POMORSTVO, PLOVILA ZA

Transcript

1 Območna zbornica za severno Primorsko E.I.N.E. Tržna raziskava HRVAŠKA POMORSTVO, PLOVILA ZA REKREACIJO IN LADJEDELNIŠTVO SEPTEMBER 2012

2 Informest, september

3 Kazalo 1 UVOD V PODROČJE POMORSTVA, PLOVIL ZA REKREACIJO IN LADJEDELNIŠTVA NA HRVAŠKEM LADJEDELNIŠTVO UPORABNI KONTAKTNI PODATKI IN I KOLIČINA UVOZA PRILOŽNOSTI ZA ITALIJANSKA PODJETJA GLAVNI AKTERJI NA ZADEVNEM PODROČJU GLAVNI SEJEMSKI DOGODKI V DRŽAVI Informest, september

4 1 UVOD V PODROČJE POMORSTVA, PLOVIL ZA REKREACIJO IN LADJEDELNIŠTVA NA HRVAŠKEM Hrvaška je s 1800 km obale in sredozemskim podnebjem ena od najpomembnejših turističnih destinacij ob Jadranskem morju. Ti pogoji omogočajo turistično dejavnost, ki je eden od strateških sektorjev države in ima 5-odstotno povprečno letno rast. Pomorski turizem in čartersko dejavnost omogoča 49 turističnih pristanišč, pogosteje imenovanih»marine«, s skupaj privezi. Na pristojnem hrvaškem ministrstvu (ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo) vrednotijo nove možnosti sprejema, zlasti za velike jahte, saj večina hrvaških marin ni prilagojena za tovrstna plovila. Najbolj intenzivno obdobje dejavnosti na področju turizma (97 %) je od aprila do septembra. Vse marine imajo osnovne storitvene strukture, nekatere, npr. Marina Frapa, dosegajo raven odličnosti. Porazdeljenost marin na Hrvaškem: Istra 11 Primorje-goranska: 8 Šibenik-Knin: 12 Zadar: 6 Split: 10 Dubrovnik: 2 Preglednica št. 1: Št. privezov na morju in na kopnem, sedanjih in predvidenih novih Regija Št. sedanjih privezov (2007) Št. predvidenih novih privezov (2015) SKUPAJ Na Na kopnem Skupaj Na Na kopnem Skupaj morju morju Istra Primorskogoranska Liško-senjska Zadar Šibenik-Knin Split Dubrovnik SKUPAJ Vir: Strategija razvoja pomorskega turizma v Republiki Hrvaški ( ) V skladu z novimi teritorialnimi načrti je v obdobju do konca leta 2015 predvidena gradnja novih privezov, od tega na morju in 7900 na kopnem. Informest, september

5 Preglednica št. 2: Št. privezov po regijah Regija Skupno število sedanjih privezov % Skupno število predvidenih novih privezov do leta 2015 % SKUPAJ 2015 Istra , , ,92 Primorsko , , ,12 Goranska Liško , ,02 Senjska Zadar , , ,90 Šibenik , , ,67 Knin Split , , ,43 Dubrovnik 820 3, , ,94 SKUPAJ Vir: Strategija razvoja pomorskega turizma v Republiki Hrvaški ( ) % Najobsežnejše povečanje števila privezov je predvideno za regije Istra, Primorsko-Goranska in Dubrovnik; slednja je imela samo 820 privezov. Največja rast zmogljivosti na področju privezov je načrtovana v Istri, tj. 309,52 %, od tega 188,43 % na morju in 919,69 % na kopnem. Preglednica št. 3: Število privezov plovil za rekreacijo v hrvaških marinah po narodnosti: Država Odstotni delež Hrvaška 35,3 Avstrija 19,7 Nemčija 17,6 Združene države Amerike 6,1 Slovenija 5,2 Italija 4,7 Drugo 11,4 Vir: Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Italija po številu stalnih privezov sledi Hrvaški, Avstriji, Nemčiji, Združenim državam Amerike in Sloveniji ter se tako s 4,7 % uvršča na šesto mesto. Preglednica št. 4: Registracija plovil po narodnosti Država Odstotni delež Nemčija 32,3 Italija 25,1 Avstrija 14,1 Slovenija 9,4 Združene države Amerike 3,3 Republika Češka 2,8 Nizozemska 2,3 Drugo 10,7 Vir: Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Informest, september

