delati 41 ur tedensko, kar pa se jim je zdelo sme{no, saj so navadno delale veliko dlje. Urnik je bil zelo naporen zlasti za tiste, ki so imele majhne otroke. Ob nedeljah so se vra~ale domov {ele po 15. uri, mo~no utrujene; pozimi use umrznjene 'nu poleti use segrete. Stojnice (banki) so bile razvr{~ene v dveh vrstah. Bile so lesene in prepleskane z zeleno barvo. Imele so predal, ki se je lahko zaklepal, in pod njim omarico za pripomo~ke. Tr`a{ke stojnice so imele to posebnost, da je bil delovni pult premi~en in z dvojnim dnom, da so lahko prodajalke razstavile posode s cvetjem tudi ob mo~ni burji. Ploh so poslonile ob strani, da je dodatno {~itil cvetje. Pred soncem so cvetje za{~itile s platneno streho, ki pa jo je burja ve~krat raztrgala. Stojnico so zasilno zasen~ile tudi z rjuhami, ki so jih obe{ale s {~ipalkami. K opremi je sodil tudi lesen podstavek, na katerega so ob nalivih stopili tudi kupci. ^e ni bilo dela, so ro`narce posedale na vi{jem stolu, ki je lahko slu`il kot delovna povr{ina; posode so razstavljale po lesenih klopeh ali podstavkih. Ro`e so hranile v razli~nih medeninastih in pocinkanih vazah in vedrih, v katerih je voda dalj ~asa ostajala hladna. Vodo so kljub temu morale menjati trikrat na dan: zgodaj zjutraj, opoldne in preden so cvetje spravile v skladi{~e. Opremo in cvetje so shranjevale v skladi{~u, ki je bilo v neposredni bli`ini in katerega lastnica je ro`narcam prodajala ovojni papir. V 50. letih so stojnice ostajale zunaj ~ez no~. Takrat je stojnice in klopi izdeloval mizar Karlo Besednjak, p.d. Karleto s Stare Gore, iz Barkovelj. V skladi{~e so se zatekale tudi same prodajalke ob hudem mrazu, veliki burji ali nalivih. Neko leto so zaradi mraza ostale v skladi{~u tri mesece. Skladi{~e je slu`ilo tudi branjevkam, zato je bilo zelo natrpano. ^e so hotele razstaviti vsaj nekaj cvetja, so morale izvle~i iz skladi{~a vse stojnice. Stojnice in vsi pripomo~ki so bili o{tevil~eni, da ne bi pri{lo do neljubih zamenjav ali kraje. Pri pospravljanju je navadno pomagal kak mo{ki, ki je za to dobil pla~ilo od prodajalk. Ko v skladi{~u {e ni bilo telefona, so morale prodajalke v bli`jo gostilno Scaniol, kjer so v zameno kaj malicale ali popile. V preteklosti so ro`narce imele te`ave s podganami, ki so ob de`evnih dneh prilezle iz kanalov. Zgodilo se je, da so se ugnezdile v skladi{~e in povzro~ile veliko {kodo, saj so v eni no~i zgrizle {ope po 50 nageljnov ali uni~ile `e izdelane pogrebne blazine. [ele temeljit razku`evalni poseg ob~inske uprave jih je dokon~no uni~il. Prodajni prostor je bil to~no odmerjen (6 kvadratnih metrov). Najbolj{a mesta so bila prva oziroma zadnja v vrsti, ker so bile stojnice vidnej{e in so imele ve~ razstavnega prostora. Da ne bi bile nekatere prodajalke prikraj{ane, so se stojnice vsak dan kro`no pomikale (prekladale) za eno mesto naprej. Tisti dan, ko je ro`narca imela prve po{to, je pri{la na trg bolj zgodaj in za tisti dan naro~ila ve~ cvetja. V 60. letih je najbolj{e prvo mesto bilo na levi strani, kamor so kupci lahko prihajali z avtom. Ko pa so ta prehod zaprli in ga odprli na drugi strani, je postal slednji bolj{i. Zaradi mesta so se v~asih prodajalke sporekle; po navadi je zadostovalo `e opozorilo: "Dej, spravi, kaj se mi taku {ire{!" ali "Kaj bo{ pr{la na ceisto al' na uni plac?" Za red je skrbel tr`ni nadzornik, ki so mu Tr`a~ani posmehljivo pravili ~uvaj radi~a (guardia radi~o). Kaznoval je prodajalke, ~e so zasedle ve~ prostora, niso pometle okrog stojnice ali niso spo{tovale urnika. ^e so zbolele, so morale vse cvetje zaradi kraj{e odsotnosti so lahko izgubile odjemalce. Ob porodu jih je za dva meseca nadomestila kaka sorodnica ali neumorna Miroslava Pra{elj, p.d. Mirka od Vrhovca, s Proseka, ki {e danes kljub visoki starosti {e vedno prisko~i ro`narcam na pomo~. Nova generacija ro`narc je v 90. letih za~ela posnemati cvetli~arne, opu{~ala preprosto cvetje in se z bolj dragocenim lotila novih aran`majev. Narasla je uporaba ovojnega papirja, od prosojnega do barvanega krep papirja in trakov, kar je dodatno bremenilo njihove blagajne. Promet na cvetli~nem trgu se je zmanj{al tudi zaradi premestitve mrli{kih ve`ic iz sredi{~a mesta na pokopali{~e pri Sv. Ani, ker je zato upadlo povpra- {evanje po pogrebnih vencih in cvetju za `alne sve- ~anosti. RO@NARCE Z RUSEGA MOSTA V za~etku stoletja je na trgu prodajala Ju{ta Ban ^uk in kasneje h~i Ana ^uk (Zuccoli) Regent (Reggente), p.d. Anica ^ukova od Ju{te, in neka ro`narca, ki se pisala Starc, p.d. Spodfarneda. Med drugo svetovno vojno so Marijo, por. Rustija, p.d. Od More, iz Gabrovca odpeljali v nem{ko tabori{~e, od koder se ni ve~ vrnila. Njeno dovoljenje je podedovala nevesta Nada, ki pa ga je zaradi dru`inskih razlogov vrnila ob~inskemu uradu. V 40. letih sta imeli stojnico Marija Regent, p.d. Mara od Karlina, [emunetova, in sestri~na Ivanka Regent, p.d. Anka od Ninta Bska, obe s Proseka. Njunega mesta ni prevzel nih~e. Leta 1946 je bilo na trgu 14 ro`narc, razvr{~enih v dve vrsti: Pepa Danev (Danieli) s Kontovela, ki je stanovala v Rojanu, Flora Danev (Danieli), ki je stanovala na [koljetu, sestri Pavla in Marija Starc, p.d. Mari~ka Duhtrva, s Kontovela, ki pa je stanovala na Proseku, 463