6 Pri zabeleženem številu privezov po narodnosti Italija sledi Nemčiji (32,3 %) in se tako s 25,1 % uvršča na drugo mesto. Preglednica 05: Plovila v tranzitu Država Odstotni delež Hrvaška 33,4 Italija 23,7 Nemčija 13,1 Avstrija 8,8 Slovenija 4,1 Drugo 16,9 Vir: Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo Italija je po plovilih v tranzitu na drugem mestu (23,7 %). Hrvaška pa je na tej lestvici prva s 33,4 %. Preglednica št. 6: Promet plovil za rekreacijo Dolžina Odstotni delež Manj kot 6 metrov 51,2 Od 6 do 8 metrov 16,5 Od 8 do 10 metrov 10,6 Od 10 do 12 metrov 10,8 Od 12 do 15 metrov 7,5 Drugo 3,4 Vir: Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo 1.1 LADJEDELNIŠTVO Ladjedelnice za plovila za rekreacijo na Hrvaškem proizvajajo zelo različna visokokakovostna motorna plovila in jadrnice. Ladjedelnice na območju Zagreba obratujejo na podlagi strogih meril industrijske logistike, obstajajo pa tudi tradicionalne ladjedelnice in stare obalne ladjedelnice. Ladjedelnice se delijo v dve kategoriji: klasične ladjedelnice, ki proizvajajo po naročilu, in industrijske, ki proizvajajo standardna plovila po katalogu. Klasične ladjedelnice imajo običajno dolgoletno tradicijo, ležijo na obali in vključujejo tradicionalno infrastrukturo breg, splavišče, ustrezno opremljene plavajoče ali suhe bazene. Tako opremljene hrvaške ladjedelnice gradijo plovila po naročilu, pri čemer se v celoti upoštevajo zahteve opremljevalca ladje; vsa tako izdelana plovila so edinstvena (izdelana po meri, taylor made ship). Industrijske ladjedelnice pa proizvajajo plovila na podlagi kataloga izdelkov in tržnih ocen glede na količino proizvodnje standardnih izdelkov. Tovrstne družbe so običajno dobro opremljene in organizirane ter stremijo k temu, da izdelajo vse same. Začetki večine velikih ladjedelnic na Hrvaškem segajo v sredino devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja, ko so bile del ladjedelnic mornarice avstrijskega cesarstva. Zaradi tega so ladjedelnice usmerjene tudi v izdelovanje vojaških plovil, vse od manjših ladij za patruljiranje do velikih podmornic. Tekom let se je večina velikih ladjedelnic usmerila v proizvodnjo trgovskih ladij. Velike ladjedelnice na Hrvaškem načrtujejo in gradijo trgovske ladje vseh vrst s skupno nosilnostjo do ton, žerjave, posebne ladje in vojaške ladje, tudi podmornice in plovila drugih vrst ob Informest, september

7 upoštevanju zahtev strank. Hrvaško ladjedelništvo deluje na mednarodnem trgu in je zelo usmerjeno v izvoz. Ladjedelništvo na Hrvaškem je zelo pomemben industrijski sektor, ki predstavlja 2,5 % zaposlitev, 1,4 % BDP in % izvoza države. Zato je veliko malih in srednje velikih podjetij neposredno povezanih s tem področjem, saj delujejo kot podizvajalci. V nekaterih regijah je večina prebivalstva zaposlena na področju ladjedelništva (Istra, Pimorsko-goranska, Split). Večina velikih ladjedelnic z dolgoletno tradicijo je še vedno v lasti države. Njihove šibke točke so zastarela tehnologija, majhna storilnost, nezadostno število usposobljenih delavcev, nezadostna finančna sposobnost. Trenutni postopek privatizacije in prestrukturiranje ladjedelnic bi morala tem ladjedelnicam omogočiti tudi učinkovito delovanje na mednarodnem trgu v skladu s predpisi in zakoni EU. Pričakovana oživitev sektorja bi po predvidevanjih morala pripomoči k regionalni in socialni stabilnosti ter okrepiti nacionalno gospodarstvo. Hrvaška ni samo graditelj ladij, temveč tudi mehanskih struktur za pristanišča, pristaniške terminale in obrate za delo v pristaniščih. Preglednica št. 7: Plovila, dokončana v letu 2010, in naročila za obdobje do konca leta 2013 Ladjedelnica Plovila, dokončana v letu 2010 Naročila za plovila do konca leta 2013 ULJANIK MAJ 2 9 BRODOSPLIT 6 3 BRODOTROGIR 1 3 KRALJEVICA 1 3 SKUPAJ Informest, september

8 1.2 UPORABNI KONTAKTNI PODATKI IN I MINISTRSTVO ZA POMORSTVO, PROMET IN INFRASTRUKTURO (Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture) Prisavlje Zagreb Tel. št.: (0) Faks: / E-poštni naslov: info@mppi.hr Spletna stran: SKUPINA HRVAŠKIH LADJEDELNIC (Hrvatska brodogradnja - Jadranbrod d.d. Croatin Shipbuilding Corporation) Skupina Hrvatska brodogradnja je bila ustanovljena na podlagi vladne uredbe iz leta 1994 kot ustanova za usklajevanje dejavnosti ladjedelništva na mednarodnem trgu. Članice te ustanove je 6 glavnih ladjedelnic na Hrvaškem (Uljanik, 3. Maj, Kraljevica, Brodotrogir, Brodosplit in Brodosplit BSO). Avenija V. Holjevca Zagreb Tel. št.: (0) Faks: (0) E-poštni naslov: hb@hb.hr Spletna stran: HRVAŠKA USTANOVA ZA REGISTRACIJO IN KLASIFIKACIJO PLOVIL Sektor Nacionalni predpis Direktiva EU Kontaktni podatki Plovila za rekreacijo Pomorska oprema Pomorski zakonik (UL št. 181/04;76/07 in 146/08), Pravilnik o ladjah in jahtah/pravilnik o brodicama i jahtama(ul št. 27/05, 57/06, 80/07, 3/08, 18/09 i 56/10) Pravila za statutarno certifikacijo ladij in jaht/tehnička pravila za statutarnu certifikaciju brodica i jahti (UL št. 130/07, 86/08 i 65/09) Pomorski zakonik (UL št. 181/04;76/07 in 146/08) Pravilnik o pomorski opremi/pravilnik o pomorskoj opremi (UL št. 3/08), Tehnična pravila za certifikacijo ladij in jaht pomorska oprema/tehnička pravila za statutarnu certifikaciju brodova - Pomorska oprema (UL št. 85/09) Direktiva 94/25/ES (Direktiva o plovilih za rekreacijo (RCD)) Direktiva 96/98/ES (Direktiva Sveta o pomorski opremi (MED)) HRVAŠKA USTANOVA ZA REGISTRACIJO IN KLASIFIKACIJO LADIJ / HRVATSKI REGISTAR BRODOVA Marasovica 67, Split Tel.: (0) Faks: (0) E-poštni naslov: csys@crs.hr Spletna stran: Informest, september

9 2 KOLIČINA UVOZA Preglednica št. 8: Uvoz čolnov, ladij in drugih plovil (TARIC 89) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država porekla Italija , , , , ,56 Malta , , , ,39 Francija , , , , ,55 Turčija 1648, , , ,4 6665,54 Nemčija , , , ,3 6626,05 Združeno , , , ,4 3062,82 kraljestvo Gibraltar 0 690, ,99 Nizozemska , , , , ,68 Kajmanski otoki ,24 Španija 1634, ,26 719,9 170, ,9 Druge države , , , , ,41 SKUPAJ , , , , ,13 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Leta 2011 se je uvoz plovil na Hrvaško (številka Taric 89) v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 38,42 % in tako dosegel vrednost evrov. Uvoz iz Italije se je zmanjšal celo za 45,87 %. Kar zadeva količino uvoza, ostaja Italija kljub temu glavni partner Hrvaške, saj je leta 2011 dosegla vrednost skoraj 83 milijonov evrov, kar pomeni 48,92-odstotni delež uvoza plovil na Hrvaško. Italiji sledita Malta (20,22 %) in Francija (10,89 %). Vrednost uvoza plovil se je v obdobju od leta 2007 do leta 2011 zelo zmanjšala, in sicer za 70 %. V istem obdobju se je uvoz iz Italije zmanjšal za 74 %. Večina plovil, uvoženih na Hrvaško, je parnikov, ladij za križarjenje, trajektov, trgovskih ladij, maon in podobnih ladij za prevoz oseb ali blaga (številka Taric 8901), ki predstavljajo 70,51 % skupne vrednosti. Uvoz te skupine pa predstavlja 94,73 % skupnega uvoza plovil iz Italije. Druge vrste plovil, uvoženih na Hrvaško, vključujejo jahte in druga plovila za rekreacijo ali šport, čolni na vesla in kanuji, ki predstavljajo 27,90 % skupne vrednosti. Uvoz iz Italije za to blagovno skupino predstavlja 4,7 %. Sledijo plovila drugih vrst, ki so s stališča uvoza na Hrvaško manj pomembna. V nadaljevanju so preglednice s podatki o uvozu za vseh 8 blagovnih skupin plovil. Preglednica 9: Uvoz parnikov, ladij za križarjenja, trajektov, trgovskih ladij, maon in podobnih ladij za prevoz oseb ali blaga (TARIC 8901) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država porekla Italija , , , ,18 Malta , , , ,39 Turčija ,87 Avstrija 29,91 6, ,49 Madžarska 0 255, ,69 23,69 Srbija 35,02 34,66 21,51 152,87 10,77 Alžirija ,56 0 Bosna in Hercegovina 0 1,36 1,43 1,51 0 Republika Češka 0 197, Francija 1769, , Druge države 5853, , , ,61 0,00 SKUPAJ , , , , ,39 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Informest, september

10 Preglednica 10: Uvoz jaht in drugih ladij ter plovil za rekreacijo ali plovil za šport, čolnov na vesla in kanujev (TARIC 8903) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država porekla Francija , , , , ,62 Nemčija , , , , ,92 Italija , , , , ,11 Združeno kraljestvo , , , ,4 3032,66 Gibraltar 0 690, ,99 Nizozemska 1402, , , , ,37 Kajmanski otoki ,24 Španija 1442, ,9 651,07 167, ,9 Združene države 7625, , , , ,97 Amerike Slovenija , , , , ,89 Druge države SKUPAJ , , , , ,13 Vir: Fimago d.o.o. po podatki Trade Map Preglednica 11: Uvoz plovil za ribolov, plovil za predelavo in drugih ladij za obdelavo ali skladiščenje ribiških proizvodov (TARIC 8902) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država izvoznica Kitajska ,72 Avstrija 0 53, Kanada 0 40,1 17, Ferski otoki , Nemčija 0 89, Honduras , Irska 126, Izrael 0 91, Italija 217,4 40,1 271,04 8,28 0 Maroko 114, Druge države 2938, ,57 253,12 0,00 0,00 SKUPAJ 3396, ,36 833,2 8,28 28,72 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Preglednica 12: Uvoz vlačilcev in potisnih vlačilcev (TARIC 8904) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država izvoznica Singapur 0 496, ,17 Alžirija ,86 0 Bosna in Hercegovina 0 0, Kuba , Italija 0 2, ,9 0 Nizozemska 2330, Srbija 20, , Turčija ,61 0 Združene države Amerike 24,07 26, SKUPAJ 2375,35 526, , ,38 842,17 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Informest, september

11 Preglednica 13: Uvoz plovil-svetilnikov, gasilskih plovil, plavajočih bagrov, plavajočih žerjavov in drugih plovil, pri katerih je plovba podrejena njihovi glavni funkciji, plavajočih dokov, plavajočih ali potapljajočih se vrtalnih ali proizvodnih ploščadi, plavajočih ali potopnih, (TARIC 8905) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država izvoznica Panama ,28 Madžarska ,8 Bosna in Hercegovina 15,32 18,35 21,51 6,78 3,59 Združene države Amerike ,29 0 2,87 Alžirija ,84 0 Avstrija 722,97 375, ,66 0 Finska , Francija 0 84, Nemčija 483, , ,87 0 Italija 0 249,43 19, Druge države 7557,94 0,00 112,57 237,97 0,00 SKUPAJ 8779, , , ,12 49,54 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Preglednica 14: Uvoz drugih plovil, vključno z vojaškimi in reševalnimi plovili, razen čolnov na vesla (TARIC 8906), na Hrvaško (v tisoč evrih) Država izvoznica Nemčija 315,89 422,74 304,02 216,13 262,06 Romunija ,12 14,31 127,8 Italija 145, ,25 31,55 71,54 112,72 Danska ,81 35,9 Sierra Leone ,77 Kitajska 80,98 89,71 0,72 17,32 5,74 Nizozemska ,26 0 4,31 Avstrija 0 8, Bosna in Hercegovina Kanada ,54 0 Druge države 37, ,86 124, ,05 0 SKUPAJ 579, , , ,7 559,30 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Preglednica 15: Uvoz drugih plavajočih naprav (npr. reševalni splavi, cisterne, rezervoarji, boje za privez in plovke) (TARIC 8907) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država izvoznica Danska 215,94 201,18 158,46 134,8 541,34 Italija 639,07 579,07 457,47 385,57 356,83 Kitajska 9,48 19,71 10,04 100,16 81,85 Francija 611,35 216,13 278,93 92,63 40,92 Združeno kraljestvo 76,6 78,84 43, ,44 Slovenija 182,38 75,44 128,35 21,84 28 Malezija ,85 Norveška 48,88 15,63 6, ,26 Združene države Amerike 16,78 8,16 11,47 5,27 16,51 Nemčija 0,73 0,68 0,72 1,51 14,36 Druge države 571, ,66 534,20 658,19 48,81 SKUPAJ 2373, ,5 1629, , ,17 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map Informest, september

12 Preglednica 16: Uvoz ladij in drugih plovil, namenjenih razgradnji (TARIC 8908) na Hrvaško (v tisoč evrih) Država izvoznica Italija Avstrija 0 3, Srbija 0 0 5, Združeno 0 0 2, kraljestvo SKUPAJ 0 3,4 8,6 0,75 0,72 Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map 3 PRILOŽNOSTI ZA ITALIJANSKA PODJETJA Poslovne priložnosti na tem področju za italijanske proizvajalce na Hrvaškem so odlične, saj so italijanski izdelki znani, cenjeni in se uporabljajo, predvsem na področju dodatne opreme, tehnoloških komponent in oblikovanja, električnih naprav, upravljalnih plošč itd. Večjo konkurenco, s katero se bodo morala soočiti italijanska podjetja na tem trgu, predstavljajo bolj klasična konkurenčna podjetja iz Anglije, Nemčije in Grčije ter japonski proizvajalci za ladijsko elektroniko, kitajski proizvajalci za hidravlične komponente in korejski proizvajalci. Še ena možnost ekonomskega sodelovanja med hrvaškimi in italijanskimi podjetji predstavlja razpoložljivost številnih hrvaških podjetij za delovanje v vlogi podizvajalcev za italijanske naročnike v skupno dobro. Za italijanska podjetja zelo zanimiv dejavnik je dejstvo, da je cena delovne sile na Hrvaškem za do 40 % manjša, pri čemer ni razlik na področju kakovosti. 4 GLAVNI AKTERJI NA ZADEVNEM PODROČJU 1.) 3.MAJ D.D. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Liburnijska 3, Reka TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI gmanageroffice@3maj.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo članica hrvaških ladjedelnic 2.) ULJANIK D.D. VRSTA PODJETJA Delniška družba Flaciusova 1, p.p. 114, Pulj TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI uljanik@uljanik.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic Informest, september

13 3.) BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Put Supavla 21, P.P. 517, Split TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI uprava@brodosplit.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic 4.) Brodogradilište Kraljevica d.d. VRSTA PODJETJA Delniška družba Obala Kralja Tomislava 8, Kraljevica TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI zvonimir.novak@brodkr.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic 5.) Brodosplit BSO d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Put Supavla 21, Split TEL. ŠT , FAKS E-POŠTNI brodosplit-bso@brodosplit.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic 6.) Brodotrogir d.d. VRSTA PODJETJA Delniška družba Put brodograditelja 16, Trogir TEL. ŠT , FAKS , E-POŠTNI sales@brodotrogir.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic Informest, september

14 7.) AD Boats d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Matoseva 8, Solin TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI info@adboats.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja ladij 8.) SAS Vektor D.D. VRSTA PODJETJA Delniška družba Poslovna zona Grabi, Poličnik TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI info@sas-vektor.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja plovil iz fiberglasa 9.) Piculjan d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Barbat 226, Rab TELEFON FAKS E-POŠTNI info@piculjan.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja plovil 10.) Graso d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Brace Levak 35, Pulj TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI tonci@graso.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja in popravila plovil Informest, september

15 11.) Elan Motorni Brodovi d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Petra Zoranica 10, Obrovac TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI info@elan-motoryachts.com SPLETNO MESTO Proizvodnja jaht 12.) Montmontaza-Greben d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Obala 4/50, Vela Luka TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI info@greben.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja in popravila plovil in plovil za posebne namene (npr. reševalnih plovil) 13.) Zanzini d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Ind. Zona MILICEVAC, Vodice TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI josipzanze@gmail.com SPLETNO MESTO Proizvodnja plovil 14.) BRODOGRADILIŠTE CRES d.d. VRSTA PODJETJA Delniška družba Peškera 2, Cres TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI brodogradiliste.cres@ri.t-com.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo Informest, september

16 15.) Brodogradilište Viktor Lenac d.d. VRSTA PODJETJA Delniška družba Martinšćica bb, Reka TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI SPLETNO MESTO Ladjedelništvo; izvaja predvsem popravila in prilagoditve ladij vseh vrst ter projekte na morju. 16.) TEHNOMONT BRODOGRADILIŠTE PULA d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Fizela 6, Pulj TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI info@tehnomont.hr SPLETNO MESTO Ladjedelništvo - proizvodnja policijskih plovil, plovil za turistični sektor in ribolov. 17.) BRODOGRADILIŠTE BETINA d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo N. Skevina 15, Betina TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI marina-betina@si.t-com.hr SPLETNO MESTO Popravila in vzdrževalna dela vseh vrst ladij, ladijskih motorjev in opreme. 18.) LEIDI PLOVILA d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Poduzetnička zona 19, Galižana (Pulj) TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI leidi-pula@net.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja malih plovil za ribolov in prosti čas. Informest, september

17 19.) DAMOR d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Brižine bb, Kaštel Sućurac TEL. ŠT , FAKS E-POŠTNI Damor1@st.t-com.hr SPLETNO MESTO Proizvodnja malih plovil dolžine od 3 do 9 metrov. 20.) RIVA d.o.o. VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo Goricka 23, Šibenik TEL. ŠT FAKS E-POŠTNI SPLETNO MESTO Proizvodnja malih plovil, storitve na področju popravil in vzdrževanja. 5 GLAVNI SEJEMSKI DOGODKI V DRŽAVI 1.) SEJEM MEDNARODNI NAVTIČNI SEJEM OBDOBJE KONTAKTNI ZAGREBŠKI SEJEM (ZAGREBAČKI VELESAJAM) PODATKI Avenija Dubrovnik Zagreb Tel. št.: +385 (0) Faks: +385 (0) , E-poštni naslov: nautika@zv.hr Spletno mesto: OPIS Leta 2012 je 21. leto zapored potekal dogodek, pri katerem sodelujejo predvsem proizvajalci ladij, jaht, jadrnic, hitrih motornih čolnov, manjših plovil, kanujev, gumijastih čolnov in izvenkrmnih motorjev, obutve, oblačil, opreme za potapljanje in ribolov, jadranje in druge vodne športe. 2.) SEJEM MEDNARODNI SEJEM»CROATIA BOAT SHOW«, Split OBDOBJE KONTAKTNI PROFECTUS GRUPA PODATKI Vukovarska 148/III Split Tel. št.: +385 (0) Faks: +385 (0) Spletno mesto: OPIS Leta 2012 je sejem potekal 14. leto zapored. Na največjem dogodku na področju pomorstva v regiji se predstavijo novi modeli jaht in jadrnic ter novosti na področju motorjev in navtične opreme. Na sejmu sodelujejo tudi različne čarterske družbe in turistična pristanišča. Informest, september

18 3.) SEJEM MEDNARODNI SEJEM»ADRIATIC BOAT SHOW«, Šibenik OBDOBJE KONTAKTNI NAVTIČNI CENTER PRGIN (NCP-Nautički Centar Prgin) PODATKI Obala J. Sizgorica Šibenik Tel.: +385 (0) Faks: +385 (0) E-poštni naslov: abs.sibenik@ncp.hr Spletno mesto: OPIS Maja 2013 bo sejem potekal četrto leto zapored; prizorišče je odprta površina velikosti m2 ob Marini Mandalina v Šibeniku. Na sejmu bo predstavljena tudi niša ekskluzivnega navtičnega turizma, ki vključuje jahte s trajno opremo in druge s tem povezane dejavnosti; sodelovali bodo tudi ladijski agenti, čarterski posredniki in družbe za upravljanje jaht, čarterjev in vodenje posadk. Na sejmu se bodo predstavili proizvajalci in predstavniki s Hrvaške in iz drugih držav, ki delujejo na področju jaht in motornih čolnov, jadrnic, navtične opreme, malih plovil in izvenkrmnih motorjev, oblačil, obutve in športne opreme, opreme za ribolov in potapljanje ter rabljenih plovil. 4.) SEJEM MEDNARODNI NAVTIČNI SEJEM, Reka OBDOBJE KONTAKTNI REŠKI SEJEM (RIJEČKI SAJAM) PODATKI Trg V. Bubnja Reka Tel. št.: +385 (0) , , Faks: +385 (0) E-poštni naslov: info@rijecki-sajam.hr Spletno mesto: OPIS Leta 2012 bo potekal 28. sejem. Na njem bodo predstavljena plovila vseh vrst (gumijasti čolni, jadrnice, lesene ladje, motorne ladje), motorji v plovilih in izvenkrmni motorji, oprema za ladje (navigacijske in elektronske naprave, nerjaveča jeklena oprema, pripomočki in oprema za vzdrževanje, oprema za plovila itd.), oprema za potapljanje in ribolov, za prosti čas in vodne športe, oblačila in obutev za osebe, ki se ukvarjajo s športno navtiko, navtične karte, tehnična literatura in publikacije ter tudi vse dejavnosti, povezane preživljanjem časa ob morju (čarterske storitve, potapljaške storitve itd.). Informest, september

19 Projekt icon / Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija- Italija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. ProgettoiCON / Competitività delle PMI Innovazione e cooperazione tra imprese finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia , dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Ministero dell'economia e delle Finanze Informest, september